glasilo TOZD ISKRA ŽELEZNIKI leto IV., Št. 2 marec 1984 Z,a va$prazatiL~ 8,tuarecy i$£reae čestič&e ta tz&fl8pš& £e/fe / HATeKI MU t€UA Ko aem razmišljala, kaj naj napišem na pot praz* nlku šena, ml Je prišel na misel znani slovenski pregovor, ki pravi, da žena podpira tri vogale pri hiši. Spominjam se, da sem te besede slišala že kot zelo majhna deklica. Takrat sem potem pogosto opazovala mamo, če to rea počne. Nikakor mi ni šlo v glavo, zakaj Je ravno naša hiša tako slabo grajena, da bi Jo morala mama podpirati. Z leti, ko sem rasla in ko sem pustila za seboj najzgodnejša otroška leta, sem šele spoznala pravi pomen teh besed. V najbolj norih letih Je znala mamina skrbna roka pravilno voditi moja pota. Zdaj vem, da Je bilo to zanjo težko in da Je neskončno težko biti nekomu hkrati žena, ljubica in iskrena prijateljica, obenem pa tudi skrbna mati svojim otrokom. Korda Je bilo nekoč kljub revščini vse skupaj lažje, ko so bile žene v glavnem doma. Danes pa ob službi in drugih obveznostih vse prepogosto zmanjka časa za oddih in iskren pogovor. Iz dneva v dan se trudimo za boljši in lepši Jutri. Vsak hoče pridobiti kar največ, ob tem pa pozabljamo na svoje najbližje. Šele, ko Je prepozno, se zavemo, kako daleč smo drug od drugega. In vse pogosteje se ponavljajo žalostne zgodbe, ko mati po ločitvi ostane sama z otroki ali morda obratno. Vse premalokrat pomislimo, da so tudi naše matere in babice žrtvovale svojo kri za vse to, kar danes imamo. In tako, kot so bile »ene pogumne v tistih dneh, ko je bilo treba poprijeti za puško in se z ramo ob rami boriti za svobodo, naj bodo pogumne tudi danes, ko si iščejo in ustvarjajo lepše življenje. Ze temna noč na trudno semljo lega in pokrajina vsa že spi, le eno okno Je še razsvetljeno, tam skrbno mati še budi. Ko njeno dete spokojno že počiva, se smehljajoča sklanja nanj in mislil " Kje se, zate, dete, v svatu sreča skriva?" Kaj pa Je sreča? Sreča Je otroški nasmeh, Sreča Je žarek v njegovih očeh, Sreča Je njegov prvi korak, Breča Je njegovih ročio zamah. In tako razmišlja mati, ko zre v speči njegov obraz, bo prišla ta sreča tudi k tebi, dete, pravi čas? T.L. Praznovanje osmega marca Je danes pravica žena po vsem svetu, kljub temu pa v nekaterih državah žene še niso enakopravne. Njihovo življenje Je bedno, pa vendarle vztrajajo in se borijo. Naj nas njihova borba znova in znova opominja, kako Je naše življenje kljub vsemu lepo. Naj zato z besedami, ki sem Jih našla v neki knjigi, rečem tudi samai "Ko bi nosila v sebi življenje sonca, moč rek in mladost večno zelenih gozdov, bi vse to podarila materam. Ds bi bile zdrave, nasmejane, srečna, večne kot nebo in kot zvezde. Da noben otrok nikoli ne bi ostal brez njihovega objema." Andreje Peternelj rvKoč/Lo ONecaamt TOSLOVAUJA VMmpBd I. PROIZVODNJI Doseženi rezultati v primerjavi e postavljenim planom so razmeroma dobri predvsem, če upoštevamo vse motnje pri preskrbi e repromateriali, ki so bile prisotne tudi v letu 1983. Plan proizvodnje Je bil dosežen z indeksom 101,6 96, količinski plan pa 97,4 %. Glede na rezultate dosežene v letu 1982 pa Je indeks količinske proizvodnje 115,5 %% indeks vrednostne proizvodnje pa 118,9 96. Rezultati proizvodnje so merjeni po stalnih planskih cerih, zato če odštejemo povečanje zaposlenosti, lahko ugotovimo, da se Je produktivnost povečala za cca.10%. II. PRODAJA, IZVOZ, UVOZ Vrednosti, ki ao podane v tabeli, so računane po dejanskih bmtto prodajnih cenah, planirane vrednosti pa po planiranih brutto prodajnih cenah, oz. planski devizni listi. Prodaja preko TOZD Prodaja Je dosežena z indeksom 99,7 96, oz. glede na leto 1982 z indeksom 145,1 96. Interna prodaja kaže glede na planirane vrednosti precejšnje preseganje, to pa Je predvsem posledica prodaje našim kooperantom (Žužemberk, Tehtnica, Liv Postojna itd), ki v planu ni zajeta. Prav tako dinarsko vrednost izvoza precej presega planirano vrednost, kar Je posledica večjega porasta kursov deviz, kot Je bilo s planom pred-videno. IZVOZ v UB 8 pa t1e bil dosežen v vrednosti 13.806.645 $, kar Je glede na plan 95,4 96. V strukturi izvoza je najslabše doseganje pri čistem konvertibilnem izvozu. Povprečni netto osebni dohodek na delavca Je znašal 16.521,50 din, kar Je za 25,5 96 več kot v letu 1982, glede naporaat življenskih stroškov v letu 1983 pa to pomeni precejšen padec realnih osebnih dohodkov v letu 108 Realizacija 1982 Realizacija 1983 Plan 1983 Ind ® Ind 1. Realizacija proizvodnje-količinsko 2.674.954 3.091.162 3.173.431 115,5 97,4 Kolektroski motorji 910.193 999.972 1.138.500 109,8 87,8 Asinhronski motorji 552.073 462.084 413.000 131,2 111,9 Sesalne enote 669.975 720.896 729.000 107,6 98,9 Gosp. aparati 221.002 219.378 314.200 99,3 69,8 Sesalniki 169.870 207.112 213.000 122,0 97,2 Varnostne sirene 161.801 137.860 165.600 85,2 83,8 2. Vrednost proizvodnje 1.427.895 1.697.181 1.670.008 118,9 101,6 3. Prodaja (000 din) 1.818.862 3.564.981 2.766.946 185,0 121,6 - preko TOZD PRODAJA 1.076.181 1.561.555 1.566.660 145,1 99,7 - interna prodaja 231.744 435.104 216.148 187,8 201,3 - izvoz 510.937 1.368.324 984.137 267,8 139,0 4. Izvoz v $ - SKUPAJ 12.510.118 13.806.645 14.472.608 110,4 95,4 a/ kooperacije 5.580.651 7.356.563 7.475.197 131.5 98,2 b/ čisti konvert. is. 3.806.355 3.224.355 4.497.411 8» ,8 71,7 c/ cliring 2.723.112 3.245.727 2.500.000 120,0 329,8 5. Uvoz v • 9.589.070 9.285.300 9.035.592 96,8 102,8 6. Povprečni osebni dohodek 15.163,93 16.521,50 15.454 125,5 107,0 7. Povprečno število zaposlenih 930 970 956 104,3 101,5 8. Izkoristek de. časa 65,5 66,2 67,7 101,0 97,8 FINANČNO POROČILO K)SLOVANJA V LETU 1985 Da bi ugotovili uspešnost poslovanja temeljne organizacije v letu 1985, bomo dosežene rezultate v letu 1985 primerjali s planiranimi in pa z doseženimi rezultati v letu 1982. Zanimive bi bila tudi primerjava naših rezultatov poslovanja z rezultati poslovanja TOZD-ov v okviru DO Široka potrošnja, SOZD-a Iskra, delovnih organizacij v škofjeloški občini in ostalih sorodnih delovnih organizacij, vendar teh rezultatov še ni na razpolago. Nazoren prikaz dosežene vrednosti celotnega prihodka in njegova razdelitev ter kazalcev uspešnosti gospodarjenja v letu 1985 in primerjava z enakim obdobjem preteklega leta in planiranimi vrednostmi je podan v tabeli 1 in 2. Že bežen pregled teh tabel nam pove, da so rezultati poslovanja glede na razmere, v katerih smo poslovali, ugodni. V letu 1985 smo realizirali 3.191.659.575,65 din celotnega prihodka, to pomeni 57,9 % več kot v letu 1982 in 19,5 % več kot smo planirali. Struktura celotnega prihodka po vrstah realizacije je naslednja: - realizacija na domačem trgu preko TOZD Prodaja 1.271.151.771,00 din - 39,83 % CP - realizacija na tujem trgu vključno s tečajnimi razlikami, premijo in izvozom na klirinško področje 1.361.454.557,47 din - 42,66 % CP - realizacija na domačem trgu (direktna prodaja) 328.819.161,73 din - 10,3 % CP - realizacija materiala in odpadkov 171.694.370,31 din - 5,38 * CP - ostala realizacija (udeležba na dohodku banke in DSP, inventarni viški, obresti...) 58.539.515,14 din - 1,83 % OP ** *» **** •c* * .*.» issi Jt •• Sestavni deli za sesalno enoto - mokro sesanje Delež izvoza v celotnem prihodku se je iz lanskoletnih Č4,3 6 povečal na 42,66 %. V skupnem znesku realizacijo na tujem trgu Je realiziranega izvoza 875.225.848,90 din, obračunanih in plačanih tečajnih razlik Je 321.510.571,22 din in pa 164.718,137,35 din premij. Izvoza na konvertibilno področje Je 1.067.207.325,73,kar pomeni 33,44/6 celotnega prihodka, to pa Je precejšnje povečanje v primerjavi z leto 1982, ko je bil ta delež 28,77 %. Na klirinško področje pa smo v letu 1983 izvozili za 294.247.230,74 din. Da smo dosegli celotni prihodek v omenjeni višini, smo porabili 2.454.336.093,43 din sredstev, kar pomeni v primerjavi z letom 1982 58,6 % več in 14,8 % prekoračitev planiranih sredstev. Na surovine in material odpade 2.085-041.241,27 din, to je 31,3 % več kot v letu 1983, procentualna prekoračitev plana pa je enaka kot pri porabljenih sredstvih. Delež surovin in materiala v porabljenih sredstvih Je 84,95 % in se povečuje (1982 leta 83,2 %). Amortizacijo osnovnih sredstev smo obračunali po minimalnih stopnjah in znaša 121.005.959,68 din, to Je 48,4 % več kot leta 1982 in 34,5% nad planirano. V strukturi porabljenih sredstev predstavlja amortizacija le 4,93 % (v letu 1982 5,3 %). Ostalih 10,12 % porabljenih sredstev predstavljajo ostali režijski stroški: transportne storitve, stroški energije, stroški investicijskega vzdrževanja, odpisi drobnega inventarja, stroški reklame in propagande, stroški zastopanja, akvizicije, stroški marketinga, stroški avtomatske obdelave podatkov, kilometrine, dnevnice, ... Teh stroškov je bilo v letu 1983 59,3 % več kot v letu 1982 in 7 % več od planiranih. Absolutno to pomeni 248.288,892,48 din, delež teh stroškov v porabljenih sredstvih pa je manjši kot v letu 1982. Dohodka, ki ga dobimo po odbitku porabljenih sredstev od celotnega prihodka, smo ustvarili 737*323.282,22 dinj to je 55,7 % več kot v letu 1982 in 38,4 % nad planiranim. Vendar pa Je to le 25,10 % celotnega prihodka (v letu 1982 23,42 %). Razporeditev dohodka po namenu Je naslednja: - prispevki za SIS-e materialne in nematerialne proizvodnje ter davkov DPS so znašali 98.323.458,25 din, to pomeni 33,8 % več kot v letu 1982 in 18,5 % več kot smo planirali j - stroški skupnih služb delovne organizacije in SOZD-a so bili obračunani in plačani v višini 11.646.291,65 din, to Je kar 41,6 % več kot v predhodnem letu, vendar pa 12,2 % manj kot smo planirali. največji del porabe iz dohodka pa odpade na obresti od kreditov, in sicer 232.221.903,04 din, to pomeni 85,5 % povečanje v primerjavi s predhodnim letom in kar 111,1 % več kot smo planirali. Delež obresti v dohodku, ki Je bil Je leta osebne dohodke ne odpade več niti desetina celotnega prihodka (1985 9,41 X, 1982 10,54 X); Indramatov atator 1982 velik (26,45 X), znaša v letu 1983 31,50 X. To kaže na našo veliko zadolženost, čeprav gre del povečanja obresti tudi na račun višjih ob- rentnih stopenj. Vrste obresti: znesek Indeks 8’ - obresti od kreditov 49.189.003,50 111,41 za osnovna sredstva - obresti od kreditov 2.786.500,00 81,04 za obratna sredstva - obresti od kreditov 87*327*079,69 273,45 za občasna obratna sredstva - obresti od kreditov 33*737*746,55 172,74 za eskont menic - obresti od menične- 59*181.573*30 226,24 ga poslovanja in zamudne obresti 232.221.903,04 Velik porast obresti od kreditov za občasna obratna sredstva, obresti od kredita za eskont menic, obreati od meničnega poslovanja in zamudnih obresti kaže na našo nelikvidnost, ki smo Jo pre-moščali z najemanjem kratkoročnih kreditov, esko-ntiranjem menic in pa z meničnim poslovanjem. Po razporeditvi dohodka po namenu nam Je ostalo še 395.131.629,26 din čistega dohodka, kar je v primerjavi s planom 21,1 X več in z letom 1982 kar 48,3 X več. Ugotavljamo, da z leti delež čistega dohodka v celotnem prihodku (1982 12,38 X, 1983 13,19 X) in dohodku (1983 53,59 X, 1982 56,29 X), pada. Predlog razporeditve čistega dohodka Je naslednji: - del čistega dohodka za osebne dohodke naj bi znašal 300.276.762,15, to je 18,7 X več kot smo planirali in 41 X več kot v predhodnem letu. Na - del čistega dohodka za stanovanjski del sklada skupne porabe naj bi znašal 16.061.511,05 din, kar je malo pod planiranim In tudi pod vrednostjo v letu 1982, vendar sdjo leta 1982 krili tudi obveznost iz stanovanjskega dela sklada m leto 1981 zaradi izgube v letu 1981; - del čistega dohodka za sklad skupne porabe -ostali del naj bi znašal 25.500.000,00 din; - 3.000.000,00 din sindikat; - 4.288.490,00 din 1,5« BOD-KS Železniki; - 3.716.690,00 din 1,3« BOD-za komunalo; - 8.000.000,00 din regres za dopust; - 2.000.000,00 din regres za prehrano; - 2.768.434,00 din 1,3« BOD-zaostanek kom.1982; - 1.726.586,00 din ostalo. To pomeni 155 « prekoračitev plana. - del ČD za poslovni sklad naj bi znašal 24.000.424,78 din, kar pomeni le 71,8 « planiranega poslovnega sklada, v primerjavi z letom 1982 pa naj bi ga povečali kar za 243,6 «; - del ČD za rezervni sklad naj bi znašal 29.492.931,30 din, to je 4 « od dohodka. Akumulacija v letu 1983 Je bistveno večja od akumulacije v letu 1982 in tudi nekoliko večja od planirane in znaša 55*493.356,08 diitt. Stanje zalog na koncu leta 1983 Je bilo naslednje: 21.12.1983_________1 83/82 - zaloge repromste-riala in drobnega inventarja 406.962.498,21 din 148,29 - zaloge nedokončane proizvodnje 94.445.151,22 din 130,95 - zaloge gotovih izdelkov ^6.^.2^4.^2 din 144,31 V tabeli št. 2 so prikazani kazalci uspešnosti gospodarjenja v letu 1983 in primerjava z enakim obdobjem preteklega leta in s planom. Ekonomičnost poslovanja Je na enakem nivoju kot leta 1982 in nad planirano, rentabilnost in donosnost poslovanja pa rasteta rentabilnost Je na nivoju planirane, donosnost pa nekoliko pod planirano. Ostali kazalci uspešnosti kažejo na boljše poslovanje v letu 1983 od poslovanja v letu 1982. Tabela 1 CELOTNI PHIHODEK IN NJEGOVA DELITEV Vrata prih. Realizacija 1983 Realizacija 1982 Ind 83/82 Ind real./plan I. CELOTNI PRIHODEK 3.191.639.375,63 2.021.206.334,79 157,9 119,5 Porabljena aredetva 2.434.336.093,43 1.547.758.390,30 158,6 114,8 - surovine in material 2.085.041.241,2? 1.287.972.972,52 131,3 114,8 - amortizacija 121.005.959,68 81.566.394,0? 148,4 134,5 - ostala porabljena sred. 248.288.892,48 178.219.023,71 139,3 107,0 II. DOHODEK 737.523.282,22 473.447.944,49 155,7 138,4 - prispevki SIS, davki 98.323.458,25 73.506.200,95 133,8 118,5 - stroški skupnih služb 11.646.291,65 8.223.005,55 141,6 87,8 - obresti is kreditov 232.221.903,04 125.215.052,75 185,5 211,1 Skupaj poraba iz dohodka 342.191.652,94 206.944.259,25 165,4 165,9 III. ČISTI DOHODEK 395.131.629,28 266.503.685,24 148,3 121,1 - del ČD za osebne dohodke 300.276.762,15 212.956.499,35 141,0 118,7 - del ČD sa stan. del 8SP 15.861.511,05 20.225.019,40 78,4 96,1 - del ČD za ostali del S8P 25.500.000,00 14.500.000,00 175,9 225,0 - del ČD za poslovni sklad 24.000.424,78 6.985.967,89 343,6 71,8 - del ČD za rezervni sklad 29.492.951,50 11.836.198,60 249,2 220,1 AKUMULACIJA 53.493.356,08 18.822.166,49 284,2 109,5 Tabela 2 KAZALCI USPEŠNOSTI GOSPODARJENJA V LETU 1983 IN PRIMERJAVA Z ENAKIM OBDOBJEM PRETEKLEGA LETA KAZALEC 1983 Indeks 83/82 Indeks R/P 1. Dohodek/delavca 761.697,60 148,3 3 36,6 2. Dohodek/povpr.uporabljena poslov.sred. % 39,75 116,9 101,9 3. Dohodek/porabljena sredstva % 30,04 98,2 120,6 4. AkumuleclJa/dohodek % 7,25 182,6 82,4 5. Akumulacija/čisti dohodek % 13,53 191,6 94,0 6. Akumulacija/povpr. uporabljena posl. sred. % 2,88 211,8 84,0 7. čisti dohodek/delavca 408.193,83 141,2 119,5 8. OD in SSP/delavca-mesečno povp. 29.411,00 139,5 120,6 9. Celotni prihodek/povp.uporab.posl.sred. 1,722 117,8 88,4 10.Celotni prihodek/porabljena sredstva 1,300 99,5 104,0 11.ČD za OD in SSP/akumulaciJ0 6,38 53,6 106,9 12.Del ČD za OD/delavca - mes. 25.850,27 134,3 117,7 13.Celotni prihodek/planirani prih. 119,53 109,0 - 14.Dohodek/planirani dohodek 138,44 113,6 - 15.Del ČD za OD/planirani OD 118,68 110,9 - 16.Povprečno uporab.posl. sredstva/ delavca 1.916.126,68 127,8 134,2 17.Izvoz na konvertibilno področje/CP % 33,44 116,2 - Ivanka Eržen,dipl.oec. obisk ML€$Aaje tre V VAS/ TOVAKV/ Pred kratkim (6. februarja) eo ae mudili v naši tovarni predstavniki Mednarodne finančne korporacije (IFC), ki ima sedež v New Torku. Skupaj z njimi smo pregledali investicijski elaborat, ki amo ga izdelali lansko Jesen. V njem smo predvideli povečanje proizvodnje maloserijske proizvodnje. Ta proizvodnja obsega univerzalne maloserijske motorje ter istosmerne in izmenične ser-vomotorje. Predstavniki IPC-ja so se osredotočili predvsem na sledeča štiri področja: 1. Ali je naša ocena trga pravilna. Torej, ali bomo lahko prodali motorje, za katere smo predvideli, da Jih bomo izdelovali v naslednjih letih. Predložiti smo jim morali tržno oceno domačega in tujega trga (tržna analiza IC za domači trg, pogodba z Indramatom). Da Je ta proizvodnja perspektivna, kaže tudi tržna raziskava poznane ameriške firme za raziskavo trga: Prost in Sullivan, ki napoveduje, da bo trg orodnih strojev za obdelavo kovin do leta 1986 porastel za 50 % (iz sedanjih 4 milijard 6 na leto na 6 milijard 8 v zahodnih razvitih državah). Zelo obetavno za te motorje Je tudi področje robotike, ki ae v zadnjem času tudi zelo hitro širi. 2. Ekonomski položaj tovarne. Želeli so ugotoviti, kako Je naša tovarna ekonomsko močna. Tako Je bilo treba podati podatke za nekaj let nazpj in prognoze za prihodnja leta. Morali smo tudi prikazati vpliv nove proizvodnje. Torej, kakšen finančni efekt bo imela nova proizvodnja. Razložili smo Jim tudi, da z novimi motorji dajemo poudarek izdelkom, kateri potrebujejo manjši delež materiala in več dela. To pomeni, da Je naša usmeritev taka, da bomo v naslednjih letih večali predvsem to proizvodnjo, da bomo delno večali tudi proizvodnjo seaalnih enot. Ostali deli proizvodnje pa bodo ostali približno pri sedanjem obsegu. Morali smo jim dati podatke, koliko bo tako spremenjena proizvodnja dajala dobička. Iz teh izračunov smo dobili oceno ali bomo lahko v naslednjih letih vrnili izposojeni denar (1,6 milijona |). 5. Prikazati smo morali tehnično strukturo nameravane investicije. Ali smo izbrali primerno tehnologijo, oz. stroje za to vrsto motorjev. Tu smo predvideli tri skupine strojev: a) obdelava polizdelkov (stiskalnica za lamele, stružnice in brusilni stroji), b) montažni stroji (naviJalni, vlaganje navit ja, oblikovanje), c) kontrolne in merilne naprave. 4. Ogled tovarne. Tu jih Je predvsem zanimala organiziranost tovarne, način dela, kako rešujemo kvaliteto izdelkov in izmet. Hoteli so videti ali bomo sposobni vpeljati in delati nove izdelke, ker morajo biti res kvalitetno narejeni. Saj bomo le z dobro kvaliteto in primerno ceno uspeli načrtovano proizvodnjo tudi prodati. 3 tem pa bomo dosegli tudi predvidene ekonomske učinke. Obloženi z vsemi naštetimi podatki so v četrtek,9.februarja odpotovali nazaj v Ameriko. Mislim, da so odpotovali z ugodnimi vtisi. Poročilo bodo izdelali do aprila in takrat bomo tudi dobili njihovo dokončno stališče o naši predvideni investiciji. Janko Jelenc,dipl.ing. Morv -ižn • 1 It 1 j mobi£m nu $hla ~ mčrntf rodiovAUjiz Kot v vsaki organizaciji ZD, tako Je tudi pri nae skladiščno poslovanja urejeno z org.predpisi. Ti nam točno določajo celoten potek poslovanja skladišč. Žal pa moramo povedati, da od teh predpisov vse prevečkrat odstopamo in to zaradi objektivnih in subjektivnih vzrokov. Prav ta odstopanja pa so glavni vzroki napak in te?,av pri skladiščnem poslovanju. Objektivne napake so za skladiščno službo vse tiste, ki nanje nimamo direktnega vpliva. To so pomanjkljivi spremljajoči dokumenti materiala, ali pa Jih sploh ni: nepravilna ali nepravočasna dostava vhodnih materialov. Pomanjkljiva dokumentacija in to konstrukcijska, tehnološka do kartotek v posameznih oddelkih. Subjektivne napake pa so tiste, katere nastajajo v samih skladiščih. To so v glavnem: Netočno ugotovljene količine pri prevzemih in izdajah materialov, zamenjava šifer ali materialov, netočno izpolnjevanje dokumentov in slaba ažurnost pri sami manipulaciji z materiali in dokumenti itd. Kako vse to odpraviti, pa je vsekakor glavna teža na sami skladiščni službi. Čeprav bi se morale zavedati tudi nekatere druge službe, da tudi njihovo delo vpliva na potek materialnega poslovanja v tovarni. Zato mislim, da nas na tem področju čaka še ogromno dela. Predvsem se moramo zavedati tega sedaj, ko bomo v tovarni inštalirali lasten računalnik. Že v letošnjem letu je predvideno, da del skladiščnega poslovanja, ki amo ga do sedaj opravljali ročno,prenesemo na strojno obdelavo podatkov. Pri tem bo prišlo pri poslovanju do ogromnih sprememb. Postopoma bomo opustili klasično skladiščno kartico in ročno knjiženje. Te naloge bodo prenesene na administracijo, ki bo vršila preko terminalov zajemanje podatkov od prevzemni c, tzdajnic, povratnic, dostavnic, dobavnic itd. Od teh vhodnih podatkov pa bodo odvisne nadaljne obdelave in tudi rezultati. Ti bodo posredovani vaem službam v tovarni, na osnovi katerih bo padla marsikatera poslovna odločitev. Vse to pa zahteva popoln red in disciplino, če tega področja ne bomo obvladali, potem nam obdelava ne bo stekla in tudi ne dala želenih rezultatov• Matija Pfajfar VTIČI 6 $€JTfA AonorecmicA 64 Že v lanskem podobnem priložnostnem zapisu sem podal nekaj tehniških podatkov, ki so prikazali velikost te specializirane sejemske prireditve. Glede obsega, števila sodelujočih, je to v glavnem zelo stabilna prireditev. Če bi je hotel izraziti času primerno, bi rekel, da je to olimpl-ada proizvajalcev gospodinjskih aparatov. Tudi vzdušje med udeleženci je podobno. Nekaj glavnih udeležencev, katerih minuli poslovni rezultati in imena predstavljajo pojem kvalitete in renomeja, se z razstavljenimi izdelki in celotnim aranžmajem horijo za ponovno zlato odličje v poslovnem efektu. Drugi razred predstavljajo poprečni razstavljalo!, ki si žele doseči boljše rezultate, kot so jih kdaj koli doslej. Obstojajo pa tudi taki, ki so mnenja, da je pomembno sodelovati in biti prisoten v tem cirkusu gospodinjske potrošnje. Iskra je imela na standardnem prostoru skromen, pa vendar lično opremljen razstavni prostor. Po vsebini razstavljenih predmetov sicer nismo sodili v okolje, kjer je bil lociran naš razstavni prostor, pa vendar, kdor želi poiskati Iskro na tem poslovnem mravljišču, mu to ni težko ob dobro urejeni informacijski dokumentaciji. Zanimanje obiskovalcev za naše razstavljene predmete je bilo primerno. Poleg obiskov naših stalnih partnerjev AES, Braun, EPH, VAP itd. je naš raz- V skladišču stavni vrostor obiskalo tudi več predstavnikov firm, ki iščejo motorje za svoje nove izdelke oz. zamenjavo za dosedanje dobavitelje. Naša prisotnost je imela tudi nekaj lepotnih napak. Obiski partnerjev, a katerimi imamo utečene odnose, bo v glavnem izzveneli v dveh smereh. Postavljene eo bile zahteve po večjih dobavah, oz. po dobavah, ki smo jih že potrdili ter po večji zanesljivosti v naši kvaliteti. Celotna napaka pa se pojavi, ker tehnik ali poslovno natančen človek ne more partnerju dati ustreznega pozitivnega odgovora, ki bi seveda slonel na realni podlagi, to je na vlaganjih v večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo predmetnih artiklov. Tudi druga celotna napaka naše prisotnosti, ki sem jo opazil, je posredno posledica sorazmerno majhnih vlaganj v programe, ki Jih prikazujemo na Domo-technici. Problem je namreč v tem, da obiskovalci nikakor ne morejo razumeti, da v letu 84 ne morejo dobiti naših novih izdelkov, ki Jih razstavljamo. Poslovni običaj na sejmu je, da predstaviš proizvodnji program tekočega leta. Na sejmu Je bila med drugimi naša naloga tudi ugotoviti smer razvoja sesalnikov in na podlagi rezultatov pristopiti k razvoju novega sesalnika. Torej, če hočemo izdelati nov sesalnik (proizvajalci, ki na tem področju kaj pomenijo*imajo vsako leto nov program sesalnikov) in ga predstaviti javnosti seveda z istočasno zagotovljeno proizvodnjo in z ustreznimi atesti, se to ob naših kapacitetah in ustaljeni praksi pri osvajanju novih izdelkov, lahko dogodi do Domotechnice 86. Kaj bo konkurenco postavilo na tržišče, v tem času le delno sklepamo. Pri formiranju naših zaključkov se moramo zavedati, da konkurenca vlaga v razvoj svojih osnovnih programov vso akumulacijo sredstev in znanje. 3 temi predpostavkami nam je lahko povsem jasno, da bo naša želja po relativnem napredku med udeleženci na sejmu le Jfelja. Vse lepo In prav, če je to del naše strategije in bomo pozicije, ki jih imamo v mednarodni delitvi dela na področju gospodinjskih aparatov, zamenjali za pozicije med proizvajalci zahtevnejših izdelkov, ki pa imajo svojo olimpiado na drugem kraju in drugem času. Jurij Krajnik, dipl.ing. KADROVSKA KKOfJ/KA (za mesec januar) V mesecu Januarju Je sklenilo delovno razmerje 7 delavcev (vsi za obdelovalnico). Delovno razmerje pa je prekinilo 9 delavcev (3 iz montaže, 2 iz obdelovalnice, 2 iz 80T-a, 1 iz orodjarno, 1 iz vzdrževanja). Konec januarja smo imeli 990 zaposlenih, od tega 469 moških in 521 žensk. Stanje po sektorjih oz. oddelkih na dan 31.1.84 pa Je bilo sledeče: NAZIV STM STM R P 8 Tehnično področje: 100 1 1 Tehnični sektor 101 2 2 Proizvodnja 105 1 1 Proizv.sestavnih delov 110 16 16 Obdelovalnice 111 12 170 182 Livarna 112 5 30 35 Oddelek avtom.stisk. 114 5 18 23 Montaže 120,126 30 265 295 Proizvodnja del.sredstev 103 2 2 Orodjarna 150,131 10 69 79 Vzdrževanje 155,136 5 40 45 OTPP 140,142 26 26 Razvojni sektor 150,154 31 9 40 Sektor kakovosti 181,185 40 29 69 Gosp.fin.po 1 roč Je 200 1 1 Komercialni sektor 210,214 13 13 Sektor za dlan.proizv. 220 2 2 in materialno oskrbo Nabava 221 9 9 OPP 222 16 16 Skladišča in zun.transport 223 44 44 Fin.rač.sektor 230,233 19 19 Seictor poseb.programov 800,820 5 6 11 Splošni sektor 300,330 45 4 5 Vodstvo TOZD in tajništvo 400 14 14 500,600 SKUPAJ: 354 656 990 Opomba: R - režiJel P - produktivni 8 - skupaj Marjeta Habjan,Ing. ILbeiA SM10UFKAV-Uiti OK^AUOV Delavski svet se je dne JI.1.1984 sestal na 18. redni seji in zavzel naslednje sklepe: 1. Potrjen je bil predlagani gospodarski plan za leto 1984. Bistven pogoj za doseganje plana Je možnost preskrbe z repromaterialom. Vet kot polovico celotne prodaje naj bi dosegli z izvozom. 2. Viški, ugotovljeni po opravljeni inventuri za leto 198J, se knjižijo na izredne prihodke , man j-ki pa na izredne odhodke . Odpišejo se predlagana sredstva za odpis in osebni avto ZASTAVA 101. J. Pristopi se k predčasnemu poplačilu stanovaj-skega posojila, ki nam ga je odobrila LB TB Gorenjske Kranj. 4. Imenovana Je bila centralna komisija za pregled rezultatov vrednotenja zahtevnosti dela režijskih delokrogov in komisija za vrednotenje vzorčnega kataloga proizvoduJih delovnih nalog. 5. Za leto 1984 se sklenejo pogodbe o začasnem oz. občasnem delu s sedmimi delavci. 6. Pristopi se k nakupu ene enote v počitniškem kompleksu v Strunjanu. Enota predstavlja 4 sta-novnajske dele in stane 550 starih milijonov. 7. Izdajo oz. podaljšajo se sogalsja za opravljanje popoldanske obrti 10 delavcem. 8. Pristopi se k Samoupravnemu sporazumu o vračanju deviznih anuitet iz kredita, ki ga najema ISKRA - Inštitut za kakovost in metrologijo. 9. V skupščino sklada skupnih rezerv gospodarstva občine Škofja Loka se imenuje Marica Tar-fila, za njenega namestnika pa Loj za Megušarja, dipl.ing. 10. Interno se objavijo prosta dela in naloge vodje izdelave novih strojev in naprav v vzdrževanju, inventurnega kontrolorja II in prevzemnega kontrolorja v sektorju posebnih programov. Sklepi 23. redne seje komisije za delovna razmerja in kadrovske zadeve so sledeči: - Ponovi se razpis za prosta dela in naloge dveh urejevalcev v obdelovalniči. - V delovno razmerje se sprejme sledeče nove delavce: Darinko Mezek, Marijo Vidmar, Matevža Ja-količa, Vilmo Potočnik, Marijo Lotrič in Sonjo Drobir. - Razporedijo se sledeči delavci: Jernej Lavtar, Marko titalec, Ramo Bašič, Zdravko Benedičič Si-da Maiovči.6, Alenka Demšar in Ivanka Možina. - Prerazporedijo se sledeči delavci: Patmir Blek-čori, Bojan Bertoncelj, Slavko Demšar in Anton Ozebek. - Delovno razmerje se prekine sledeč im delavcem: Simonu Lotriču, Niku Tomaseviču, Tomažu Lušiuu, Janezu Solarju, Branku Ruparju, Cvetu Hafnerju, Doreeni Husodo, Olgi lvko Sabalieti Hadič, Tončki Justin Angeli Benedik in Francu Lotriču. - Sprememba vrste izobraževanja iz orodjarja na strojnega tehnika se odobri Davidu Gartnerju. - Prošnja Marka Kocipra za dodelitev štipendije se zavrne. - Študij ob delu se za eno leto podaljša Miri Egart, Miru Pintar, Antonu šinid in Tonetu Markelj. Komisija za osebne dohodke se je dne 24.1.1984 sestala na 2J. redni seji in ugotovila akontacijo OD za novosprejete in prerazporejene delavce. Produktivni delavci v razvoju se obravnavajo enako kot delavci na enakih delokrogih v vzdrževanju jim zato pripada povprečna osebna ocena 1,20. Zahtevnosti del v delokrogu prevzemni kontrolor v sektroju posebnih programov se vrednoti s 55 točkami ali 11 grupo dela. Pritožbi delavk na traku gospodinjskih aparatov in delavk nove linije sesalnih enot je komisija zavrnila, ker bodo v kratkem izdelane nove analitične ocene. Prav tako je bil zavrnjen predlog za povišanje grupe dela administratorki sektorja za planiranje proizvodnje in maberilano oskrbo ter komercialnega sektorja.Tončki Šuštar in Stanki Demšar se ob elementarni nesreči dodeli vsaki po 14.755, din. Komisija za družbeni Btandard Je na 18. redni seji predlagala povišanje nadomestila za topli obrok v primeru odsotnosti iz tovarne, kar pa ju treba predhodno uskladiti z računovodsko službo. Podpiše se aneks k pogodbi z Alpetourjem o podražitvi pogodbenih prevozov za 16 %. Sprejme se spremenjeni ključ za izračun prispevka delavca za prevoz na delo z veljavnostjo od 1.1.1984 dalje. Varčevanje oz. podaljšanje varčevanja je bilo odobreno petim delavcem. Prošnje Envera Re-koviča, Andelka Toliča in Tatjane Mohorič bodo reševane skladno s sestavo prioritetne liste prosilcev, ko bodo na voljo prosta stanovanja. Prispevki za prevoz na delo bodo rešeni po ugotovitvi pravne osnove potrdil o bivališču. V letu 1984 se delavcem dodelijo posojila v polovični vrednosti celotnega pripadajočega posojila. Sklepi seje poslovnega odbora z dne 7.2.1984 pa so sledeči: - Nabavna služba naj poskrbi za čim prejšnjo dobavo termičnih stikal za črpalko Fontana. - Prodajni in nabavni oddelek naj uskladita naročila ter poskrbita za nabavo samo tistih vrečk, ki se bodo prodale. - Za mesec januar se upošteva izračunana stimulacija na OD zaradi slabih rezultatov -10 %. - Odobri se nabava dveh omaric za shranjevanje mikrofilmskih kartic. Železniki, 17.2.1984 Iz zapisnikov zbrala: Edita Gortnar VOLITW POVITI SAPO ~ ur kav mn okqapov V TOLP, 1)0 IP $0L£) Z ozirom na dejstvo, da v pomladanskih mesecih poteče mandat Samoupravnim organom: TOZD, DO in SOZD ISKRA, je dogovorjeno, da morajo biti izvedene volitve novih samoupravnih organov najpozneje do 15* aprila 1984 1. Po določilih Samoupravnih sporazumov o združevanju v DO široka potrošnja in SOZD ISKRA po kriteriju števila zaposlenih delavcev smo v teh organih zastopani s svojimi delegati, in sicer: - v DS SOZD ISKRA - 1 delegat - v Samoupravni delavski kontroli SOZD ISKRA v novem mandatu - 1 delegat - v Interni banki SOZD ISKRA - 1 delegat - v DS DO široka potrošnja - 4 delegati - v Samoupravni delavski kontroli DO - 1 delegat V TOZD "Elektromotorji" Železniki pa volimo delegate v naslednje samoupravne organe: - v DS - JI delegatov - v Samoupravno delavsko kontrolo - 7 delegatov - v Disciplinsko komisijo - 9 delegatov (7 iz TOZD in 2 zunanja predstavnika) Za izvedbo volitev Je po svoji funkciji odgovorna Osnovna organizacija Sindikata z aktivnim sodelovanjem ostalih DFO, to Je: OOZK} 00ZSM in aktivna ZB; strokovne službe splošnega sektorja in volilne komisije, ki Jo je imenoval DS, kakor tudi ostali vodilni in vodstveni delavci ter vsi delavci, ki naj bi aktivno sodelovali v procesu evidentiranja, kandidiranja in udeležbe na volitvah, da bi bili rezultati čim boljši. lia sestanku predsednikov DPO Je bilo izvršeno evidentiranje delegatov za Samoupravne organe BOZD loKRA in DO Široka potrošnja. Evidentiranje možnih delegatov za DS, Samoupravno delavsko kontrolo in Disciplinsko komisijo TOZD ISKRA Železniki bo izvedeno preko sindikalnih skupin, upoštevajoč določilo Statuta, da ee izvoli na vsakih 40 delavcev 1 delegat, vendar morijo biti vsi deli proizvodnega procesu (stroškovnega mesta) zastopani vsaj z 1 delegatom. Zagotoviti je tudi treba, da bodo evidentirani In pozneje na temeljni kandidacijski konferenci pred laguni kandidati predstavljali celotno strukturo TOZD. Nadalje menim, da bi bilo prav, če bi ponovno evidentirali in kandidirali določeno število aktivnih delegatov iz sedanjega mandata, da bi s tem zagotovili kontinuiteto dela novih samoupravnih organov. Naj poudarim še to, da Je sprejemanje funkcije delegata v samoupravne organe pravica in dolžnost slehernega delavca, zato upamo, da članom izvršnega odbora sindikata i fazi kandidiranja ne bo potreba vlagati velikih naporov pri prepričevanju evidentiranih delavcev, da sprejmejo kandidaturo delegata v določen samoupravni organ. Na že omenjenem sestanku predsednikov DPO Je bilo izraženo stališče naj temeljna kandidacijska konferenca za samoupravne organe SOZD ISKRA predlaga le toliko kandidatov, kolikor se jih bo volilo, torej naj pride pred volilce zaprta lista, ker kandidatov iz drugih TOZD ne poknamo in je izbor e tem nesmiseln. Volilne liste kandidatov za samoupravne organe DO in TOZD pa naj bodo "odprte", s čimer Je možen izbor med predlaganimi kandidati. Naj ob koncu izrazim željo in prepričanje, da bomo tudi te volitve, kot vee dosedanje, izvedli odgovorno in v zadovoljstvo vseh, saj bomo s tem pokazali svojo razredno zavest in pripadnost tovarni, v kateri ustvarjamo sebi in širši družbeni skupnosti pogoje za življenje in nadaljni vsestranski razvoj. Vladimir Polajnar ZA KAKS/JO K.ULTCLKO $€ £AV&m srni KAT Zavest o kulturi kot enakovredni sestavini življenja in dela, ki prispeva k razvoju samoupravljanja in spodbuja ustvarjalnej še delo, postaja (tudi po zaslugi sindikalnih aktivistov in organizatorjev kulture v ozdih) vse bolj prisotna. Po drugi strani pa tako vednost zaostrene materialne okoliščine potiskajo v ozadje, ogrožajo pa tudi materialni in socialni položaj delavcev v OZD-ih s področja profesionalne kulture. Stalna akcija sindikata za uveljavitev in razvoj kulturne ustvarjalnosti in kulturnega življenja v organizacijah druženega dela začenja dajati rezultate. Se posebno uspešno so nekatere organizacije razvile celo vrsto oblik uveljavljanja dobre knjige, v zadnjih letih pa predvsem narašča organizirana likovna ustvarjalnost delavcev (več kot 500 likovnih razstav letno v 150 likovnih razstaviščih). Ponekod so zaživele komisije za kulturno življenje delavcev, ki spodbujajo sodelovanje sindikalnih organizacij s krajevnimi skupnostmi, kulturno-umetniškimi društvi in šolami ter medsebojno sodelovanje samih organizacij združenega dela v dejavnostih. K vsemu temu je veliko prispevalo sistematično usposabljanje organizatorjev kulturnega življenja - osnovna in nadaljevalna znanja je dobilo skoraj 1.000 organizatorjev kulturnega življenja (poklicnih organizatorjev kulture je v slovenskih ozdih 15>) . Manj uspešni pa smo v sindikatih bili pri delu delegati in delegacijami za kulturne skupnosti. Vpliv delavcev na programe kulturnih skupnosti je še vedno majhen, zato marsikje nastajajo kulturni programi dvotirno: eden v kulturni skupnosti in drugi v organizaciji druženega dela, za tega zadnjega pa delavci se posebej združujejo sred-« stva. Večina osnovnih organizacij sindikata v svoje letne programe vključuje programe kulturnih dogodkov, pa vendarle program kulturnega življenja v mnogih primerih še vedno ostaja le področje dela sindikata in je premalo tudi skrb v ozdu organiziranih delavcev. Kulturni programi so v organizacijah združenega dela še prevečkrat oblikovno neinventivni, zastareli in zato sporočilno premalo učinkoviti. Zato bomo v sindikatu začeli z akcijo za sodobnješo glasbo, literaturo fotografijo in sliko, kar vse naj postopoma vpliva na vsebinsko in oblikovno podobo kulturnih prireditev in še posebej obeležitev sponinskih dni in proslav. Do sedaj smo premalo storili, da bi se delavci iz drugih republik in pokrajin ki delajo in živijo v Sloveniji intenzivneje vključevali v kulturne aktivnosti svojega novega okolja in organizirali lastne kulturne dejavnosti. V sindikalnih organizacijah pa se bomo se naprej zavzemali da bi v programih kulturnega življenja v o dih bolj celovito opredelili kulturno delovnega okolja, kulturen odnos do sredstev za delo, kulturne medsebojne odnose pri delu in samoupravljanju ter pravilno vrednotenje znanja in inventivnosti. Seveda moramo tudi v kulturni dejavnosti skrbeti za čimbolj smotrno uporabo sredstev, ki so na voljo v kulturnih skupnostih. Nadaljnje razvijanje ljubiteljske kulturne dejavnosti (ob večjem strokovnem usmerjanju kakovosti) pa, kar zadeva sredstva, ne bi smelo iti na račun osiromašenja profesionalne kulturne dejavnosti, k temu pa lahko prispeva tudi razvijanje neposredne svobode menjave dela. Iz "Informacij" RS ZSS PREDSEDSTVO RS ZSS PREDLAGA SPREMEMBO ZAKONA 0 ZAJAMČENEM OSEBNEM DOHODKU IN IZPLAČEVANJU OSEBNIH DOHODKOV V OZDIH KI POSLUJEJO Z IZGUBO Republiški zakon (1982) o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo, Jamči vsakemu delavcu najmanj takšen osebni dohodek, ki mu zagotavlja materialno in socialno varnost, kadar organizacija združenega dela ni ustvarila zadostnega dohodka oziroma je poslovala z izgubo. Zakonsko zajamčeni osebni dohodek, ki ga delavci (skladno z zakonom o sanaciji) lahko prejemajo največ 6 oz. 12. mesecev, zato upošteva zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb delavcev samo za krajši čas. Predsedstvo republiškega sveta zveze sindikatov je ugotovilo, da med dvoletno veljavnostjo tega zakona v praksi ni prišlo do izplačevanja zajamčenih osebnih dohodkov, ker so izgube (prek sistema solidarnosti in dohodkovnih povezav)pokrili, ali pa so v občinah zagotovili potrebna sredstva za osebne dohodke. Ob tem pa je prihajalo do napačne uporabe zajamčenega osebnega dohdoka, in sicer so ga v organizacijah in skupnostih neredko uporabljali kot najnižji osebni dohodek oziroma kot podlago za vrednotenje enote enostavnega dela in so potem m tem gradili razpone med deli in nalogami različne zahtevnosti. Polega tega so ga na področju socialne politike uporabljali kot merilo za nekatere socialne korektive. Višina zajamčenega osebnega dohodka se je skladno z zakonom ugotavljala na podlagi posebne metodologije, ki jo na predlog RS ZSS sprejmejo se izvršni svet Skupščine SRS in Gospodarska zbornica Slovenije. Vendar pa Je lani zaradi velikega naraščanja živiJenjakili stroškov in istočasnega padca realnih osebnih dohodkov prišlo do tega, da so v nekaterih organizacijah združenega dela izplačevali celo normalne osebne dohodke, ki so bili nižji od tistih po zakonu o zajamčenem osebnem dohodku. Zato so se podpisniki metodologije bdločili, da jo spremenijo oziroma dopolnijo tako, da zajamčeni osebni dohodek ne sme presegati 60 * poprečnega osebnega dohdoka v republiki, in se dogovorili, da metodologijo še dopolnijo oziroma spremenijo način določanja zajamčenega osebnega dohdoka. Kajti ustava in zakon o združenem delu pravita, da mora zajamčeni osebni dohodek zagotavljati delavcem socialno in materialno varnost, vendar upoštevaje družbeno produktivnost dela In splošne pogoje okolja, v katerem delavci zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe . Zato je predsedstvo RS ZSS sklenilo, da predlaga zakonodajalcu, da se zakon o zajamčenem osebnem dohodku In izplačevanju osebnih dohodkov v ozdih, ki poslujejo z izgubo, spremeni tako, da se pri ugotavljanju višine zajamčenega osebnega dohodka izhaja iz minimalnih življenjskih potreb po dobrinah kratkoročnega značaja in ne iz "minimalnih" življenjskih stroškov" (izraz v sedanjem zakonu). Ta izraz v ekonomski teoriji namreč pomeni izdatke, ki delavcem in njihovim družinam zagotavljajo zdrav in normalen razvoj za daljši čas (torej vključuje tudi dobrine tPjnejšega značaja). Zakonsko zajnmčeni dohodek pa delavci v ozdih lahko prejemajo navječ eno leto, pa bi zato morali upoštevati za določanje višine zajamčenega osebnega dohdok« le dobrine kratkoročnega značaja. Predsedstvo je tudi predlagalo, da naj se višina zajamčenega osebnega dohodka objavlja v maju in decembru (zdaj maja in septembra), vključujoč možnost večkratne objave, če bo to zahtevalo veliko povečan |e cen osnovnih življenjskih potrebščin. Posebna metodologija, o kateri je bil govor, pa naj bo v bodočo le strokovna podlaga za Izračun višine zajamčenega osebnega dohodka. O spremembah in dopolnitvah metodologije bo v kratkem razpravljal republiški svet, omenjena stališča o zakonu o zajamčenem osebnem dohodku pa bodo podlaga za razpravo v sindikatu, ko ho Izvršni svet v Skupščini predlagal spremembe in dopolnitve zakona. Iz "Informacij " RS ZSS OBČA// LBOK AKTIVA LB klOV JSKKA" TOKb ŠLčKTKOnOTOigi žejoezwk/ Udeleženci občnega zbora aktiva BB SOV ISKRA Železniki Člani aktiva ZB HOV "ISKRA" TOZD Elektromotrji Železniki »o imeli 20.2.1984- občni ibor, ki ee ga Je udeležilo 12 članov aktiva. Prieotni eo bili tudi predstavniki DPO tovarne, ObO ZB HOV Škofja Loka tov. šaid In DPO SOZD ISKRA tov. Orožen, ter direktor Rakovec Anton. Predsednica aktiva tov. Porenta Rezka je podala poročilo o dela aktiva, v katerem Je kritično prikazala uepehe in probleme ter opozorila na nadaljne naloge organizacije ZB in aktiva konkretno. Predvsem Je opozorila na velik pomen gojitev tradicij in plemenitih vrednot NOB ter prenašanje le teh na mlado generacijo. Poudarila Je poseben pomen prevzemanja pokroviteljstva in skrbi nad spomeniki in obeležji iz NOB, kar Izročitev darila V prijetnem pogovoru Je bilo poudarjeno v razpravi. Tov. direktor pa Je pojasnil položaj tovarne v sedanjih neugodnih gospodarskih razmerah. V razpravi Je bilo še govora o pokroviteljstvu naše tovarne nad osrednjo proslavo ob 40-latnici spomina na znanega komandanta Blaža Ostrovrharja v Selcih. Ob koncu Je občni zbor izvolil Janka Šizldei za novega predsednika aktiva. Ob tej priliki so dosedanji dolgoletni, predani in neumorni predsednici aktiva Bezki Porenta, izrazili zahvalo in priznanje. Novi predsednik aktiva Janko Šmid pa ji Je izročil skromno, a lepo darilo - knjigo in šopek rož. Vladimir Polajnar izračuna rezultatov in sai-io razglasitev, saj smo morali smučarji sami s pripombami med samo razglasitvijo oblikovati pravilni vratni red. Prvi trije v vsaki kategoriji so prejeli negravlrane kolajne, kar Je posebnost te tekme in malomarnost odgovornega v športni komisiji DC.ŠP. Ekipno smo zasedli prvo mesto pred 1'GA, Montažo Idrija, TV Pržanom, DSSS, Antenami Vrhnika in Sežano. Nekaj najbolje plasiranih posameznikov iz naše tovarne. Ženske 0. nismo imeli zastopnice B. 1. mesto Šolar Cveta 2. mesto Tarfila Marica 4. mesto Vidic Francka A. 1. mesto Hihtarčič Valerija 2. mesto Jezeršek Nika 4. mesto Kejžar Zdenka Moški G. 4. mesto Beguš Ivan F. 1. mesto Gartner Polde E. 1. mesto Gartner Tom; 2. mesto Gartner Miha 5. mesto Tolar Marjan 0. 5. mesto Gaser Prane 6. mesto Jelenc Prane B. 1. mesto Logar Vito 2. mesto Gaser Mirko 5. mesto Čenčič Brane 4. mesto Benedičič Lovro 5. mesto Kejžar Marjan A. 1. mesto Pintar Izidor 2. mesto Frelih Janez 4. mesto Jensterle Boris mvemvo w$r v VCLCSLALOna V soboto, 11. februarja, smo se v lepem vremenu na dobro pripravljeni progi pomerili smučarji DO. Tekme se je udeležilo 170 smučarjev in smučark, od tega iz naše tovarne 52.Gotovo pa Jih bi bilo precej več, če ne bi bila delovna aobota za II. izmeno, ali pa, da bi imeli nekatere vodje oddelkov nekoliko več posluha za športna tekmovanja. Tako pa v naši tovarni nekateri vodilni zaradi svoje nenaklonjenosti do takih tekmovanj ovirajo delavce pri Jemanju rednega dopusta, čeprav dobro vemo, da lahko vsak v tovarni v vsakem drugem primeru dobi dopust, kadar koli ga hoče. Tehnična izvedba je bila zaupana SK Poljane.Nalogo ao dobro opravili. Pohvaliti pa ne moremo Miha Gartner šroKTue mK>— Zl / / Ni na svetu države, za katero bi lahko rekli, da Je brez težav. Povsod se pojavljajo problemi, kot so: lakota, brezposelnost in vojna. Le zakaj morajo biti vojne na svetu? Mar ne bi bilo bolje, da bi uničili vse orožje in živeli v prijateljstvu? Po mojem bi moralo biti tako. Koliko denarja dajo države za oboroževanje? Ta denar bi lahko dali za to, da bi preprečili lakoto. V nekaterih državah ljudje umirajo od lakote, drugje pa hrano mečejo in imajo vsega na pretok. Le kje Je tu kakšna pravica? Zakaj se ne bi vojne končale? Gotovo se te probleme da reševati prijateljsko. Tudi to se mi ne zdi pošteno, da tako velika vojaška sila, kot so ZDA, napadejo majhno državo, Grenado. To je, kot bi slon pohodil mravljo. Mar ni to sramota za ZDA? V današnjem svetu Je tako, da hoče vsak doseči čim več. Nihče pa ne pomisli, da lahko škoduje komu drugemu. Človek misli samo še nase. Tudi, ko gre za brezposelnost, se to dobro vidi. če nimaš vez, sploh ne najdeš ustreznega delovnega mesta. Vsak se boji za svoj stolček. Zakaj ne bi tisti, ki je že star in se lahko upokoji , prepustil mesto mlajšemu, za delo spsobnejšemu človeku? Vsak skrbi le za to, da dobi čim več denarja, saj samo ? njim lahko prideš do materialnih dobrin. Zame razkošje sploh ni pomembno. Meni se zdi važno le to, da si pošten in pomagaš drugim v težavah. Samo zamislimo si, kako bi bilo lepo,če bi na svetu živeli sami pošteni in pravični ljudje. Toda na žalost tega gotovo ne bo nikdar, ker med PRI ZDRAVNIKU - Trebuh me boli. - Vrjetno ste pojedli kaj pokvarjenega. - Pojedel sem samo kilogram orehov. - Ali so bili pokvarjeni? - Ne vem, Jih nisem odpiral. ELEKTROMOTOR Glasilo izdaja "ISKRA" Široka potrošnja TOZD Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki. Ureja: - uredniški odbor: odgovorni urednik - Polajnar Vladimir, tehnični urednik - Tarfila Lojze, fotodokumentacija - Pintar Jože, člani - Megušar Lojze, Pertovt Zdravka, Peternelj Marjan in Zgaga Stane, - referent za izobraževanje in informiranje -Šekli Darinka - lektor: Trojar Ladislava Naklada: 1000 izvodov Po mnenju sekretariata za informacije SRS šteje "ELEKTROMOTOR" med proizvode, za katere se ne plačuje prometni davek. Tiska tiskarna: DU Tomo Brejc Kranj S 5 S S. 1 » js . efjž5 ttU H !< ti »•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a* ►«•••#••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••*••••••• »»••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a* !••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• »••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a****** »•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a* »»»»»»•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a****** >«#•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••*••••••• ».».»»»••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a********** ►#••••••••••••••••••••••••••••■•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• !••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• »••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••C** »»»»»»••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••*••••••••••••••• »»»»e***************************************************************************************** »»«»••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••*••••••••••••••• •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••V**** (»•e****************************************************************************************** »••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••■•••••••••••••a****** »••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a****** »»»••#»•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••*• »»»••••••••••••#••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••*••••• l ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••* ieeeee****ee***********a*ee**e****eee*eeeeeeeeeee***********a*********ee**e*******e*****eeeeee »••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a******************************** ►»»«*»•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a****** »««#••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••*••••••• »»»••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••e********** »«•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• »»•••••«••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••*••••••••••• ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••** »••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a********************** »##••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••*•••••••••••••• eeeeeee***************e**eeeee****e*******e******e*ee*eee***e**ee*eeeee**e*»e*e**eeeeee*eee*ea »eeee******************ee**e#*e***e*******e**e*e#**e**ee*eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee*ee*e*eeeeeeeee »»»••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••e****************************************** ,»•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••* ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••******** »»»»•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••******* e»e e••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••*••••••••••••••••••••• »••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a******************************•••••••••• »eeeee*************^************************************************************************** »#••#••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• »•••••••#••••••••#•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••*•••• »••••••••••••eee»*eeeeee*ee*e»ee**ee«»eeee**************************************************** •••••e**************************************************************************************** •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••■••••••••••••••••a********* •••••••••••••••••••••*••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••*•••*•••••••••••••••••••*•*••#•• »••••••••••••••••••••••••••••e**•••••••••••••••••••••••••••*•••••••••••••••••••••••••••*•••••• ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a******************************* ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••************************************ e********************************************************************************************* ••••#•#•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••*••••• e********************************************************************************************* ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••************************************** •••••••#•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••*•••••••••••• .........................................................................................••••• ••••eeeeee***e#»eee»eeeeeeeeeeeeee*e*e»e»eeeeeeeeeeeeeeee**ee##e*eeeeeeee*eeeeeeeeeeeeeeeeeeee • •••••••••••••••••••••••••••••••a******************«********************************.* — " ~ ~ ~ * ~ ~ * * "-^MMMaaaatiaaaaaaaaatMMmtiMaaaaaaaa ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••aaaaa»**«*aaaaaaa«aaaaaaaiaaaaaa*a*«**«i*«***aaaaaaaaa** •eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee•#•#••#••••••••#•••••#••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• ••••••••••••••••••••••••••§••••••#••••#••••#•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• ••••••••••••••••••••••••••••v•*••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• •*••«•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••#••••••••••••• ••••••••••§••••••••••••••••••#•#••••••••••••#••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• •••»•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• •••§••••••••••###••••••#•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• #•####§•####§••#•#§••••••••••••••#••••••••••••#••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• ##•#•#•###§•••••#••#•••••••••••••••••••#••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• #•••#•••••••••••••••••••••#••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• •§•#•••••••••••••••••#••••••••##••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• >••••••••#•#•••••#••#•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• >•••«•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• »##########*#••#•••#•#••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• ••••••••••••••••• HIIIMIIIIIMIIIIMIIMHIIHItlilHHHIiiHIHtttHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH