Težko m samotno je oglarjev© življenje v g rzdnih globinah pri skromnem zaslužku In napornem delu, ki se v teku stoletij ni nič spremenilo Kočevje, v novembru Oglarjev, njihovega življenja in dela naj- brže res ne poznate, saj bivajo tako od rok, da t.ežko pridete do njih. Če jih ho- čete videti pri deiu, morete že prodreti da- leč v gozd ali celo v pragozd. Narodno pe- sem c oglarju pa ste verjetno slfSali in mu morda zavidali: Kol'kor je fantov vmes, oglar je najbolj fest — oglar, ogilar, mora bit' moj! Hlače ima strgane. z ogljem zamazane — oglar, oglaT, mora bit' moj.-.! Pesem je vzrasla iz ijubavnega občutja, oglarjevo življenje samo pa ni teko zavi- danja vredno, saj ima hlače strgane in za- mazane. Dekle ga kljub njegovemu težkemu življenju in revščini ljubi, tako da mora biti njen. Da, ko je mlad, ga še kdo ob- rajta. ko mu pa leta potekajo v gozdnih globinah, njegova vrednost in cena vedno bolj padata. Oglje In oglarstvo nss. Kočevskem Na oglarje naletimo v raznih krajih Slo- venije, največ jih je pa na Kočevskem. Na 162. strani »Kočevskega zbornika« be- remo: »Kaj obilen pa je dotok denarja od oglarstva, pri katerem ostaja doma ves za- služek. Kar se tiče oglja, je Kočevsko naj- večji produ con t Slovenije, saj spravi na železniške postaje polovico vsega izvozne- Kopa Je postavljena ga oglja. (Fr. Seunig, Sum. list 1936.).« Oglje spada med važne in donosne pro- dukte kočevskih gozdov. Če stopite na pro- stor poileg železniškega skladišča, boste vi- deli kupe vreč, napolnjenih z ogljem, ki čakajo, da jih bodo naložili v vagone. Tu- di veliko leseno skladišče za oglje je tam. Sredi gozdov ga kuhajo oglarji, »sankajo« drva, grade kope, pazijo nanje, nato oglje stehtajo in z njim napolnijo vreče. Bosan- ski konjiči ali vozniki jih spravijo do ce- ste, odkoder romajo na vozovih ali avto- mobilih na železniško postajo, kjer jih na- kladajo delavci z »rampe« — poleg drv, tramov, desk in drugih lesnih izdelkov. Oglarji vrše svoj težki posel na raznih koncih kočevskih gozdov. Največ jih je po koprivniskih gozdovih in po onih nad me- stom. Delajo za š-umsko upravo razlašče- nih gozdov, za Auersperga in za posamez- ne lesne trgovce, katerih mnogi jih imajo zaposlenih po več skupin ali »partij«. Šum- ska uprava skuša svojo produkcijo oglja vedno bolj dvigati Večina oglarjev je Slo- vencev, nekateri so Hrvati, redki med nji- mi Nemci. Stanujejo po gozdnih kolibah, na katere jih veže odgovorno delo. Le. od časa do časa gredo domov v svoje vasi, ki so večinoma dokaj oddaljene od mesta. Tuji oglarji vidijo svoje bolj poredko, a ostajajo zlasti pozimi nekaj časa doma. Mnogi si vse življenje služijo svoj grenki kos kruha po gozdovih, nekateri celo iz- hajajo iz oglarskih družin in imajo svojo tradicijo. Življenje sredi gozdov, proč od človeških naselij, na svoj način vpliva na njihove značaje in pogled na življenje. Najprej je treba „ ur a sankati drv" Preden prične oglar graditi kopo, si mora pripraviti dovolj drv in nakopati zemlje. En sam oglar težko vse opravi, navadno dela »partija«. Najprimernejša drva za ogilje so bukova, ki jih je po Kočevskem poleg iglavcev največ. Dobro je tudi hra- stovo, gabrovo in še kakšno drevje, dočim iglavci niso uporabni. Drva vlačijo oglar- ji na določeni kraj s »sankami«, ki so po- dobne pravim sankam. Z njih pomočjo spravljajo drva iz raznih globeli in dolin po težavnem, zaraslem terenu. To delo je najbolj naporno in »pije človeku kri«, ka- kor pravi oglar Miha. »Sanke« je treba po- leg tega mazati s slanino, drugače ne d-rsi- j(. in jih ne spraviš naprej »Danes nima- mo slanine niti za v usta, kaj šele za san- ke!« je potožil Miha. Kako se drva fjtremeae v ogl;e Najvažnejše pri oglarstvu je, kako in s kakšnim materialom je zgrajena kopa To- je delikatno delo. ki ga ne zna vsak. Tre- ba je paziti na razne važne »malenkosti«. Od kope in drv je odvisno, kakšno bo og- lje. Po kepi spoznaš pristnega oglarja in kopa je njegov ponos! Okrog praznega prostora v STedini ali »glave« naniza og;ar cepljenic v višini 2lh — 4 metrov kolikor pač hoče pripraviti oglja. Kopa obsega po množini drv 30 — 200 prostorninskih metrov. Ko so drva po- stavljena v obfiki prisekanega stožca, jih oglar zaravna s tanjšimi drvi, obloži z list- jem in vejami ter slednjič pokrije z zem- ljo do 20 cm n« debelo S tem je kopa go- tova. Treba je še žerjavice, s katero jo oglar skozi odprtino na vrhu zažge. Žer- javici dodaja oglja, braške ali drv, da se odprtina zgoraj zamaši, nakar v kopi po- lagoma tli tako dolgo, da je prostor na sre- di poln oglja Najprej pooglene drva v sre- dini postopoma proti vrhu, nato se vdira kopa tudi ob "straneh. Dodajaj je treba bra ke. Pri pcoglenitvi se ccpljenice skr- čijo in razpada jo Proces traja 10 — 25 dni. Če kopa kje pregon ali »pihne«, je treba odprtino hitro zamašiti z dFvi. Pri nepaz- ljivosti ali napakah lahko kepo tudi razne- se v celoti ali deloma. V času, ko se oglje kuha, mora biti oglar tudi ponoči buden, da mu kopa ne zgori Čim starejši in bolj iz- kušen je oglar, tem bolj se zanese nase in na svoje delo, tem manj se boji »eksplo- zije«. Če kopa prevečkrat »pihne«, ni do- bro za oglje, saj pravi stari og arski prego- vor: »Če enkrat pihne, je f;nter v aržet', čc večkrat — sta pa dva ven!« Včasih pre- gori kopa tudi desetkrat zapored in takrat je slaba za oglarja Najboljše oglje daje dva meseca star les — star potem, ko je bil posekan. Na zložene cep!jen'ce ne sme pasti nič dežja, sicer se bo og'je drobilo. Vse to in še marsikaj mora upoštevati do- ber oglar, potem bo tudi njeguv zaslužek lepši. Oglje, ki ga bo skuhal bo dobro, bc, »zvonilo« tako je pravo! Ko drva poogle- ne. je treba sveže oglje še nekaj dni čuvati, da ne zgori. Nato ga oglarji spravijo na mestu v vreč® in še v gozdu stehtajo. S tem je njihovo delo končano. Oglarjeva skrb okrog tleče kope je zanj lahko tudi življenjsko nevarna. Pripetilo se je že, da je padel oglar v tlečo odprtino in tu končal strahotne smrti, ker v gozdni samoti ni bilo nikogar blizu, ki bi mu hitro priskočil na pomoč. Siromašno je življenje sredi gozda Oglar Miha dela v koprivniških gozdo- vih. Star je 39 let, ima ženo in 9 otrok, deseti je na poti Družina stanuje v vasi, sam z najstarejšim 17-letnim sinom pa ima svoj vsakodnevni dom v gozdni kolibi. Ko- liba je majhna, ko.maj dva imata v njej prostora za prenočišče na slami. Zgrajena je iz močnih brun in dobro zadelana. Na- mesto vrat ima odprtino, blizu katere se kuha v visečem kotlu. — Miha, veliko družino imaš AJi zasflu- žiš toliko, da jo lahko preživiš? — Hudičevo tenko bi piskali vsi, če bi morali živeti samo od mojega zaslužka. Za- služim kake 2 — 3 kovače na dan in moja družina ima brezplačno stanovanje — jaz seveda tudi v tejle bajti, ki sem si jo sam napravil. Delam kakih 10 ur na dan, vča- sih manj, dostikrat pa tudi kar po 16 ur. Pomaga mi fant, ostali moji otroci še niso godni za ta posel. Družina nabira po gozdu gobe, letos je bilo dosti mailin, žena poma- ga tu in tam, pa nekako rinemo naprej. — Ali že dolgo oglariš? — Z devetnajstimi leti sem začel. Tudi moj oče je bil oglar. Izhajamo iz Mirne peči na Dolenjskem. Saj veste: oglar je iz Mirne i>eči, drvar pa iz Potoka (t. j. Loške- ga Potoka). — Med ljudi prideš bolj malo, kaj? — Takole ob nedeljah se prikažem v va- si. v mestu me boste videli vsake kvatre enkrat. Pa še je včasih narobe, če prideš v vas. Spiješ ga kozarec in tisti, ki nima jo drugega dela, že kažejo s prstom nate. Pozimi sem več doma, ker vreme ne do- pušča vedno našega dela. Tu po naših goz- dovih je po-sebno hud mraz in visok sneg. Oglarimo sicer vse leto, tudi pozimi, a vča- sih le ne moremo. Zlasti pridni smo je- seni Oglar Trne se je v gozdu rodil Bližnji Mihov sosed je oglar Tine, ki je še ledik, čeprav nosi že štiri križe. V mla- dih letih je moral biti eden tistih, o kate- rem so dekleta pela, da »»mora bit'moj«. Še zdaj je postaven in vesel fant. Prav od srca se mi je smejal, ko sem nehc-tc razo- deval svoje neznanje o kopi in oglarskih zadevah. Dejal je celo. da mi ne bo nič povedal, ker ima suho grlo Jaz se seveda — Brez skrbi, če se bom še kdaj zna.šel v teh gozdovih in če ne bos tačas že odri- nil nazaj v Slavonijo! — Tisto pa ne. Jaz bom še umrl v naši kranjski deželi Stari Bukovec ima besedo Kako je bilo z oglarskim življenjem v starih časih, o tem sta mi Miha in Tine marsikaj povedala, saj sta obadva oglarska sinova. Delo samo se ni nič spremenilo, vse je postalo, kakor jc bilo nc-kd^j. Tudi živ- ljenje je prav tako, n'č na boljše se ni za- sukalo. Polenta je še vedno glavna jed, ka- kih strojev ni, ki bi »na ekspres« delali oglje. Ko sem za zasukal pogovor na » vald- mandcljca« sta se m začela oba režati, češ ta naju ima za norca in misli, da še vedno verujeva v take prikazri Treba se je bilo obrniti na starejšo generacijo, in res sem naletel na starega Bukova, ki živi »v penzionu« na Golobinjku Stari Bukovec se je rodil že leta 1865 in je vse življenje pre- živel po gozdovih kot og'ar. Č;sto se je na- vadil na gozd in njegove prebivalce. Gozd- ne živali so sploh oglarjev, prijatelji če jih ta zna prildemti n.i~e ir ce jih ne pre- ganja. Kolikokrat zjutraj opazuje brhke sr- no, ki se pase blizu koče in tud* približa črnemu gozdnemu možu. Zajci imajo po- sebno veselje, da stikajo okrog kope, na k-.itero pogosto zlezejo. Tudi medvedje in divji prašiči niso redkost za oglarjevo oko. Kdo jih bo pa videl če ne on, ki je noč in dan globoko v gozdu! Miha je že ponov- no srečal medveda, celo po trikrat v enem dnevu. Z zverinami seveda oglar ne dela prijateljskih zvez, ker bi ga lahko drago stale. Najbolj domač v oglarjev] kolibi pa je polh. O njem mi pripoveduje stari Bu- kovec. — Da, da, oglar in polh sta si zares pra- va prijatelja. Polh se ti potika psvsod po koči, mirno opazil je og'arja. ko meša po- lento, in mu vzame iz rok nastavljeni oc- virek. Zleze pa tudi do slanine in v škrnic- lje z živili. Takrat je seveda konec prija- teljstva. Včasih so pa s polhom še hujše sitnosti. — Kako to, kdaj pa? — Poslušajte, kaj se mi jc primerilo ne- ko noč! Okrog polnoči mc prebudi iz trd- nega spanja neko šumenje, premetavanje in pljuskanje izven koče. Stopim ven — vse tiho, nikjer nič! Ležem na svojo slamo in skušam zaspati, pa zopet nobenega miru. Venomer mi prihaja na ušesa neko plju- skanje po vodi. Hudiča, si mislim, in sto- pim na plan s sekiro v roki. Zopet vse tiho. šele ko sem tretjič šel v noč z lučjo in pregledal vso okolioo koče, sem v »ban- ki« zagledal polha, ki je bil že napol mr- tev. Padel je bil v banko in se je skušal na vse načine rešiti iz nje Pri tem je de- lal tak hrup, kakor da bi se potikal kos- matinec okrog koče ali kakor da bi se pol- hi selili. — Kdaj se pa polhi selijo in kako? — Še tega ne veste! Polhi se selijo dru- gam, ko jim zmanjka žira. Takrat od sile šumi po hosti. Kako bi tudi ne, saj jih žene sam hudič ali pa »valdmandeljc«? — Kdo pa je ta »valdmandeljc«? Oglarjev prijatelj »valdmandeljc" — »Valdmandeljc« je majhen možiček, ki prebiva v gozdu Pravijo mu tudi »škrat« ali »škratelj«. Oblečen je čisto v zeleno, tudi zeleno kapo nosi in celo luč njegove male svetiljke je zelena Toda čeprav je ves zelen, je to dober možieek, ki ne pozna hudobije. On opozarja spečega oglarja na nevarnosti, ki pretijo njemu in njegovemu delu. Če kopa ponoči »pihne« in prične go- reti, bo pritlikavi zelenec gotovo na kak način opozoril oglarja na nevarnost. Kadar je v nevarnosti cela kopa, skliče tudi bliž- nje oglarje, da pridejo na pomoč in poga- se ogenj. Zato imajo oglarji radi svojega dobrega možička Takole mi je pripovedoval stan Bukovec z resnim obrazom. Kadil je svojo pipioo in se zamislil kdo ve kam, najbrže v svoja mlada leta. Reven je, njegov obraz je rjav, vdrt in zgaran. Nosi staro, raztrgano oglar- sko obleko in še za tobak nirra včasih. Za- mišljeno je še dejal: — Da. takole so nekdaj oglarji verovali v svojega dobrega prijatelja »valdmandelj- ca«, ki jim je prihajal na pomoč. Danes je vse drugače, mlad r