LibVLLLbV
L^U-Lb
CC iLibALLi

OKTOBER 1997
LETNIK XXXVI
CENA 280 SIT

ISSN 0040-7712
POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1 102

V OBJEKTIVU

1. Aleš Srnovršnik iz Nove Gorice leti z Multiplexovim jadralnim RV-modelom
schampus, ki je primeren tudi za pobočno letenje. Model z razpetino 3400 mm in
maso 3900 g krmili s štirikanalno RV-napravo Multiplex 2020 MC.

2. Na 10. svetovnem prvenstvu v kategorijah M je bil Miha Holc naš najuspešnejši
predstavnik. Na sliki je z modelom kategorije hidro 2, s katerim je osvojil naslov
mladinskega svetovnega prvaka. Model in oprema sta lastne konstrukcije in
izdelave, poganja pa ga Aveoxov motor, ki se napaja z 12 celicami Ni-Cd.
Odlikuje ga izredna hitrost in stabilnost.

3. Še dva modela iz "zlate" flote Mihe Holca. Spredaj je argon, model, s katerim je
osvojil prvo mesto v kategoriji mono 1, zadaj pa xenon, model kategorije mono 2,
ki je prav tako za seboj pustil vse tekmece.

4. FS 626 "breda" velikosti HO, izdelek firme Roco, se je v rokah Bojana Bartola
spremenila v jugoslovansko električno lokomotivo serije 361. Na modelu so dobro
vidne nekatere predelave in dopolnitve.

5. Pod vodstvom Matjaža Poštraka in Aleša Škrlepa že od leta 1993 deluje skupina '
letalskih modelarjev iz Mengša. Vsak konec tedna se zberejo na svoji skrbno
pripravljeni in vzdrževani stezi. Mengeški modelarji se lahko pohvalijo, da so vsi
njihovi modeli izdelani v samogradnji.

Foto: O. Hluchy, J. Holc, S. Puhar in M. Siard

1 8 6 J 7 1

KAZALO

Revija za tehniško ustvarjalnost mladih

OKTOBER 1997, LETNIK XXXVI, CENA 280 SIT,
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 1102

Revijo TIM izdaja
Tehniška založba Slovenije, d. d.

Naslov uredništva:

Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541
telefon: 061/213-733 (uredništvo,
naročniški oddelek),
elektronska pošta: tzs-lj@siol.net
faks: 061/218-246

Revija izide desetkrat v šolskem letu.
Naročite jo lahko na naslovu uredništva
ali po telefonu.

Posamezna številka stane 280 SIT,
naročnina za prvo polletje pa 1400 SIT.

Žiro račun pri Agenciji za plačilni
promet Ljubljana: 50101-603-50480
Celoletna naročnina za tujino znaša
5600 SIT (62 DEM oziroma 33 USD)
Devizni račun pri Novi Ljubljanski banki,
Ljubljana d. d., Trg Republike 1,
1000 Ljubljana: 900-27620-3250/6

Urednik revije:  Jože Čuden
Odgovorna urednica:  Mihela Mikuž
Lektoriranje:  Ludvik Kaluža
Oblikovanje ovitka:  Stanislav Oražem
Obdelava barvnih fotografij:

Anton Zupančič
Revijo ureja uredniški odbor:
Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek,
Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik,
Miha Zorec, Roman Zupančič
Tisk:  Tiskarna Ljubljana

Revijo sofinancirajo:
Ministrstvo za kulturo,
Ministrstvo za šolstvo in šport ter
Ministrstvo za znanost in tehnologijo
Republike Slovenije.

Revija spada med publikacije, za katere
se plačuje 5-odstotni davek od prometa
proizvodov na podlagi odločbe
Ministrstva za kulturo RS,
št. 415-349/97 z dne 6. 3. 1997.

Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni
dovoljeno ponatisniti brez pisnega
dovoljenja uredništva.

Fotografija na naslovnici:

Z dvostopenjsko raketo še više
proti nebu

Foto: Jože Čuden

KAZALO

2 VELIK USPEH SLOVENSKIH LADIJSKIH
MODELARJEV .

6  BREZREPEC DALI

7  DVOSTOPENJSKI MODEL ARCUS II

10 LANSIRNA RAMPA ZA LETALSKE MODELE

1 1 SVEDER ZA VRTANJE TANKE BALZE

1 2 TIMOV PORTRET

1 2 PRAVILNI POLOŽAJ VLEČNE KUUKE
PROSTOLETEČIH JADRALNIH MODELOV

1 3 BOJANOVI "BREDI" .

1 5 ŠOLA PLASTIČNEGA MAKETARSTVA
(40. DEL.)

LITERATURA IN DOKUMENTACIJA (2. DEL)

1 6 MAKETARSKI FOTOSTRIP

REVELOV F4U-1D CORSAIR (1 :32) .

26  NOVOST LETA - GRAUPNERJEV mc 24

27  DOLGI KABLI IN TRUP IZ

OGUIKOVIH VLAKEN .

29  NOVOSTI NA TRGU

30  SVETLOBNI EFEKTI (2. DEL)

DIGITALNA OSVETLITEV

3 1 KITARSKI MINIOJAČEVALNIK (2. DEL)
33 IZDELAJMO SKLEDNIK.

35  SVEČE

36  PAPIRNAT OKVIR ZA FOTOGRAFIJO

37  ZABAVNA FIZIKA (1. DEL)

LEPENKA ZADRŽI VODO

38  DOMINE

39  REZUANJE MEDENINASTE PLOČEVINE

40  UGANKARSKI KOTIČEK

!TT37l  2  oktober 1997

1

REPORTAŽA

Velik uspeh slovenskih
ladijskih modelarjev

9 medalj na 10. svetovnem prvenstvu v kategorijah M

10 W0RLf) CHAMPiONSHIP

NAVIGA '97

!0. SVETOVNO PRVENSTVO

JM*.

Slovenija

ajisseim  . '

Velenje, od 7. do 12. julija 1997
DR. JANEZ HOLC

Za ladijske modelarje je Velenje že
postalo znano in priljubljeno mesto, saj so
bila tu organizirana že tri večja prvenstva.
K priljubljenosti vsekakor največ prispeva
lepo urejeno jezero, kjer "kraljujejo" mode¬
larji in druge športno-rekreativne dejavnosti
in si ga ne lastijo samovoljni ribiči, kot je to
navada na večini drugih jezer.

Po poljski llavvi leta 1995 je bilo to drugo
svetovno prvenstvo, na katerem je sodelo¬
vala in se preizkušala mlajša generacija na¬
ših ladijskih modelarjev. Prve osvojene me¬
dalje so pokazale, da je s trudom mogoče
doseči tudi tisto, kar si vsak tekmovalec
najbolj želi - stati na stopničkah za zmago¬
valce. Za tak uspeh pa je treba veliko dela,
znanja in treningov. Če bi predlanskim kdo
rekel, da se bomo na naslednjem sve¬
tovnem prvenstvu med mladinci povzpeli v
sam evropski vrh v kategorijah FSR-E, mu ne
bi verjel. Toda rezultati na lanskih domačih
tekmovanjih, na evropskem prvenstvu pa
tudi letošnji, so kazali, da smo na pravi
poti. Nastajali so novi modeli čolnov za
kategorije eco, hidro in mono, ki so bili na
preizkušnjah vse hitrejši in stabilnejši.

Začelo se je z vetrom in valovi

Svetovnega prvenstva v Velenju se je
udeležila 18-članska ekipa. Člani ekipe so
tekmovali v domala vseh kategorijah FSR-E,
to so: eco, mono, hidro ter hitrostne
preizkušnje F-l in spretnostne F-3. Večji del

Tekmovalci prihajajo na start.

ekipe nas je prispel v Velenje že v nedeljo,
6. julija, da bi lahko opravili še zadnje
preizkuse modelov. Pričakalo pa nas je zelo
vetrovno vreme in razburkano jezero. Prvi
treningi na nemirni jezerski gladini so
pokazali, da bo v takem vremenu na tekmi
zelo težko doseči dobre rezulatate in da bo
o zmagovalcu še najbolj odločala športna

sreča. Naši majhni modeli so bili na
decimetrskih valovih le drobne igrače. Na
površini plavajoči odpadki so nam poško¬
dovali kar nekaj modelov, zato smo z ne¬
lagodnostjo pričakovali prve tekme.

Da bo v takih razmerah odločala sreča,
se je potrdilo že v prvem teku v hitrostnih in
spretnostnih kategorijah. Najhitrejši so bili
veliki modeli, majhni, ki so običajni za ti

Modela hydrogen (hidro 2) in proton (hidro 1), s katerima si je Miha Holc pridobil zlato in srebr¬
no medaljo na 10. SP. Zanimivo je, da sta oba modela lesena.

2

oktober 1997 ITEKC 2

REPORTAŽA

kategoriji, pa so bolj ali manj poskakovali
in se prevračali. Miha Holc, ki se je prvič
preizkusil v hitrostni panogi F-l pod 1 kg, je
končal že na pomolu, ker se mu je pokvaril
model. Uspešni pa so bili velenjski tek¬
movalci Janez in Maja Vodončnik ter Peter
in Anton Klaus z velikimi regatnimi modeli
za tekme FSR-V.

Po večerni uradni otvoritvi prvenstva, ki
se ga je udeležilo 190 tekmovalcev iz 13
držav, smo skoraj vsi odhiteli popravljat in
pripravljat modele. Se pozno v noč so se iz

Najprijetnejše prese¬
nečenje v naši vrsti je
bil Urban Poljšak z
dvema medaljama.

kampa slišali zvoki brusilnih strojčkov, po¬
mešani z zavijanjem nadležnega vetra. Že
prvi dan toliko popravljanja, kako bo šele,
ko se bo pričelo zares?

Pravi začetek za vse je bil šele v sredo,
najprej v kategoriji mono, kjer sta nastopila
Simon Vida in Miha Holc. Za Simona je
bila to prva preizkušnja in je z 12 pre¬
voženimi krogi pristal v drugi polovici lest¬
vice, Miha pa je s 17 krogi ugnal vse mla¬
dince in celo člane, ki so prevozili manj kro¬
gov. V kategoriji mono 2 je Miha izpeljal

Med dobitniki medalj je bil tudi Gregor Vida. V kategoriji eco standard
je osvojil srebro. Gregor je zelo sposoben in zagnan modelar, ki je v tej
kategoriji v kratkem času dosegel vrsto zavidljivih rezultatov na doma¬
čih in tujih tekmovanjih.

16 krogov in pokazal, da ga je skoraj
nemogoče prehiteti. V razburkani vodi se je
precej modelov prevrnilo in obležalo na je¬
zerski površini, med njimi tudi zelo hitri
model našega vodje reprezentance in sta¬
roste slovenskih ladijskih modelarjev, Petra
Burkeljca, ki je nastopil v kategoriji mono 2,
vendar z njegovo uvrstitvijo ni bilo nič.

V kategoriji hidro 1 smo lahko opazovali
bolj ali manj mirujočo domačo floto. Naši
so dosegli naslednje rezultate: Urban Polj¬
šak 1 krog, Simon Vida 7 krogov, Gregor
Vida 0 krogov, Miha Holc 8 krogov in še
najboljša Nina Holc 9 krogov. Vsakemu se
je nekaj pokvarilo in zvečer je spet sledilo
popravljanje modelov. V kategoriji hidro 2,
to so modeli na električni pogon z 12 celi¬
cami, so sodelovali štirje naši mladinci: Jure
Pečar, Žiga Gornik, Gregor Vida in Miha
Holc, ter Bojan Burkeljc v članski konkuren¬
ci. Edino Žiga in Miha sta odpeljala do kon¬
ca brez okvare. Pravo presenečenje za
večino tekmovalcev v tej kategoriji je pri¬
pravil Miha. V vseh tekih je zmagoval brez
prave konkurence, saj je bil njegov model
med najhitrejšimi na prvenstvu. Edino v ka¬
tegoriji hidro 3 (20 celic) so tekmovalci v
enem teku odpeljali več krogov. Se celo
znani nemški modelar Herman Rossknecht,
sicer odličen tekmovalec v kategorijah
mono in hidro, ki si je prišel ogledat Mihov
model, je bil začuden, ko je videl le eno¬
staven lesen model z 12 celicami, toda s
privito dobro napiljeno eliso. Miha, stro¬
kovnjak za vijake, je prepričal tudi večino
naših modelarjev, da so medtem, ko niso
tekmovali, ostrili ladijske vijake. Kolikšen
Modelari' delež so imeli pri uspehu naše ekipe
vneto nabrušeni vijaki, ne bi mogel reči, vsekakor

brusijo P a n ' k'! zanemarljiv,
ladijske Za nas  i e  kila vsekakor najbolj zanimiva

vijake. kategorija eco, kjer je tekmovalo kar 1 3

iTTE£| 2  oktober 1997

3

REPORTAŽA

reprezentantov. To so modeli čolnov z elek¬
tričnim motorjem s sedmimi celicami in pod¬
vodnim pogonom. V kategoriji FSR-E-eco sta
najprej nastopila člana Peter in Bojan Bur-
keljc. Oba sta prvih nekaj krogov celo vodi¬
la, nato pa zaradi neprevidnosti zaostala.
Nadaljevala je naša močna mladinska po¬
sadka: Žiga Gornik, Urban Poljšak, Simon
Vida, Andrej Seljak in Miha Holc. V prvem
teku so vsi dosegli zelo dobre rezultate, le
Andreju se je v prvem krogu pokvaril regu¬
lator hitrosti. V članski kategoriji eco stan¬
dard je sodeloval Sašo Erdeljanov. Že v
prvem krogu je trčil v nasprotni čoln in
dober rezultat je splaval po vodi. Naši naj¬
mlajši, Gregor Vida, Jure Pirman, Luka Sko-
laris, Aleš Hribar in Nina Holc, pa so uda¬
rili z vso močjo. Kot že lani na evropskem
prvenstvu je bilo tudi tokrat takoj jasno, da
bo to slovenski obračun in da bo zmagal
tisti, ki se mu bo nasmehnila športna sreča.
Naši mladinci v kategoriji eco standard so

In še osem medalj!

V soboto sta se zvrstila tretji tek v kate¬
goriji eco ter četrti v kategorijah hidro in
mono. V rokah smo že imeli vsaj dve zlati
medalj (mono 2 in hidro 2), za druge pa so
se morali naši tekmovalci še pošteno potiti.
V panogi mono 1 sta Simon in Miha odpe¬
ljala enako kot v prvi vožnji in tako je Miha
osvojil prvo mesto, Simon pa deseto. V
mladinski kategoriji mono 2 je bilo že vse
odločeno; Mihova četrta vožnja in 1 8 pre¬
voženih krogov je bila le dokaz, da bodo
morali naslednje leto tudi v članski kon¬
kurenci vsi resno računati nanj. Zadnja
vožnja v kategoriji hidro 1 je odločala, ali
bo zmagal Urban Poljšak ali Kristoph
Kessler, dosedanji mladinski svetovni prvak.
Urban, ki je izredno dober modelar, je v
pripravo modela za to vožnjo vložil mnogo
truda. S svojo četrto vožnjo je dokazal, da
je mogoče zmagati tudi z dobro priprav¬
ljenim komercialnim modelom colt. Po vseh

pristali na zadnjih treh mestih, Jure Pečar na
9., Žiga Gornik na 10. in Gregor Vida na
1 1. mestu. Opravičilo za to je, da niso imeli
prave možnosti za trening s tako velikimi in
hitrimi modeli. Modeli hidro 2 so namreč
izredno hitri in je treba pri vožnji veliko
znanja in spretnosti. Bojan Burkeljc je v tej
kategoriji med člani zasedel 1 1. mesto, z
malo previdnejšo vožnjo pa bi se lahko
uvrstil tudi nekaj mest višje.

Sledili so obračuni v kategorijah eco.
Naša člana Peter in Bojan Burkeljc sta se
uvrstila na skromni 1 1. in 13. mesto, vseka¬
kor premalo za to, česar sta sicer spo¬
sobna. V kategoriji eco expert so naši mla¬
dinci pokazali, kaj zmorejo in znajo. Urban
je s tremi odličnimi vožnjami po 26 krogov
osvojil tretje mesto, Miha s 27 krogi v prvi
ter s polomljeno in zvito eliso 24 krogi v
tretji vožnji 4. mesto ter Simon z dvema
vožnjamajDo 25 krogov 5. mesto. Andrej je
bil 9. in Žiga 12. Čeprav smo v tej kate-

Slovenska reprezentanca na podelitvi medalj

Na zmagovalnih stopničkah v kategoriji hidro 1: Urban Poljšak, zlata,
Miha Holc, srebrna, in Pavel Skaba (POL), bronasta medalja.

pokazali, da so si povsem enakovredni.
Zmaga na kateri koli tekmi pa ni toliko
odvisna od tehnične opremljenosti modela
kolikor od skupine, v kateri kdo vozi, nači¬
na vožnje in trenutne zbranosti. Glede na
to, da je prvo mesto zasedel Jure, drugo
Gregor, četrto Aleš, peto Nina in šesto Lu¬
ka, mednje pa se je le na tretje mesto uspe¬
lo vriniti nadarjenemu češkemu mladincu
Lukašu Linhartu, lahko pričakujemo, da bo
ta močna skupina nadaljevala z uspehi čez
nekaj let tudi v članskih vrstah.

Prva medalja

V petek, 10. julija, smo dočakali našo
prvo srebrno medaljo. Osvojil jo je Miha v
kategoriji F-l E pod 1 kg - hitrostni modeli
z električnim pogonom, težki manj kot 1 kg.
Vrstni red v tej kategoriji je krojil veter. Tisti,
ki so imeli mirno gladino, so preizkušnjo
dobro opravili, drugi, ki so jih ovirali valovi,
pa te sreče niso imeli. Ze najmanjši valovi
so lahke modele F-l kot za šalo prevračali
in potapljali.

težavah z regulatorjem vrtljajev v prejšnjih
vožnjah je tudi Miha odpeljal svojo naj¬
boljšo vožnjo v tej kategoriji in se povzpel
celo na drugo mesto, Kessler pa je trčil v
bojo in tam ostal do konca teka ter osvojil
samo 7. mesto. Simon in Gregor sta se
uvrstila na peto in šesto mesto, Nina pa je
zasedla osmo. To je bil nedvomno velik us¬
peh v panogi, ki se je pri nas začela
množičneje razvijati šele lansko leto, resnej¬
ših tekem pa nam sploh ni uspelo izpeljati.
Upamo, da bodo ti uspehi spodbudili tudi
druge modelarje, ki doma sramežljivo skri¬
vajo svoje hidromodele, da jih bodo prines¬
li na našo prvo tekmo, ki bo predvidoma
letos konec septembra.

Miha je s svojim modelom hidro 2 od¬
peljal v četrti vožnji 17 krogov, kar je bilo v
tej kategoriji največ tako v mladinski kot
članski Konkurenci, in prepričljivo osvojil
prvo mesto. Preostali naši reprezentanti so

gori ji vsi skupaj pričakovali nekaj več, smo
bili na koncu vseeno srečni, da smo v močni
konkurenci osvojili medaljo. Na tem prven¬
stvu so mnogi modelarji prvič presegli slo¬
vensko magično mejo 25 krogov in dokaza¬
li, da se le da prevoziti več kot 23 krogov,
kolikor običajno zmorejo na domačih pr¬
venstvih. Sašo je v zadnji vožnji v kategori¬
ji FSR standard pokazal, da zna odpeljati
tudi zelo umirjeno, škoda le, da je nekaj
krogov pred koncem teka poškodoval eliso
in izgubil možnost za boljšo uvrstitev.

Na zaključni prireditvi nihče ni mogel
skrivati zadovoljstva nad izrednim uspehom
naše reprezentance, še posebno ne navi¬
jači iz kluba DML, ki so nas bodrili ves čas
tekmovanja. Organizator uspehu domače
reprezentance ni namenil kakšne posebne
pozornosti, predvsem pa smo na zaključni
slovesnosti pogrešali več predstavnikov
občil. Končna bera osvojenih medalj pa je

4

oktober 1997 ITTMI 2

REPORTAŽA

bila naslednja: pet zlatih, tri srebrne in ena
bronasta, kar naše mladince, ki tekmujejo z
modeli čolnov na električni pogon, uvršča v
sam svetovni vrh. Po številu zlatih medalj
smo pristali na tretjem mestu za Nemčijo
(11) in Kitajsko (6). Za popotnico pa zaže¬
limo našima mladincema Žigi in Mihu us¬
pešen prestop v članske vrste in nove uspe¬
he naslednje leto na 2. evropskem prven¬
stvu.

Primerjava z lanskoletnim 1. evropskim
prvenstvom kaže, da so rezultati po posa¬
meznih kategorijah zelo primerljivi, odsto¬
panj, večjih kot za 1 krog, ni. Hitrosti mo¬
delov se že bližajo meji, ko je model še
mogoče krmariti po progi. S hitrejšim mo¬
delom se ne da veliko pridobiti, kajti v zavo¬
ju je treba zmanjšati hitrost, pospeševanje
iz zavoja pa pomeni predvsem pri modelih
mono in hidro izgubo časa, ker imajo mo¬
deli slabe pospeške. Zato nekateri modelar¬
ji uberejo najpreprostejšo pot, to je vožnjo
daleč okrog boj. V kategoriji eco še vedno
nihče ni presegel 29 prevoženih krogov, 28
pa je že odličen rezultat. Tudi primerjava
med ecom in eco standardom kaže, da
modelarji ne glede na tip motorja dosegajo
skoraj isto število krogov. Magičnih 30 kro¬
gov v kategoriji eco torej še čaka na nasled¬
nja prvenstva.

Oprema modelov

Za pogon uporabljajo modelarji skoraj
izključno nove celice Sanyo RC 2000, ki jih
po vzdržljivosti lahko primerjamo s starimi
RC 1900, po kapaciteti pa s celicami Pa¬
nasonic EX. Razpoložljiva kapaciteta, ki jo
dobimo iz RC 2000, je do 10 % večja kot
pri celicah RC 1900.

Posebno poglavje pa so postali motorji.
Glede na to, da v večini kategorij ni ome¬
jitve elektromotorja, prevladujejo taki, ki
imajo magnete iz zlitin neodim ali samarija.
Glede na tip komutacije še vedno prevladu¬
jejo krtačni motorji, kar nekaj tekmovalcev
pa je že uporabilo brezkrtačne trofazne
motorje. Ker nimajo krtačk, jih praktično ni
treba vzdrževati, poleg tega pa imajo višji
izkoritek kot podobni krtačni motorji. Glav¬
ni slabosti sta trenutno dokaj visoka cena in
še nedodelani regulatorji hitrosti. Ti imajo
zaenkrat relativno visoko notranjo upornost.
Več o brezkrtačnih motorjih v modelarstvu
pa v eni prihodnjih številk Tima.

Kompletne rezultate prvenstva si lahko
ogledate tudi na elektronski strani organi¬
zacijskega komiteja in sicer: http:/ /www.
rr-vel.si/naviga, za vsa vprašanja v tej
zvezi pa lahko pišete na elektronski naslov:
janez.holc@ijs.$i. Nekatere podrobnosti so
dostopne še na strani http://www2.ijs.si/
(jholc/index.html.

Naše sodelovanje na 10. svetovnem
prvenstvu so denarno ali materialno pod¬
prle naslednje organizacije: ZOTKS je
prispevala majice, MIBO ladijske vijake
Graupner, Radenska nas je okrepčala s svo¬
jimi pijačami, občina Lukovica pa je pri¬
maknila nekaj denarja. Za podporo se jim
najlepše zahvaljujemo.

Rezultati po posameznih kategorijah:

F-l V 3,5 cm 3 , člani:

ECO standard, člani:

ITTKI 2  oktober 1997

5

PRILOGA

Brezrepec dali

ANTON PAVLOVČIČ

obe rebri prosti, razen takrat, ko želimo
izdelati trup s prozorno kabino. Tedaj re¬
bra zgoraj odrežemo, kabino pa obliku¬
jemo na kalupu.

Nato trup na spodnjem delu prereže¬
mo v dolžini celotne globine krila ter iz¬
rez oblikujemo po profilu krila. Seveda

V drugi številki lanskega letnika smo v
rubriki V objektivu objavili sliko tega svoj¬
skega modela na električni pogon, tokrat
pa smo pripravili načrt in navodila za
izdelavo. Ker sem medtem pripravil še
izvedbo z eksplozijskim motorjem 3,5
cm 3 , je tudi ta vključena v isti načrt.

Tako sem za isto krilo izdelal dva
trupa. Pri prvem je pogonski elektromotor
Robbe 8,5 V zadaj, medtem ko je motor
HB 3,5 cm 3  vgrajen na kljunu trupa in z
vlečnim pogonom. Na ta način imam z
enim krilom in dvema trupoma pravza¬
prav dva različna modela, ki pa oba
odlično letita.

Načrt sem začel risati že jeseni 1995.
Ideja se mi je porodila potem, ko sem nari¬
sal in izdelal trup za evrolovca EF-2000.
Navdušil me je njegov elegantni koničasti
trup, in ker sem imel ravno pri roki prime¬
ren elektromotorček, sem zanj zrisal in ob
pomoči prijatelja Piera Russiana, ki tudi
sam leti s takimi manjšimi modeli, izdelal
še krilo. Med preizkušanjem pa so se po¬
javile težave in model se je pri spuščanju
iz roke poškodoval, zato je prijatelj nalašč
zanj skonstruiral lansirno rampo, s katere
je model vselej vzletel brez težav. Model
je miren v letu in po prenehanju delovanja
motorja izvrstno jadra.

Izdelava modela
Trup

Trup je dokaj enostavne rebraste grad¬
nje. Zanj je treba iz debeline, ki je nave¬
dena na načrtu, izžagati ustrezno število
reber in jih tudi z notranje strani izrezljati
vse do črtkanega dela, kar prerežemo
kasneje, ko je trup deloma že prekrit.
Pomembno je izdelati le natančen izrez

"T" na sredini reber. V ta izrez vstavimo
dve letvici 3x15  mm pravokotno eno na
drugo, potem ko smo na eno od teh
zarisali položaj vseh reber. Vstavek pre¬
prečuje, da bi se trup zvil v katerokoli
smer. Na to osnovo najprej hkrati prilepi¬
mo obe stranski letvici in nato enako še
zgornjo in spodnjo. Ko se lepilo posuši,
začnemo trup prekrivati z letvicami 5x8
mm. Ko imamo na vsaki četrtini trupa
prilepljene po tri letvice, izvlečemo vsta¬
vek - pomožni sredinski letvici - pri elek¬
trični izvedbi zadaj, pri eksplozijski pa
spredaj. Nato na vseh rebrih z nožem
olfa prerežemo črtkani del ter na ogrodje
nalepimo še preostale letvice, da prekri¬
jemo ves trup. Tudi letvico, ki poteka sko¬
zi kabino, odrežemo tako, da dobimo

moramo prej že izdelati srednji del krila,
ki ga vstavimo v nastalo odprtino v trupu.
Vmes vstavimo 1 mm debelo letalsko
vezano ploščo, kot je narisano na načrtu.
Ta služi za podlago pri izdelavi kar-
manovega žleba (prehoda krila v trup).
Ker bo prav ta prehod zakril morebitna
odstopanja pri izrezu, zdaj določimo
pravilni položaj krila, katerega zgornji
rob mora stati pravokotno na navpično
os modela. Vse dele pritrdimo, da se ne
premikajo, in nato vezano ploščo prile¬
pimo ob trup. Ko bo lepilo suho, na to
mesto nalepimo koščke mehke balze in z
brusilnim papirjem oblikujemo aerodi¬
namični prehod. Karman je tako gotov in
hkrati služi kot čvrsta opora za krilo.

Mimogrede naj povemo še, od kod to

6

oktober 1997 TIKC 2

MODELARSTVO

ime. Karman, po katerem je bil ta prehod
poimenovan, ni bil letalski strokovnjak,
pač pa le zagrebški fizik, zaročenec za
letalstvo navdušenega dekleta, ki ga je
zvabilo na pariško letališče občudovat
Blerioteva letala. Pri tem mu je poklic ve¬
leval narediti izboljšavo, ki je kasneje po
njem tudi dobila svoje ime.

V trup nato prilepimo pomožni del
rebra, v katerega zataknemo leseni zatič
krila. Na zadnjem delu izreza prilepimo
ojačitev, vanjo z dvema vijakoma privije¬
mo krilo.

Na trupu odrežemo zadnji del, da lah¬
ko vanj vstavimo elektromotor. Ker pa mo¬
tor med delovanjem potrebuje močno hla¬
jenje, pred njim na zgornji strani z vsake
strani trupa izrežemo dva podolgovata
stožca in ju v obratnem položaju prilepi¬
mo z notranje strani trupa. Tako dobimo
dve aerodinamični odprtini, ki med letom
omogočata dovajanje zraka za hlajenje
motorja, ki mu na pokrovu napravimo pri¬
meren izrez. Zadnje rebro trupa je popol¬
noma okroglo z okroglim izrezom, v
katerega vstavimo elektromotor.

Spodnji pokrov privijačimo ob trup in
na notranjo stran prilepljene nosilce, ki
pa na načrtu niso narisani, ker si jih vsak
prilepi na mesto, ki mu ga določa motor.

Krilo

Krilo je klasične sendvičaste gradnje
(stiroporno jedro prekrito z balzo). Na
načrtu sta narisani šabloni, potrebni za
izrez krila iz stiropora. Narisani sta tudi
simetrali obeh šablon za potrebno na¬
stavitev aerodinamičnega zvitja krila.
Izdelati je treba srednji del krila in pose¬
bej obe polovici. Vse tri dele med seboj
zlepimo ter na vsaki polovici izrežemo
krilce za krmarjenje. Povezavo krilc s
srednjim delom, v katerega namestimo
oba krmilna vzvoda, naredimo iz 3 mm
debele žice. Spoje vseh treh delov ojači¬
mo s steklenimi vlakni in epoksidno smo¬
lo. Se prej pa na srednji del s spodnje
strani prilepimo del izrezanega trupa, ki
ga prilagodimo obliki trupa. V sprednji
del vstavimo pomožni del rebra, ki ga
prilepimo ob krilo in vanj vlepimo še
leseni zatič.

Smerni rep

Smerni rep je brez krmila, ker ga
model ne rabi, saj krmarimo le s krilci na
krilu, pri čemer mora oddajnik krmiliti
tako levo-desno kakor tudi gor-dol. Za ta
rep sta predvideni dve rebri, ki ju prilepi¬
mo na ploščico balze, vse skupaj nalepi¬
mo na v načrtu določeno mesto in nato z

vzdolžnim brušenjem obdelamo v pravil¬
no obliko repa. Vse skupaj nato prekrije¬
mo z 1 mm debelo balzo.

Model z eksplozijskim motorjem

Gradnja modela z eksplozijskim motor¬
jem poteka skoraj enako, le da oporni
letvici izvlečemo spredaj in pokrov motor¬
ja odrežemo šele potem, ko je trup popol¬
noma oblečen. V izrez prilepimo tanko
vezano ploščo, ki bo držala skupaj odža¬
gane letvice. Motor vstavimo v model, v
trupu izrežemo potrebne odprtine in mo¬
tor z vijaki pritrdimo na svoje mesto.

Spuščanje modela

Razpored baterij in krmilnega meha¬
nizma prilagodimo tako, da dobimo te¬
žišče na mestu, ki je označeno na načrtu.

Priporočam, da model štarta le z lan-
sirne rampe; tako bo vzlet zanesljiv, za
vse opazovalce pa nedvomno še bolj za¬
nimiv.

Ker mora biti tudi pri izvedbi z eksplo¬
zijskim motorjem težišče na istem mestu,
notranji razpored RV-naprave prilagodi¬
mo spredaj postavljenemu motorju.

Model lahko štartamo tudi iz roke, ven¬
dar pri tej izvedbi prej odstranimo žico
na smučki.

Dvostopenjski model arcus II

JOŽE ČUDEN

Želja vsakega modelarja začetnika je
izdelati raketo, ki bi poletela kar se da
visoko, po možnosti pa naj bi bila tudi
čim večja. Oboje seveda ne gre, pred¬
vsem pa v modelarstvu ni cilj izstreljevati
gigantske modele z močnimi motorji.
Modelar šele kasneje spozna, da je pra¬
va veščina izvleči iz šibkega motorja ko¬
likor je le mogoče in doseči čim večjo viši¬
no leta. Ključ do uspeha je torej v kon¬
strukciji modela, ki naj bo čimbolj aero¬
dinamične oblike in natančno izdelan ter
z gladko površino. Model lahko leti više
tudi, če uporabimo motor z večjim total¬
nim impulzom in ga ustrezno obtežimo,
da dosežemo za ta motor optimalno ma¬
so. Seveda obstaja neka skrajna meja, ki
je z enostopenjsko raketo ne moremo več
preseči, lahko pa jo z večstopenjsko ra¬
keto. V modelarstvu pogosto izdelujemo
dvostopenjske modele, redkeje take s
tremi stopnjami, ki so v športnem mode¬
larstvu še dovoljene.

Večstopenjske rakete se po konstrukciji
ne razlikujejo dosti od enostopenjskih.
Povsem enaka je tehnika izdelave se¬
stavnih delov, razlika je le ta, da imajo
dodane stopnje, katerih namen je doseči
čim večjo višino leta. Večstopenjska rake¬
ta je sestavljena raketa, ki je konstruirana
tako, da posamezna stopnja deluje neod-

IV(L 2  oktober 1997

7

MODELARSTVO

visno od drugih. Prva, spodnja, mora biti najmočnejša, da dvi¬
gne celotni model in doseže začetno hitrost. Ko motor dogori,
se stopnja loči od kompozicije in spusti na tla, medtem se vžge
motor druge stopnje, ki raketi še poveča hitrost in omogoči višji
let. Raketa se z oddvajanjem izgorelih stopenj tudi reši odvečne¬
ga bremena.

Trenutno lahko pri nas kupimo modelarske motorje različnih
tipov, moči in velikosti, domačega proizvajalca MACH, kar
modelarjem omogoča konstruiranje vseh vrst raketnih modelov,
tudi večstopenjskih. Prav to in dejstvo, da dvostopenjskih raket v
kompletu pri nas še ni, me je spodbudilo k pripravi tega prispev¬
ka.

Za izhodišče sem izbral kar model iz sestavljanke arcus, ki ga
pripravlja ljubljanski ARK Komarov, in mu dodal prvo stopnjo.
Za zgornjo stopnjo lahko uporabite tudi kak drug podoben
enostopenjski model iz kompleta (pionir, nova ali horizont), ali
pa model v celoti izdelate sami. Izdelava je preprosta, nekoliko
več pozornosti bo treba posvetiti le pripravi za let.

Izdelava modela

Za izdelavo modela potrebujemo naslednji material: rjav papir¬
nat lepilni trak z vodotopnim lepilom za trup, kos balze za glavo
(lahko tudi lipa, javor ali samba), balzov furnir 1,5 mm za stabi¬
lizatorje, poliestersko folijo debeline 0,01 do 0,02 mm za strimer,
opleteno okroglo elastiko debeline 1,5 mm za navezavo, tanjšo
bakreno žico za vodila, plastelin za obtežitev, brezbarvni nitrolak,
barvne nitrolake in smukec.

Najprej izdelamo trup za obe stopnji na že preizkušen način z
navijanjem rjavega lepilnega traku, ki ga izdelujejo v celjskem
Aeru in se ga da spet kupiti pri nas (žal le neposredno v trgovini
Aerošpica - maloprodaja v Celju, tel: 063/481-729; pošiljajo ga
tudi po povzetju). Oba trupa navijemo v enem kosu iz treh plasti
spiralno navitega traku na kalupu - okoli 50 cm dolgi aluminijasti
cevi z zunanjim premerom 0  1 8 mm, ki jo prej dobro očistimo ozi¬
roma zbrusimo s finim brusilnim papirjem in poliramo. Ker so s sne¬
manjem trupov s kalupa vselej težave, na cev najprej spiralno navi¬
jemo dva sloja pomaščenega papirja za pečenje ("peki" papir).
V ta namen od role odrežemo okoli 20 mm širok trak, ki ga ovi¬
jemo tako, da se smeri navijanja križata. Trak na konceh s
selotejpom prilepimo na kalup. Na enak način navijamo lepilni
trak. Ker se trenutno dobi le trak širine 50 mm, tudi tega po širi¬
ni natančno razpolovimo ter odrežemo na dolžino, ki bo
zadoščala za en spiralni ovoj po vsej dolžini kalupa. Paziti
moramo le, da pri prvem sloju lepljivo stran obrnemo navzven,
naslednji dve, ki ju sproti vlažimo z gobico, pa navznoter. Trak
navijamo tako, da se robovi stikajo, ne pa prekrivajo. Preden

oktober 1997 iTHSIi 2

8

MODELARSTVO

nalepimo zadnji, tretji ovoj, površino pre-
brusimo s finim brusilnim papirjem, da
zgladimo morebitne neravnine, enako
tudi zadnjega. Trup trikrat prelakiramo z
razredčenim modelarskim kitom, (nitro-
lak, ki smo mu dodali nekaj smukca) in
vmes prebrusimo z vodnobrusilnim papir¬
jem (400-600). Nato odmerimo 65 mm
za prvo stopnjo in 200 mm za drugo,
natančno razrežemo ter snamemo s kalu¬
pa. Zaščitni sloj peki papirja skrbno
odstranimo, ker se je morda kje prilepil v
notranjost trupa.

Glavo izstružimo iz kosa balze ali lipe
(sambe ali javorja) na manjši lesni struž¬
nici. Težja lipovina bo primernejša, saj
bo kasneje treba glavo še nekoliko ob¬
težiti.

Stabilizatorje za obe stopnji izrežemo
iz 1,5 mm debele balze in jih obrusimo v
simetrični profil. Stabilizatorji prve stop¬
nje pri modelarskih raketah so vselej večji
od zgornjih, da zagotovijo stabilnost mo¬
dela, zato nikakršnih krilc v bližini glave
po vzoru fantastičnih filmov ali stripov!

Površine vseh delov iz lesa obdelamo z
redkejšim modelarskim kitom, le da v lak
vsujemo nekoliko več smukca. Kitamo
tolikokrat, da so ploskve popolnoma
gladke in v lesu ni več opaziti por.

Stabilizatorje z modelarskim lepilom
UHU-hart prilepimo na trupa natanko na
120° ter spoje še dodatno ojačimo s
tankim nanosom lepila z obeh strani sta¬
bilizatorjev.

Vodili zvijemo iz tanke bakrene žice
0,5 mm ali v ta namen navijemo papir¬
nati cevki na paličici s premerom 5 mm
ter ju prilepimo vsako na eno stopnjo,
kakor je predvideno v načrtu.

Opleteno elastiko dolžine 500 mm, ki
hkrati opravlja funkcijo navezave in
amortizerja, vlepimo v trup druge stopnje
s pomočjo koščka papirja tako, kot je
prikazano na risbi. Drugi konec elastike s
pomočjo lesene paličice zagozde vlepi¬
mo v glavo, ki jo še prej obtežimo s plas¬
telinom, če je to potrebno. Zaradi pravil¬
nega položaja težišča mora biti glava
težka približno 10 g.

Poskrbimo tudi za zunanji videz mo¬
dela in ga poljubno okrasimo z barvnimi
nitrolaki ali barvami za plastične modele.
Tako bo raketa lepša in v zraku bolj
opazna.

Prva stopnja nima posebnega pristajal¬
nega sistema. Padanje upočasni avtoro-
tacija, kar je pri zelo majhnih in lahkih
delih modela s stališča varnosti tudi do¬
pustno (to ne velja za tekmovalne mo¬
dele!). Obvezno pa moramo uporabiti
pristajalni sistem pri zgornji stopnji. V ta
namen je najprimernejši trak ali strimer,
saj bi model s padalom na tolikšni višini
kaj hitro izgubili. Trak izrežemo iz tanke
poliestrske folije debeline^ 0,02 mm v
velikosti 30 x 1000 mm. Če te nimamo
pri roki, bosta dobra tudi tanka svila ali
najlon.

Priprava modela za let

Večstopenjski modeli imajo po navadi
v spodnjih stopnjah t. i. buster motorje, še
zlasti v primeru, kakor je naš, ko sta stop¬
nji spojeni z motorjema. Posebnost teh
motorjev je v tem, da nimajo traserja in
odbojnega polnjenja, kar jim omogoča
neposredni vžig motorja v zgornji stopnji
(risba 1). Končna stopnja pa potrebuje
motor z nekoliko daljšim traserjem, da
aktivira pristajalni sistem v najvišji točki
leta, ki jo zaradi velike hitrosti doseže
kasneje kot enostopenjski model.

Risba 1. Delovanje buster motorja in prenos
gorenja na motor druge stopnje.

Za prvi štart vzemimo kombinacijo dveh
motorjev s totalnim impulzom 2,5 Ns. Naj
vas izbira ne razočara, češ da bo premalo
za visok polet. Model bo namreč dosegel
zavidljivo višino, povsem dovolj, da se
boste kombinaciji močnejših motorjev
nemara celo odrekli. V prvi stopnji naj bo
motor MACH A6-0 ali A4-0, v drugi pa
MACH A6-4 ali še bolje A6-6.

Risba 2. Motorja za dvostopenjski let spojimo
s selotejpom in ovijemo s papirnatim lepilnim
trakom.

Spoj med stopnjama napravimo s po¬
močjo motorjev, kar je eden od najzane¬
sljivejših načinov. Motor zgornje stopnje s
selotejpom preprosto prilepimo neposred¬
no na buster. Zadošča že en ovoj. Motorja
spajamo vedno prej, preden ju vstavimo v
model (risba 2). Nato ju ovijemo s papir¬
natim samolepilnim trakom, da se zelo
tesno prilegata v trup. Najprej ovijemo
zgornji motor na sprednjem delu in ob

Risba 3. Motor druge stopnje naj sega kakih
12 mm v trup prve stopnje.

spoju s selotejpom ter ga potisnemo v trup
tako, da gleda vsaj 10 do 12 mm iz
ležišča (risba 3). Spoj med motorjema bo
torej znotraj prve stopnje, kar naj bi pripo¬
moglo k čimbolj premočrtni ločitvi stopenj.
Nato ovijemo še buster in nanj potisnemo
rvo stopnjo, ki jo zasučemo tako, da sta-
ilizatorji niso v liniji eden nad drugim,
temveč zamaknjeni za 45°, kar pomaga k
povečanju njihove učinkovitosti.

Pristajalni sistem vložimo v trup tako kot
po navadi. Nad motor nasujemo nekaj
smukca, vstavimo kosem vate, zložen trak
ter nadenj še elastiko navezave.

Paličasta rampa za izstreljevanje več¬
stopenjskih modelov v nobenem primeru
ne sme biti krajša od enega metra, pri¬
poročljivo pa je, da je dolga od 1200 do
1500 mm ter s premerom najmanj 5 mm.

Model izstreljujemo v mirnem vremenu in
ob dobri vidljivosti. Na štartnem mestu
potrebujemo pomočnika, ki bo opazoval,
kje bo pristala prva stopnja, sami pa
spremljamo let druge stopnje. Ko je model
na rampi, še enkrat preverimo, ali je celot¬
na kompozicija sestavljena v ravni liniji in
so stabilizatorji med stopnjama zamak¬
njeni za 45°. Preverimo kontakte na elek¬
tričnem vžigalniku in pričnemo z odštevan¬
jem. Model bo zaradi majhne teže štartal
razmeroma hitro. Na višini kakih 20 m se
bo z značilnim pokom ločila druga stopnja
in se s povečano hitrostjo povzpela v
višave. Dim traserja bo nato še nekaj
sekund označeval tirnico leta, dokler se v
najvišji točki ne bo razvil pristajalni trak, ki
bo model varno spustil na tla.

Kako neki vedo, kje so črvi?

iTEJLCj 2  oktober 1997

9

MODELARSTVO

Lansirna rampa za
letalske modele

ANTON PAVLOVČIČ

Modelom pogosto manjka začetna hit¬
rost, s katero bi se odlepili od tal in se
povzpeli na višino, potrebno za normal¬
no letenje. To še kako občutijo modeli s
potisnim propelerjem, tisti, ki imajo motor-
vgrajen zadaj.

Take težave je imel tudi brezrepec dali,
zato je prijatelj Piero Russian zanj skon¬
struiral lansirno rampo, s pomočjo katere
model pridobi na hitrosti in varno vzleti.
Taka rampa je seveda primerna za vsak
model tja do treh, štirih kilogramov, služi
pa predvsem tam, kjer ni vzletne steze, s
katere bi model lahko normalno vzletel.
Mnogo je površin, predvsem travnatih,
na katerih model lahko pristane, ne more
pa z njih vzleteti. In ravno za take prime¬
re je namenjena lansirna, izstrelilna ram¬
pa, saj da modelu dovolj vzletne moči in
ga dobesedno izstreli v zrak.

Izdelava ni zahtevna, potrebna bo le
pomoč usposobljenega varilca, ki nam
bo zvaril sestavne dele. Te mu pripravi¬
mo odrezane na dolžino in obliko, kot je
prikazano v načrtu. Za vse dele uporabi¬
mo štirirobo železno cev s prerezom 15 x
30 mm. Zadnja prečna povezava je na

sredini prežagana po zgornjem spred¬
njem robu, kamor vtaknemo obroček na
žici, ki je pritrjena na zadnji del smučke
modela. Model je tako z žično vezjo
pritrjen na izstrelilno rampo. Za poveza¬
vo uporabimo žico debeline 5 mm. Na¬
njo privežemo vrv, s katero lahko žico
sunkovito potegnemo iz cevi in tako
sprostimo model, ki ga vlečna guma
potegne v zrak.

Rampo pritrdimo na tla s šotorskimi kli¬
ni. Kakih 14 do 15 metrov pred njo po¬
stavimo približno dva metra visoko šotor¬
sko palico, ki ima tik pod vrhom ušesce,
kamor pripnemo tri napenjalne vrvi,
postavljene v trikot tako, da se lahko pa¬
lica po vzletu modela podre naprej. Na
klin pred palico z vrha napnemo kos ela¬

stike, ki jo vleče navzdol. Palico drži po¬
konci 7 m dolga elastika debeline 8 do
10 mm, kakršno sicer uporabljamo za
pripenjanje predmetov na prtljažniku
avtomobila ali kolesa. Elastika je pripeta
na vrh palice in ima na nasprotnem kon¬
cu pritrjen iz 5 mm debele močne žice 50
cm dolg kavelj, ki ga po napetju elastike
zataknemo za aluminjasti del smučke na
modelu. Model je tako pripravljen za
štart.

Ko vključimo RV-napravo in poženemo
motor, na naš znak pomočnik potegne za
vrvico in izvleče zatič, ki drži model v
rampi. Kako je vse skupaj videti, prikazu¬
je risba. Ko iztaknemo zatič, guma sun¬
kovito potegne model z rampe in ga po¬
žene v zrak. Takoj zatem spredaj napeta
guma podre šotorsko palico in model ima
pred seboj prosto pot. Palica mora biti
postavljena na trdi podlagi, da se ne
zapiči vanjo, sicer je guma ne bi mogla
potegniti in podreti na tla.

S prevažanjem lansirne rampe ne bi
smeli imeti težav, saj je tudi drog iz šo¬
torskih palic sestavljiv, tako da vse skupaj
zlahka zložimo v avtomobilski prtljažnik.

Pri lažjih modelih, kjer ne potrebujemo
velikih začetnih hitrosti, vlečno gumo
napnemo nekoliko manj, kar dosežemo
tako, da pokončno palico postavimo bli¬
že rampi.

Konstrukcija lansirne rampe:
Piero Russian

oktober 1997 iTTKCj 2

10

MODELARSTVO

Sveder za vrtanje
tanke balze

JANKO RANT

Pri izdelavi kril rebraste konstrukcije,
pri katerih je nosilec ogljikova cevka,
sem naletel na precejšnje težave, ko je
bilo treba v rebra iz tanke balze narediti
izvrtino s premerom cevke. Težave so se
še povečale, ko sem začel sam izdelovati
cevke. Pri tem sem zaradi večje upogibne
trdnosti na cevko in podnjo položil še
ogljikov roving, pri čemer je nastala
cevka v prerezu eliptične oziroma ovalne
oblike. Iskal sem razne načine, kako
izdelati ovalno luknjo v 1 mm debelo
balzo.

Pri krilu z okroglim nosilcem je težko natančno
izdelati izreze v rebrih.

Poskusi z vrtanjem z lesnimi svedri niso
prinesli zadovoljivega učinka. Kljub vi¬
sokemu številu vrtljajev in majhnemu po¬
dajanju se je les razcefral. Takšna izvrti-
na je bila ustrezna šele po skrbnem
razigljevanju z brusilnim papirjem.

Naslednji poskus sem opravil z majh¬
nim rezkarjem premera 2 mm. Rezultat je
bil že boljši, vendar so bili robovi še
vedno nekoliko razcefrani in jih je bilo
treba brusiti.

Za učinkovito rešitev problema sem
nato izdelal posebno oblikovan sveder.
Podobni se uporabljajo v papirni industri¬
ji za vrtanie papirja.

Sveder lahko izdelamo na vsaki uni¬
verzalni stružnici in ne zahteva posebne¬
ga znanja. Natančnost izdelave za naš
namen ni posebno pomembna, paziti

010

H

moramo le na to, da je sveder dobro
nabrušen. Od izbranega materiala je
odvisna njegova življenjska doba in s

Posebno oblikovan sveder za izdelovanje izvr-
tin v tanki balzi

Z dobro nabrušenim svedrom lahko naredimo
zelo natančne izvtine.

tem povezano število izvrtanih lukenj. V
sili sem vrtal luknje tudi s svedrom, izde¬
lanim iz aluminija.

Ze pri vrtanju prve izvrtine je bil rezul¬
tat odličen. Nastali rez je bil izjemno čist,
tako da ni bila potrebna nikakršna na¬
daljnja obdelava. Vrtal sem na stebrnem
vrtalnem stroju na tekstolitni podlagi.

S takim svedrom lahko vrtamo okrogle
luknje, podolgovate luknje (zamikamo po
2 mm in vrtamo polmesece) ali pa luknje
eno zraven druge, brez bojazni, da bi se
les cefral ali počil. Pri vrtanju moramo
paziti le na to, da je podlaga dovolj
trdna in ravna, da se balza ne vdira.

|TEE1!| 2  oktober 1997

11

MODELARSTVO

r  n

Timov portret

Mladinski svetovni prvak za leto 1997 v ka¬
tegoriji FSR E hidro 1 junior, Urban Poljšak je
doma iz Radovljice na Gorenjskem- 7. avgusta
letos je dopolnil 17 let.

Kakšna je bila pot mladega modelarja do
osvojitve tega najvišjega naslova? Prve korake
v svet tehnike je napravil ob lego kockah, ki so
bile v predšolskem obdobju njegova najljubša
igrača. Že v drugem razredu se je vključil v mo¬
delarski krožek na Osnovni šoli A. T. Linharta v
Radovljici. Začeli so nastajati prvi modeli letal,
čolnov in jadrnic. Ko je dobil električni RV-avto-
mobilček, se je navdušil nad daljinskim uprav¬
ljanjem in pri tem postal zelo v spreten.

Pred leti si je z očetom na Sobčevem bajerju
slučajno ogledal tekmo za državno prvenstvo s
čolni FSR E. Hitri modeli čolnov so ga tako pre¬
vzeli, da si je tudi sam zaželel takega. Ob na¬
kupu modela, bil je to eco star, ga je g. Weiss
povabil, naj se udeleži naslednje tekme na
Kosezah. Z družino so se res odpravili v Ljub¬
ljano. Na prvo tekmo so prišli z modelom, škar¬
jami in lepilnim trakom. Tam je Urban spoznal,
da je za pravo tekmovalno ladijsko modelarst¬
vo potrebno še dosti več. Kljub vsemu se je vse,
tudi ob pomoči izkušenih in dobro opremljenih
tekmovalcev, srečno izteklo. Model je ostal
nepoškodovan, Urban pa je pridobil prve tek¬
movalne izkušnje.

Naslednjo sezono je že pričakal bolje pri¬
pravljen in opremljen, saj je svoj model neneh¬
no izpopolnjeval in se na tekmovanja pridno
pripravljal na Sobčevem bajerju. Z dobrimi re¬
zultati na vseh tekmah je osvojil naslov držav¬
nega prvaka v kategoriji FSR E eco junior za
leto 1994. Naslednje leto je postal član kluba
Modelarski center WM iz Ljubljane, v tekmo¬
vanju za državno prvenstvo pa je nastopil celo
med člani. V skupnem seštevku za državno
prvenstvo je bil na koncu tretju, kar mu je omo¬
gočilo nastop na evropskem prvenstvu v Duch-
covu na Češkem leta 1996.

Za to priložnost je izdelal nov model iz
ogljikovih in steklenih vlaken ter ga opremil z
najnovejšim brezkrtačnim motorjem firme
Aveox. Čeprav se mu nastop na EP ni posrečil,
ga neuspeh ni potrl. Se bolj zagnano se je lotil
dela in se z vso energijo osredotočil na nasled¬
nje tekme in ponovno uvrstitev v reprezentanco
za svetovno prvenstvo v Velenju. To mu je s
končnim drugim mestom v kategoriji FSR E eco
tudi uspelo. V priprave za svetovno prvenstvo
je vložil veliko truda in znanja, kar se mu je
bogato obrestovalo, saj je v kategoriji FSR E
hidro 1 junior osvojil naslov svetovnega prva¬
ka, v FSR E eco junior expert pa je zasedel tret¬
je mesto.

In kakšni so Urbanovi cilji v prihodnosti? Do
prihodnje sezone in novega evropskega prven¬
stva namerava pripraviti še čoln za kategorijo
FSR E hidro 2, v šoli pa uspešno zaključiti gim¬
nazijo v Kranju, kar bi mu omogočilo nadalje¬
vanje študija na fakulteti za strojništvo ali elek¬
trotehniko.

V_ )

Pravilni položaj vlečne
kljuke prostoletečih
jadralnih modelov

SLAVKO MOŽE

Poleg pravilne lege težišča in zvitja kril
je pravilni položaj vlečne kljuke tretji
pomembni dejavnik, ki vpliva na uspešno
spuščanje prostoletečih jadralnih mode¬
lov. Na to prepogosto pozabimo in polo¬
žaju vlečne kljuke pri gradnjijnodela ne
posvečamo večje pozornosti. Sele kasnej¬
še težave nas opozorijo, da je vzrok
zanje morda ravno nepravilen položaj
vlečne kljuke.

In kam jo moramo namestiti? Postav¬
ljena mora biti pred težišče modela in
sicer za 8 do 12 %  globine krila v ko¬
renu. Tako bo pri modelih A-1, ki imajo

Kljuka je postavljena na razdalji x pred težiščem

zato moramo tedaj model vleči z večjim
občutkom ali pa kljuko pomakniti naprej.
Večja oddaljenost kljuke od težišča
ride v poštev pri počasnejših profilih
rila in pri vleki modela v močnejšem
vetru. V vetru namreč model laže obvla¬
dujemo. Obstaja pa nevarnost, da model
postane nestabilen in pleše na vrvici levo
in desno, če je pomik le prevelik. Ob
mirnem vremenu moramo pri štartu mo¬
dela s tako postavljeno kljuko teči hitreje,
da ga dvignemo, vendar v vetru zmanj¬
šamo obremenitev kril in s tem nevarnost
njihovega loma. Prav tako lahko s pomi¬

b

običajno globino krila 120 mm, kljuka
9,5 do 14,5 mm pred težiščem, pri mo¬
delih F-l-A (globina krila 150 mm) pa 1 2
do 1 8 mm pred težiščem.

Manjšo razdaljo uporabimo pri mo¬
delih za letenje v mirnem vremenu, pri
modelih s hitrim profilom krila, ali kadar
ne moremo teči dovolj hitro. Mlajši tek¬
movalci, ki še ne morejo teči dovolj hitro,
naj kljuko premaknejo nekoliko nazaj.
Model se bo hitreje vzpenjal pri isti ali
celo manjši hitrosti vleke. V močnejšem
vetru pa je nevarnost, da se krilo zlomi,

kom vlečne kljuke naprej preprečimo lom
krila modela pri začetnikih, ki vlečejo
model premočno in brez občutka.

V mirnem vremenu naj bo torej kljuka
pomaknjena bolj nazaj, v vetrovnem vre¬
menu pa nekoliko naprej. Če pa ne ve¬
mo, v kakšnem vremenu bomo spuščali
model, postavimo kljuko nekje vmes. Ta¬
ko naj bo pri modelu A-1 12 mm pred
težiščem in pri modelu F-l-A 15 mm pred
težiščem. Glede na vedenje modela med
vleko pa položaj vlečne kljuke ustrezno
popravimo.

NAROČILNICA ZA KATALOG
HO ROCO 96/97

PoSljite mi_kom katalogov ROCO 96/97 (314 str.)

po znižani ceni 990.- SIT +  poStnina.

Kupnino in poStnino bom poravnal ob povzetju.

GENERALNO PREDSTAVNIŠTVO MODELOV

VOLLMER®

IME IN PRIIMEK

NASLOV

POŠTNA ŠT. IN POSTA

TELEFON

naročilnico poSljite na naslov: d.o.o.

Partizanska 3-5, 2000 Maribor, tel. &. fax: (062) 211-594

PODPIS

PO IZJEMNIH CENAH IMAMO NA
ZALOGI LOKOMOTIVE IN VAGONE ^

oktober 1997 TU ! 2

12

MAKETARSTVO

Bojanovi "bredi"

MATJAŽ SIARD

Vsak modelar ali zbiratelj vitrinskih
modelov si želi imeti v svoji zbirki mo¬
dele, čimbolj podobne originalu. Večina
tudi nima toliko pod palcem, da bi kupo¬
vala že narejene vrhunske modele naj¬
uglednejših proizvajalcev. Cene takih
modelov so za povprečnega zbiralca
skoraj nedosegljive. Med zbiralci pa so
dobri modelarji, ki znajo tudi sami kaj
narediti. Eden takih je Bojan Bartol, ki že
vrsto let vztrajno zbira modele lokomotiv
in vagonov v merilu HO (1 : 87) in to pred¬
vsem takih, ki so se nekoč vozili po naših
progah.

Sežano, Pivko in Reko, kasneje pa tudi v
Ljubljano. Zdaj jih v rednem železniškem
prometu že nekaj časa ni več. Dve sta kot
muzejski eksponat (JZ 361-001 eks. FS
626-030 in JŽ 361-106 eks. FS 626-
077) postavljeni na ogled pred centralni¬
mi delavnicami SZ v Mostah. Skupaj s
parno lokomotivo serije JZ 06, ki stoji
poleg in je njega dni vozila po naših pro¬
gah, dajeta dokaj žalosten vtis o nekoč
tako priljubljenih lokomotivah. Pri nas je
vozilo 17 takih lokomotiv, vlekle pa so
tako tovorne kot potniške vlake. Imele so
oznako JDŽ/JŽ 361-***. Od italijanskih

so se razlikovale predvsem po barvi in
jugoslovanskem grbu na bokih.

Nekaj tehničnih podatkov o lokomotivi :
Prenos moči: Bo - Bo - Bo.

Električna napetost: 3000 V.

Moč: od 1680 kW do 2100 kW.

Masa: 96 t.

Največja hitrost: 95 km/h.

Število motorjev: 6 po 4 pole.

Dolžina do odbojnikov: 14.950 mm.

Na osrednji proslavi 150-obletnice pri¬
hoda prvega vlaka na slovensko ozemlje
v Celju, 1. junija 1996, smo lahko videli
dve taki lokomotivi tudi na paradi loko¬
motiv. Obe sta last italijanskega želez¬
niškega muzeja in ju uporabljajo le za
muzejske vožnje. V rednem prometu pa
te lokomotive že vedno vozijo na progah
med Bologno, Milanom in Rimom, verjet-

Lokomotiva 361.103 jugoslovanskih železnic na postaji v Pivki

Nekoliko kasnejša verzija "brede". Na sliki je E626.194 italijanskih
železnic.

Slovenske železnice (SZ) so še zelo
mlade, pred osamosvojitvijo smo se vozHi
v sistemu jugoslovanskih železnic JZ,
pred tem pa še z JDŽ. Iz teh obdobij je
tudi večina modelov, ki jih je Bojan kupo¬
val pri različnih proizvajalcih modelne
železnice. Razlika je le v tem, da jih je
sam predelal ali dodelal do te mere, aa
so videti pravi mali originali z vsemi pri¬
padajočimi detajli, ki jih sicer kupljeni
modeli nimajo. Seveda jih je potem še
enkrat prebarval v originalne barve SZ,
JZ ali JDŽ ter opremil z vsemi pripada¬
jočimi označbami. V predelave in dopol¬
nitve je vložil ure in ure natančnega in
potrpežljivega dela, da so nastali verni
posnetki pravih vozil.

Med novejšimi Bojanovimi stvaritvami
je predelava modela električne lokomo¬
tive JZ, serije 361, ki ji v železniškem žar¬
gonu pravimo "breda". Lokomotive te
vrste smo dobili takoj po letu 1945.
Izdelovali so jih v Italiji pod oznako FS
626. V letih od 1927 do 1940 je bilo
izdelanih 448 takih lokomotiv. Z leti so
jih sicer malenkostno dograjevali, vendar
so kljub vsemu ves čas obdržale svojo
prvotno zunanjo podobo. Pri nas so po
drugi svetovni vojni do leta 1960 vozile
le na Primorskem, in sicer na relaciji med

TTRl 2  oktober 1997

13

MAKETARSTVO

Iz treh modelov loko¬
motiv sta nastala dva
predelana in dopolnje¬
na z vsemi detajli in v
barvah JZ.

no pa še kje po Italiji. Veliko odsluženih
lokomotiv pa stoji na odstavnih tirih
tržaškega železniškega muzeja Čampo
Marzzio in obuja spomine na pretekli
čas, ki so ga zaznamovale.

Zaradi svojske robate oblike je pred¬
vsem pri italijanskih ljubiteljih železnic
vselej vzbujala veliko zanimanje in po¬
vpraševanje po modelu. Tako je avstrij¬
ska tovarna Roco pred leti za njihov trg
naredila večjo količino teh modelov. Med
različnimi verzijami [e bila tudi lokomoti¬
va nekdanje JDZ/JZ z jugoslovanskim
grbom v merilu HO. Kasneje so drugi pro¬
izvajalci izdali model tudi v merilu N (1 :
160).

V Bojanovi zbirki so se znašli kar trije
modeli te lokomotive. Ugotovil je, da bi
lahko z manjšimi popravki in dodatki na¬
redil izviren jugoslovanski model, kakrš¬
nega bi si v svoji zbirki zaželeli tudi
najbolj petični zbiralci. Proizvajalci mo¬
delov so se do nedavna izogibali izdela¬
vi modelov z visoko stopnjo preciznosti in
drobnimi detajli predvsem zaradi velikih
stroškov izdelave orodij in s tem poveza¬
no tudi končno ceno modela.

Mimogrede naj povem, da razlikujemo
razstavne modele, ki jih lahko postavimo
v izložbo in so nevozni, ter take, ki so
predvideni za makete ali module. Izlož¬

beni modeli zaradi svoje fine izdelave z
vsemi najpodrobnejšimi detajli ne morejo
voziti na progah z manjšim radijem in so
zato za mnoge železniške modelarje ne¬
uporabni.

Maketar Bojan Bartol z eno od svojih novejših
stvaritev, lokomotivo JŽ serije 361.

Po končani predelavi je modela tudi prebarval v ustrezni barvi, s tehniko staranja pa bo pona¬
zoril tudi obrabo lokomotiv.

Bojan ima, ali bolje rečeno, je imel tri
"brede". Tretjo je namreč uporabil za
predelavo in dopolnitev drugih dveh.
Tako je izrezal boke in zamenjal nosove
na lokomotivah. Nekaj podrobnosti je
naredil tudi sam in jih namestil tja, kjer jih
na serijskem modelu ni bilo. Tako je iz
medeninaste pločevine 0,3 mm lokomoti¬
vam izdelal pluge, iz tanke žice različnih
premerov je ponazoril cevke za posip
peska pod kolesi (0 0,5 mm), ročaje za
oprijemanje (0 0,3 mm), električno pove¬
zavo za vožnjo v paru lokomotiv (0 0,5
mm) in cevi za zavore in parno gretje (0
0,8 mm). Iz rezervne tretje lokomotive je
izrezal oba boka z različnimi hladilnimi
režami ter prednji in zadnji nos lokomo¬
tive in z njimi dopolnil drugi dve. Dodal
je tudi Weinnertove stopnice iz mede¬
nine.

S temi popravki in dodatki ni bistveno
poslabšal voznih lastnosti lokomotiv.
Motorja, ki poganjata modela, sta za-
zdaj ostala originalna, vendar ju bo
Bojan kmalu zamenjal z vrhunskimi mo¬
torčki znamke Faulnaber, kot se takim
modelom najbolj poda. Najmanjši radij,
ki ga lokomotivi še nemoteno zvozita, je
okrog 1 000 mm.

Po končani predelavi je bilo treba mo¬
dela že na novo odeti v barve JŽ. Sliši se
sicer precej preprosto, vendar vsak make¬
tar ve, da to ni tako. Bojan, ki ima precej
izkušenj že z barvanjem predhodnih mo¬
delov, je bil kos tudi tej nalogi. Uporabil
je barvo Humbrol št. 177 z dodatkom
črne Testors - aluminij. Za vse skupaj je
porabil okoli 40-50 ur dela. Seveda bo
poskrbel tudi za bolj avtentični videz in
bo modela s posebno tehniko (weather-
ing) še postaral.

Tiste, ki bi si "bredi" pa tudi druge
modele lokomotiv in vagonov, originalnih
tovarniških in predelanih, radi od blizu
ogledali, vabimo na 8. bolšji železniški
sejem (market), ki bo letos novembra spet
na O.S. Vižmarje - Brod. Sejem orga¬
nizira ljubljansko Društvo ljubiteljev
železnic. Za vse informacije lahko pokli¬
čete avtorja tega prispevka na telefon
152-34-55.

14

oktober 1997 |TTK £ 2

MAKETARSTVO

Šola plastičnega maketarstva (40. del)

Literatura in dokumentacija

(2. del)

MITJA MARUŠKO

Splošne maketarske revije

Specializirane revije za letalske maketarje
so zelo redke, vendar tudi splošnih maketar-
skih revij ni prav veliko, saj je težko vsak me¬
sec sproti zadostiti več okusom hkrati.

Fine Scale Modeler

FSM je značilna ameriška revija, pri kateri
se morate do izvrstne vsebine prebiti med rek¬
lamami. Če vas kopica novosti ne moti preveč,
potem je FSM nepogrešljiva revija, ki prinaša
veliko krajših, toda res najboljših člankov. Na
straneh FSM sleherni maketar najde članek po
svojem okusu: od maketarskih tehnik do foto¬
grafskih predstavitev velikih maketarskih do¬
sežkov. Številka občasno obsega tudi 120
strani in stane 5,50 USD. Na leto izide deset
številk.

(Naslov: Kalmbach Publishing Co. 21027
Crossroads Circle, P.O. Box 1612, Wau-
kesha, Wl 53187-1612, USA)

Histoire & Maquettisme

Naslov tega francoskega dvomesečnika
zgovorno pove vse. Revija ni namenjena le

HPM - historie a plastikove
modela rstvi

HPM izhaja že sedmo leto in na 36 straneh
razveseljuje plastične maketarje s članki o
zgodovini posameznih letal, ladij ali vojaških
vozil, ki so z barvnimi profili ilustrirani na štir¬
ih straneh. Posebnost revije HPM so članki o
letalskih asih. Na straneh HPM je bilo mogoče
prebrati tudi marsikaj o bojih na naših tleh in
vojaški tehniki, ki so jo uporabljale različne
vojske. Članke dopolnjujejo tudi ocene knjig in
novih maket. Revija izhaja mesečno.

(Naslov : HaPM s. r. o., Jerevanska 3, 100
00 Praha 10, Češka)

Model Time

Model Time je italijanski dvomesečnik, ki je
namenjen predstavljanju izjemnih maketar¬
skih dosežkov. Vrhunske makete so predstavl¬
jene z velikimi barvnimi fotografijami in opi¬
som gradbenih postopkov. V člankih o oklep¬
nih vozilih tudi načrti v merilu 1 : 35 niso red¬
kost. Novosti s trga maketarskih dodatkov so

Modeli Magazin

Modeli Magazin je nemška maketarska in
modelarska revija, ki skuša zadovoljiti tudi zbi¬
ralce miniatur avtomobilov. Odlika časopisa
so popolne predstavitve novosti in pogosti
prikazi arhivskih fotografij. Že ogled drobtinic
iz nemških zasebnih arhivov opravičuje nakup
te revije, ki je občasno dosegljiva tudi v sloven¬
skih modelarskih trgovinah.

Scale Models International

V mesečniku Scale Models International
(SMI) bodo maketarji vseh zvrsti našli nekaj
zase. Celo zbiralci kovinskih maket avtomo¬
bilov imajo svojo rubriko. Revija je svoj videz
že večkrat spremenila, zadnja novost pa so
posebne rubrike o gradnji vakuumsko stiskanih
maket, o novih maketarskih dodatkih in nalep¬
kah-. V reviji oglašujejo vse britanske make¬
tarske trgovine, ki kaj dajo nase. Ko je pri SMI
urednikoval še Ray Rimell, so izdajali posebne
številke, kot naprimer zbornik o gradnji osmih
letal, ki so sodelovala v bitki za Britanijo.

(Naslov: Argus Press Group, P.O.Box 35,
Wolsey House, Wolsey Rd. Hemel
Hempstead, Herts, HP2 4SS, UK)

Tutto Modellismo

Italijanske revije so že po pravilu razkošno
grafično opremljene. Tutto Modellismo na svo¬
jih straneh predstavlja izjemne maketarske
dosežke, ki jim namenja po več strani dobro
ilustriranega besedila. Če je maketarskim
tehnikam namenjen stalni prostor, je ocenam
in reklamam namenjen le manjši del revije.

Mednarodno združenje za plastično maketarstvo (International Plastic Modeling Sociely - IPMS) združuje
organizacije in posameznike z vsega sveta. V posameznih državah lokalne organizacije IPMS izdajajo svoja
glasila, v katerih najdete zanimive podatke o oznakah letal manjših držav in letalskih sil.

maketarjem, zato so članki zasnovani kot po¬
globljen prikaz kakega dogodka iz vojaške
zgodovine. Besedila dopolnjujejo prikazi
gradnje kake makete, ki jih ilustrirajo črtne ris¬
be in fotografije posameznih delov letal in
oklepnih vozil. Revija izhaja na 46 straneh in
stane 32 FRF.

(Naslov: Editions Heimdal, B. P. 124,
14404 Bayeux, France)

izvrstno ilustrirane. Revija obsega 50 strani in
stane 7000 LIT.

(Naslov: Redazione Model Time, Casella
Postale 200, 43100 Parma, Italia)

Revija izhaja mesečno na 66 barvnih straneh
in stane 7000 LIT.

(Naslov: Tutto Modellismo, Casella Postale
111,20092 Cinisello B (Ml), Italia)

jTTM] 2  oktober 1997

15

MAKETARSTVO

Maketarski fotostrip

Revellov F 4 U- 1 D corsair 0=321

MITJA MARUŠKO

Revellova maketa ameriškega morna¬
riškega lovca F4U-1 corsair je nastala v
sedemdesetih letih v seriji uspešnih maket
klasičnih lovskih letal druge svetovne voj¬
ne v merilu 1 : 32. Makete v tem merilu z
detajlirano pilotsko kabino, motorjem in
običajno uvlačljivim podvozjem so po¬
stale zaščitni znak Revella. Pod kataloško
oznako H-278 iz sedemdesetih let najde¬
mo corsairja z oznakami letala ame¬
riškega letalskega asa, proročnika Ire C.
Kepforda, ki je Teta 1944 letel v lovskem
polku VF-1 7. Letalo je imelo "tribarvno"
Kamuflažo, čeprav ilustracija na emba¬
laži prikazuje enobarvno shemo. V kata¬
logu iz leta 1973 najdemo isto maketo s
kataloško oznako H-297, ki ponuja ozna¬
ke za britansko izvedenko corsairja z
nekoliko krajšimi krili. V Revellovih kata¬
logih devetdesetih let pa najdemo make¬
to s kataloško številko 4781, ki bo pred¬
met našega maketarskega stripa. Revel¬

lova maketa je do zdaj edina maketa
tega zanimivega in slavnega ameriškega
lovskega letala v merilu 1 : 32. Za našo
predstavitev jo je prispeval slovenski
uvoznik Revellovih maket, Hibisco, d.o.o.,
iz Ljubljane.

Ocena makete

Pri Revellu so leta 1989 svojega cor¬
sairja opremili z novo embalažo in nalep¬
kami. Slednje omogočajo gradnjo bri¬
tanskega corsairja IV iz sestava 1 836.
eskadrilje, ki je bila vkrcana na britansko
letalonosilko HMS Colossus leta 1944,
ter ameriškega corsairja iz slavnega VF-
17, s katerim je v decembru 1943 letel
poročnik Meri W. Davenport. Davenport
je svoje letalo krstil z imenom "Lonesome
Polecat". Vojno je končal z 22 zmagami,
ki jih je dosegel na corsairjih. Nalepke so
kakovostno natisnjene na matiranem
nosilnem filmu, kar po nanosu povzroča
rahlo "srebrenje" oznak, zato smo se
raje odločili za uporabo Superscalovega
kompleta nalepk 32-009, ki prinaša
oznake za kar šest corsairjev. Med njimi

so tudi oznake za letalo slavnega amer¬
iškega mornariškega asa, majorja
Gregoryja Boyingtona, ki je zaslovel z
izdajo vojnih spominov, v katerih je
ovekovečil bojno pot svoje enote,
poimenovane "Črne ovce". Zal na kom¬
pletu ni nacionalnih kokard, za to pa so
Revellove kar ustrezno nadomestilo.

Maketa je po dolžini pravilnih mer,
razpetina kril pa ne ustreza merilu 1 : 32,
saj manjka na vsaki strani po 8 mm. Ta
pomanjkljivost je na tako veliki maketi
skoraj neopazna, zato posega z vgra¬
ditvijo dopolnila ne priporočamo. Kljub
temu bomo postopek vgradnje predsta¬
vili. Kot vse makete ameriških letal je tudi
maketa corsairja kakovostna ponazoritev
izvirnika, brez večjih pomanjkljivosti v
merah in oblikah. Sestavni deli za notra¬
njost pilotske kabine, motor in podvozje
pa so poenostavljeni v že znani tradi¬
cionalni Revellovi obliki. Prav na teh
mestih smo se pri gradnji naše makete
lotili večjih popravkov, kar pa ne pomeni,
da iz Reveilovega kompleta ni mogoče
izdelati solidne makete tudi brez koreni¬
tih posegov.

Površinski detajli so upodobljeni relief¬
no, zato smo celotno maketo obrusili in
vgravirali pravilnejši razpored posamez¬
nih opiat. Ta poseg ni nujno potreben,
prispeva pa k verodostojnosti makete v
tako velikem merilu.

Dokumentacija

Korenite posege nam je omogočila ob¬
sežna literatura, uporabili pa smo tudi
nekaj izvirnega fotografskega gradiva.
Zgodovina tega letala je pestra in zani¬
miva, saj je corsair pravzaprav edini
ameriški propelerski lovec, ki so ga_gra-
dili še v zgodnjih petdesetih letih. Ce je
dolga leta ostal zanemarjeno poglavje
med plastičnimi upodobitvami, kjer so
kraljevale stare in slabe ponazoritve, po¬
tem so zadnja leta "zlata doba" za lju¬
bitelje tega letala, saj so na voljo izvrstne
upodobitve skoraj vseh verzij corsairja v
merilu 1 : 72. V merilu 1 : 48 pa kanad¬
ski Hobbycraft in japonska Tamiya ponu¬
jata odlične makete prvih izvedenk tega
lovca. Morda se bo na straneh Tima na¬
šel prostor za popolnejšo predstavitev
vseh corsairjevih maket in maketarskih
dodatkov zanje.

Med uporabno literaturo pa naštejmo
le najpomembnejše. Tu sta dva zvezka iz
odlične ameriške serije In Action. Pri isti
založbi je pred leti izšel tudi zvezek F4U
- corsair in Color, ki prinaša barvne pro¬

file in barvne ilustracije posameznih de¬
lov letala in njegove oborožitve. Mono¬
grafija o corsairju iz najnovejše ameriške
serije VVarbirdtech prinaša zanimive
tehnične risbe posameznih sklopov, ki so
v pomoč pri ponazoritvi konstrukcije leta¬
la. Za gradnjo pilotske kabine je nepo¬
grešljiv pilotski priročnik Pilots Manual
For F4U Corsair s fotografijami posamez¬
nih instrumentov, opreme in mehaniz¬

mov. Širši opis razvoja corsairja prinaša
barvna monografija iz zbirke VVarbird
History. Kot vedno tudi tokrat najdemo
prav manjkajočo fotografijo detajlov
podvozja v starem zvezku o corsairju iz
serije Aero. Uporaben skupek podatkov,
slik in barvnih profilov ter predvsem načr¬
tov v merilu 1 : 72 pa najdemo v poljski
monografiji iz serije Monografie Lotnic-
ze, ki je žal razprodana. Enako usodo
deli tudi izvrstna brošura iz japonske se¬
rije Maru Mechanic, ki premore največ
podatkov in tehničnih skic o konstrukciji
letala. Naš fotografski arhiv pa smo obo¬
gatili s fotografijami corsairja iz britan¬
skega muzeja v Duxfordu.

Pilotska kabina

Revell v pilotski kabini ponuja vsega
štiri sestavne dele in pilotsko figuro. Kabi¬
na je najšibkejši del Revellove upodobit¬
ve corsairja. Tla v pilotski kabini so bila

prejšnjih pa je pogled segel do spodnje
strani ovalnega trupa, kar prezrejo mno¬
gi izdelovalci corsairjevih maket.

Revellove dele smo zavrgli in jih upora¬
bili kot šablono za izdelavo novih. In-

16

oktober 1997 jTTE/E 2

MAKETARSTVO

strumentna plošča je na voljo v uporab¬
nem Eduardovem kompletu kovinskih jed-
kanih delov št. 32-021. Fotografija šte¬
vilčnic na prozornem filmu prispeva k
verodostojnosti celotne instrumentne plo¬
šče. Obrušena Revellova instrumentna
plošča pa nam služi le kot opora v ozad¬
ju.

Za pilotskim sedežem ni bilo tesne pre¬
gradne stene, temveč nekoliko razširjeno

rebro trupa, na katero sta bila pritrjena
oklepna plošča in ogrodje za gibljiv pilot¬
ski sedež. Iz tanke plastike izdelamo
novo predelno steno, ki sega le do spod¬
nje strani sedeža. Kovinski sedež izde¬
lamo iz Eduardove predloge, na hrbtno
stran pa mu nalepimo iz tankih plastičnih
cevi izdelano nosilno ogrodje. Pravilne
mere teh delov so zelo pomembne, sicer
se nam ob končnem sestavljanju trupa
lahko zgodi, da se sedež znajde na ne¬
pravem mestu.


Notranjo stran obeh polovic trupa te¬
meljito obrusimo in na njima predhodno
izrežemo vse tisto, kar želimo odstraniti.
Čeprav Eduard ponuja kovinske stranice,
teh nismo uporabili, ker imajo napačen
razpored prečnih reber v pilotski kabini.
Iz tankih plastičnih trakov smo izdelali
pravilno notranjost pilotske kabine in na
spodnji strani predvideli novo in pravilno
ovalno oblikovano dno kabine.

Tudi desno stran notranjosti kabine
detajliramo s kosi plastičnih trakov. V sa¬
mogradnji izdelamo različno opremo in


jo v skladu s skico v merilu 1 : 32 nalepi¬
mo na mesto, kjer ne bo ovirala kasnejše
vgradnje stranskih konzol.

Stranski konzoli nosita večino instru¬
mentov in ročic v kabini in nimata ploskih
stranic, kot so jih upodobili pri Revellu.
Pod konzolami se skriva še vrsta opreme
- jeklenka s kisikom, torba za zemljevide
in baterije na desni strani ter jeklenke za
ogljikov dioksid v sistemu za prisilno
spuščanje podvozja, regulator dotoka
goriva in cevna instalacija na levi strani
kabine.

Eduardovi kovinski deli so izvrstna pod¬
laga za zgornjo stran dveh konzol, ven¬
dar jih moramo v nekaterih detajlih po¬
praviti. Manjše vzvode in ročice izde¬
lamo iz plastičnih niti. Pri gradnji obeh
konzol uporabimo fotografije iz pilot¬
skega priročnika, kjer so posamezni deli
dobro ilustrirani. V merilu 1 : 32 so vidne
tudi manjše ploščice z drobnimi napisi.
Ameriška firma Valdron ponuja v ofset
tehniki natisnjene tanke aluminijaste plo¬
ščice z ustreznimi napisi in oznakami.
Zal je Valdronov komplet prirejen Revel-

lovi plastični predlogi in zato ne povsem
točen, vendar lahko uporabimo večino
loščic z napisi. Te detajle nalepimo po
arvanju notranjosti kabine.

Izdelava dna je najtežji del gradnje
pilotske kabine. Iz dovolj velikega kosa
tanke plastike, ki jo omehčamo v vroči vo¬
di, oblikujemo trupu prilegajoče se dno.
Njegovo površino detajliramo s plastični¬
mi trakovi, tako da se ti prilegajo trako¬
vom na obeh stranicah trupa. Po trupu
umerimo tudi predelno požarno steno, ki
jo trdno nalepimo na dno in ojačimo z

zunanje strani. V Eduardovem kompletu
najdemo kovinske dele za oba pedala
smernega krmila, vendar njun dvodimen¬
zionalni videz ne ustreza zahtevam v
merilu 1 : 32, zato ju izdelamo iz kosov
plastike. Tudi naslone za noge pod krmili
izdelamo sami. Številna cevna napeljava
je v kabini corsairja dobro vidna, zato jo
povsem verodostojno upodobimo. Tudi
prenosni mehanizem pilotske krmilne pa¬
lice izdelamo sami in pri lepljenju skrbno
pazimo na pravilno lego delov.

Med gradnjo notranjosti pilotske kabi¬
ne smo si pomagali s povečavo načrta v
merilu 1 :72 v merilo 1 :32. Enako smo sto¬
rili s prerezom notranjosti. Posamezne
delovne skice so omogočile, da kosi opre¬
me niso bili preveliki oziroma prilepljeni na
napačno mesto. Med dograjevanjem smo
stalno umerjali ključne sestavne dele.

Notranjost pilotske kabine corsairja
F4U-1 je bila pobarvana z antikoroziv-
nim premazom "interior green". Instru¬
mentna plošča je bila črna, enako tudi
zunanjost instrumentov ter vrsta opreme v
kabini in na obeh konzolah. Rdeči zaščit¬
ni pokrovi posameznih ročic poživijo
videz instrumentne plošče. Jeklenka za
kisik na desni strani pod pilotskim
sedežem je rumena, pasovi na njej pa v
barvi svetlega usnja.

TEKCl 2  oktober 1997

25

RADIJSKO VODENJE

Novost leta
Graupnerjev

DR. JAN I. LOKOVŠEK

Graupner je uveljavljena modelarska
firma in v svetu ena najstarejših. Kot taka
je včasih malce ortodoksna. Je pa zato
res, da so novosti, ki se pojavijo v njiho¬
vem katalogu, že temeljito preizkušene,
saj v firmi ne dopuščajo možnosti, da bi
zaradi drobnih slabosti prišli na slab glas.

Tako je letos, sicer malce pozno, za¬
gledal luč sveta njihov paradni konj na
področju daljinskega vodenja, oddajnik
mc 24. Prvič sem ga dobil v roke v sami
tovarni, za nekoliko daljše preizkušanje
pa so nam ga posodili pri Mibu iz Logat¬
ca, uradnem predstavniku firme Graup¬
ner v Sloveniji.

Oddajnik

mc 24 se od od dvajsetice (predhodni¬
ka) bistveno razlikuje, vsekakor pa ga po
zmogljivostih močno prekaša. Naj našte¬
jemo izboljšave. Oddajnik je dobil velik

mc 24

Programska oprema je po zasnovi po¬
dobna oni iz dvajsetice, vendar zaradi
velikega zaslona preglednejša in hitrejša.
Na zaslonu imamo lanko izpisanih tudi do
1 2 vrstic in s pomočjo gumba hitro najde¬
mo želeno funkcijo, podobno, kot če pri
osebnem računalniku z miško premikamo
kurzor. Različne krivulje (hod, mešanje,
diferenciranje itd.) je mogoče oblikovati
po izbranih točkah tako, da v vsakem
trenutku natanko vemo, kako smo do¬
ločeno funkcijo oblikovali. Poleg tega pa
je tu še vrsta udobnih dodatkov, kot na
primer osem časovnikov, ki merijo prav
vse, od časa delovanja baterije, po-sa-
meznega modela ali trenutnega časa v
dirki, odštevanja vključno z alarmom itd.
Pri vsem tem pa je na voljo tudi mogočen
"HELP" oziroma "HILFE", saj je bil oddaj¬
nik na testu nemško "govoreč".

VF-del oddajnika je v obliki zamenljive¬
ga modula, ki je enake vrste za več po¬
dobnih oddajnikov. Tako lahko z zamen¬

vse FM-sprejemnike, ne samo Graupner-
jeve, temveč tudi druge, saj je na tem
področju že uveljavljen mednarodni stan¬
dard. Pri PCM takega standarda (še) ni,
zato se morate omejiti le na firmo Graup¬
ner oziroma JR. Tak je npr. Sme 20, ki
lahko krmili do deset servomehanizmov.
Že prej pa so bile na voljo tudi mikroizve-
denke SPCM-sprejemnikov Sme 1 9s za 9
servomehanizmov in mc 12, navaden
sprejemnik PCM za 6 servomehanizmov.
Po velikosti sta obe izvedenki enaki C 17,
le da je notranjost precej drugačna!
Zanimivo pa je to, da se razlikujejo le v
NF-delu, ki pač vsebuje računalnik.

Prihodnost

Ko smo pri Graupnerjevemu "naj" od¬
dajniku le dočakali grafični zaslon, se
lahko vprašamo, kaj pa sedaj? Ali bo pri¬
hodnje leto na voljo popolnoma nov od¬
dajnik in bo ta že zastarel. Ker taka igra¬
ča ni ravno poceni, je smiselno vprašan¬
je, ali ni dobro še malo počakati. V raz¬
govoru z odgovornimi v firmi so mi zago¬
tovili drugače. Zavedajo se sedanjih
šibkih točk, tako sistema PCM, kakor tudi
ostalega. Pravijo, da so pri mc 24 mislili
tudi naprej, saj je zelo veliko modelarjev,
ki prisegajo na firmo. Prav tako pozorno
spremljajo, kaj so novega naredili pri Fu-

Velik grafični zaslon in gumb 3D-ROTARY zagotavljata boljše in hitrejše pro¬
gramiranje. Desno spodaj je gumb "FIELP".

mc 24, paradni konj
firme Graupner; v kom¬
pletu je priložen spre¬
jemnik Smc-20.

grafični zaslon in gumb "3D-Rotary Se-
lect" (trismerni izbirnik). Programiranje je
tako priročnejše in hitrejše. Preglednost
orjaškega zaslona je v primerjavi s prej¬
šnjim, le dvovrstičnim, dosti večja, saj je
ta sposoben hkrati prikazati ne samo raz¬
lična besedila, temveč tudi krivulje pote¬
ka krmiljenja, mešanja in podobno.

Srce naprave je 32-bitni mikroprocesor
s 17 MHz taktom in hitrimi AD-pretvorniki,
ki obdelajo krmilni signal tako, da ga po¬
tem pošiljamo na osem ali devet bitov
natančno. V prvem primeru razdelimo po¬
velje na 512, v drugem pa na 1024 ko¬
rakov, kar je več kot dovolj natančno. Ta
digitalni prenos so poimenovali PCM 20
oziroma SPCM 20. Programski opremi je
na voljo do 4 Mbit prostora v pomnilniku.

Seveda premore računalnik tudi "nava¬
den" PPM signal in sicer za 9 (PPM1 8) ali
celo za 1 2 (PPM24) servomehanizmov.

javo modula enostavno zamenjamo frek¬
venčni pas.

Primerni sprejemniki

Ni potrebno posebej poudariti, da
lahko s tem oddajnikom krmilimo prav

Parada sprejemnikov za mc-24: FM mini sprejem¬
nik C-17, S-PCM sprejemnik za 10 servome¬
hanizmov Smc-20 in FM sprejemnik z dvojnim
mešanjem DS-24, ki zmore krmiliti do 12 ser¬
vomehanizmov.

Takole se lahko igramo z mešalnikom: krivuljo
oblikujemo v dveh skrajnih in še v petih vmesnih
točkah! Računalnik na sliki "govori" nemško.

tabi in Multiplexu, predvsem pa bi radi te
novotarije naredili še boljše. Izvedel sem,
da so za morebitne koristne novosti v mc
24 že predvideli prostor. Tako bo mogo¬
če iz mc 24 letnika 97 narediti novejšega
samo z dodajanjem novega ustreznega
modula, zamenjati čip z izpopolnjeno
programsko opremo ipd.

Katere novosti pa se nam obetajo v letu
'98? To bi lahko bil spektralni analizator
ali kakor mu modelarji radi rečejo ske¬
ner. Tega imajo zdaj le pri Multiplexu.
Največji napredek je nedvomno storjen
pri novem načinu kodiranja povelj, saj
bo novi PCM temeljil na spoznanjih ve¬
soljske tehnologije. Nad VF-modulom, ki
bi mu lahko kanal nastavili samo s prek¬
lopnikom kot pri Futabi, pa niso preveč
navdušeni. Pravijo, da je ta modul še
odločno predrag in premalo zanesljiv
glede na dejstvo, da gre pri tem za leteče
modele, predvsem pa, da ga imajo v
rokah modelarji ... Bomo videli!

oktober 1997  [TIM ] 2

26

RADIJSKO VODENJE

Dolgi kabli in trup
iz ogljikovih vlaken

DR. JAN I. LOKOVŠEK

Uvod

Razvoj modelarstva je poleg drugega
prinesel tudi precejšnji napredek pri izde¬
lavi servomenanizmov. Včasih smo imeli
vse servomehanizme na kupu v osred¬
njem prostoru v trupu modela preprosto
zato, ker so bili veliki in težki. Od tod je
bilo treba natančno speljati mehanske
povezave s krmilnimi površinami, ki pa
so bile pogosto kar zahtevne. Novejši
servomehanizmi so manjši, lažji in zmog¬
ljivejši. Zato jih raje vgradimo v nepo¬
sredno bližino krmil, ne glede na to, če
so ta v krilu repu ali motorni gondoli. S
tem močno izboljšamo krmiljenje, saj se
tako izognemo mrtvemu hodu, zmanj¬
šamo trenje in prihranimo na teži.

Ker pa moramo prav vsak servomeha-
nizem priključiti, potrebujemo v ta namen
kabel od servomehanizma do sprejemni¬
ka, ki pa je lahko dolg tudi več kot en
meter!

Veliki modeli imajo razpetino tja do 5 metrov
in temu ustrezne so tudi povezave. Na sliki je
ena od možnih rešitev za jadralni model z
dvanajstimi servomehanizmi (Multiplex).

Drugi velik korak naprej ie uporaba
umetnih vlaken, posebno ogljikovih, pri
gradnji modelov. Namesto letvice v krilu
raje uporabimo cevko iz ogljikovih vla¬
ken in krilo je skoraj nezlomljivo, enako
tudi trup iz ogljikovih vlaken.

Omenjena primera, ki sta modelarjem
odprla številne nove možnosti, pa sta
pilotom radijsko vodenih modelov povz¬
ročila tudi nemalo težav. Kažejo se kot
močno motenje radijske zveze ali, če ho¬
čete, na videz nerazložljivo zmanjšanje
dosega.

iTTEEiE] 2  oktober 1997

Motnje

Kako je vendar mogoče, da servome-
hanizem na malo daljšem kablu "moti"
sprejem? Poskusimo se izogniti pogloblje¬
ni teoriji in poglejmo samo nekaj najos¬
novnejših dejstev. Daljinsko radijsko vo¬
denje izkorišča za krmiljenje radijske va¬
love, ki morajo priti do sprejemnika, če
želimo, da zadeva deluje. Spomnimo se,
kako so v drugi vojni motili radarje in ka¬
ko to delajo tudi še danes. Množica sta-
niolnih trakov primerne dolžine lahko po¬
polnoma zamegli radarsko sliko. S pre¬
prostimi besedami, vodnik določene dol¬
žine deluje kot reflektor in torej odbija ra¬
dijske valove. In še vprašanje: kolikšna je
dolžina, ko je ta učinek največji. Teoretič¬
no je to mnogokratnik polovice valovne
dolžine, pri čemer je največji učinek pra¬
vokotno na vodnik, v smeri osi pa je nič.
Prevedimo to v modelarski jezik in obe¬
nem upoštevajmo, da tam uporabljamo
večinoma skrajšane antene. Motenje bo
postalo občutnejše, ko se bo dolžina kab¬
lov približala dolžini naše antene. Enak
učinek ima tudi letvica iz ogljikovih vla¬
ken, saj je namreč električno prevodnal

Električno prevoden je tudi trup iz oglji¬
kovih vlaken, zato je pustiti anteno v tru¬
pu, kot smo to delali pri trupih iz steklenih
vlaken, prava neumnost, ki se hudo ma¬
ščuje! Verjetno ni treba ponavljati zgod¬
bice o Faradayevi kletki, ki uči, da v not¬
ranjost električno prevodnih teles radijski
valovi ne prodrejo.

Rešitev

Rešitev je na videz preprosta. Skrajšaj¬
mo kable, kolikor se aa. Lahko je reči, to¬
da do servomehanizma v krilu je le dolga
razdalja, ki jo mora kabel premostiti. To¬
rej ga skrajšajmo tako, da bo kratek za
radijske valove, signali servomehanizma
pa bodo po njem nemoteno potovali. To
dosežemo tako, da z dolgim kablom ser¬
vomehanizma naredimo nekaj ovojev
okoli posebnega toroidnega jedra, ki naj
bo čim bliže sprejemniku. Tak toroid ima¬
jo poleg trgovin z elektronskim materi¬
alom tudi že v modelarskih prodajalnah.

Kako pa postopamo pri ogljikovih tru¬
pih in nosilcih? Antena tu nikakor ne sme
biti v trupu, ampak zunaj. Še nekaj pravi
teorija in praksa to potrjuje. Sprejemniš-
ka antena in prevodni deli ne smejo biti
vzporednil Antena mora biti torej zunaj
trupa, vendar je nikakor ne nalepimo ali
pritrdimo na trup z lepilnim trakom. Na¬
vadno jo napnemo proti repu, vendar ne
po vsej dolžini, ampak le tolikšen del, da

ne more seči do pogonskega vijaka. Res
je najlepše, če jo napnemo proti repu,
sam pa jo vsaj en del vselej pustim prosto
viseti. Lepa in dobra je paličasta antena,
ki jo pritrdimo za kabino.

Ce imamo v modelu napravo za pre¬
nos podatkov, npr. variometer ali kaj po¬
dobnega, naj bo njena antena veano
pravokotna na anteno RV-sprejemnika.

Takile so originalni filtri proizvajalcev:

(a) Graupner, (b) Futaba in (c) Multiplex.

1

wrr -,*«•

Multiplex ima v ponudbi tudi komplete
dolgih kablov s filtri vred za obe krili, in sicer
dvojno (a) ali samo enojno izvedbo (b).

27

RADIJSKO VODENJE

Antena sprejemnika naj ne bo vzporedna s trupom (a), posebno še, če
je ta iz ogljikovih vlaken. Še boljša rešitev je paličasta antena (b).

Preizkus

Vsak previden letalski modelar po navadi opravi tudi preizkus
dosega. Pri tem pomočnik normalno drži vklopljen oddajnik,
toda z neizvlečeno anteno. Model vzamemo v roke in se z njim
oddaljimo 30 do 50 metrov ter preverimo delovanje RV-
-naprave, vendar tudi tako, da model zasučemo in zaznamo
tudi morebitni mrtvi kot. Dober sprejemnik (z dvojnim me¬
šanjem) in ustrezno nameščene antene dajo rezultat tja do 100
m "zemeljskega dosega", pri čemer je oddajna antena zložena
(dolžina manj kot 20 cm), oddajnik in model pa sta od tal dvig¬
njena za en meter. Mikrosprejemniki na takem preizkusu odne¬
hajo približno na 30 metrih!

Sklep

Vsak električno prevodni del torej moti radijski sprejem v mo¬
delu, in sicer tako, da zmanjšuje doseg. Zmanjšuje ga zato, ker
moti elektromagnetno polje ali, kakor bi laično rekli, ga odga¬
nja in torej slabi. Jakost motenja je odvisna od dolžine kabla,
ogljikove letvice ali žice. Zato v našem primeru tovrstne motnje
naraščajo s frekvenco in so na 35 MHz močnejše kot na 27
MHz in na 40 MHz bolj neprijetne kot na 35 MHz. Motenje je
najmočnejše pravokotno na vodnik, za to naj sprejemniška
antena ne bo nikoli vzporedna z naštetimi izvori.

Pri velikih modelih v dolge kable vgradimo filtre oziroma
uporabimo pri montaži kar originalni podaljšek (komplet), ki ga
ponuja izdelovalec.

obrti hitri polnilniki z
mairto poin/enje

-«/

Prenosni visoko sposou..

možnostjo za hkratno norma .

tddajniških in spre/emniških akumulatorja.

Univerzalni polnilnik

za 6-7 celic.

TURBO 6  PLUS

Primeren za hitro po/njenje

Ni-Cd pogonskih baterij s 6-7
celicami, kapacitete 1,2 Ah v 20 minutah

in 1,8 Ah v 30 minutah.

Baterije lahko pazljiveje napolnimo tudi s

pomočjo metode cJ 10 .

Nar. štev. 6423

...aaimP 00 '

TURBOMAT
7 PLUS

Možnost izbire polnilnega iu „.

1 do 5 A pri hitrem polnjenju
6-7 celic in 1 ali 2 A za 4-7 celic.
Možnost praznjenja 6-7 celic s tokom
Avtomatski izklop polnjenja po metodi

De/ta-Peak.

Nar. štev. 6429

Univerzalni polnilnik
16  celic,

fjat-

Emupner

GRAUPNER GmbH & Co. KG

Uvoznik in pooblaščeni sevis:

ntiBn±

mmmzzžzžiacn^
p. p. 17, 1370 Logatec

28

oktober 1997 TTE£ 2

MODELARSTVO

Novosti na
trgu

SMILEY

Na trg prihajajo že skoraj izgotovljeni letal¬
ski modeli. Eden takih je Multiplexov smiley,
dvomotorni ultralahki model z razpetino 1420
mm. Vsi deli modela so že izgotovljeni, krilo in
rep sta iz stiropora, trup pa je iz ABS-a in alu¬
minijaste cevi. Na modelu je mogoče krmiliti
smer, višino in prednje gibljivo kolo. V kom¬
pletu sta priložena dva motorja permax 400 in
propelerja. Cena je 20.250 SIT.

Mladi tehnik, Levstikov trg 7, 1000

Ljubljana, tel. 126-11-55, faks 126-22-43

RV-NAPRAVA ZA ZAČETNIKE

RV-naprava, primerna za letalske modelarje
začetnike, je Graupnerjev FM 314 za frekvenč¬
no območje 35 MHz. Štirikanalni oddajnik,
sprejemnik C 1 9 in en servomehanizem dobite
za 22.600 SIT. Napravo je mogoče razširiti do
sedem kanalov in vgraditi razne dodatke kot je
mešalnik ipd. Zanjo imajo tudi pult.

Promodel Remiko, hala D, Letališka cesta 3,
1000 Ljubljana, tel/faks: 185-16-68

MIKROSERVOMEHANIZMI
MULTIPLEX IN VOLZ

Multiplexov najmanjši servomehanizem se
imenuje MS-X2 (6500 SIT). Širok je 11 mm in
tehta 9 g. Najmanjši pri Volzu je kolibri (9600
SIT), ki tehta le 7,5 g. Twins sta dva servomo-
torja v enem ohišju s skupno maso 14,8 g.
Cena je 20.250 SIT.

Mladi tehnik, Levstikov trg 7, 1000

Ljubljana, tel.126-11-55, faks 126-22-43

JADRALNI RV-MODEL
LS 8 - GRAUPNER

Model odlikuje visoka stopnja dodelave.
Krila so izdelana v kombinaciji stiropor/aba-
hi, bel trup in smerno krmilo pa sta iz epoksid-
nega laminata. V kompletu so vsi potrebni deli
za vgradnjo RV-naprave. Model je primeren
za pobočno letenje, visoki štart in aerovlek.
Cena je 34.500 SIT.

Izdeluje: Mibo modeli, Logatec.

Prodaja: modelarske trgovine.

MINIATURNI SPREJEMNIK

Miniaturni sprejemnik pico 4 tehta borih
12 g. Trenutno je na voljo za frekvenčno
območje 40 MHz, prihajajo pa tudi za 35
MHz. Pico 4 ima priključke za štiri servomeha-
nizme. Vrsta prenosa je FM-PPM. Sprejemnik
stane 12.000 SIT.

Mladi tehnik, Levstikov trg 7, 1000

Ljubljana, tel. 126-11-55, faks 126-22-43

TIMOVI OGLASI

PRODAM več materiala za izdelavo ma¬
kete železnice HO (tračnice, vagoni, loko¬
motive, poslopja, semaforji, drevesa itd.).
Gregor Pratneker
Frankolovska 7
2000 Maribor
Tel.: (062) 315-638

PRODAM komplet modela jadralnega leta¬
la great planeš spectra z razpetino kril
2000 mm, z elektromotorjem goldfire 550,
propelerjem (navaden + sonitronics, zložljiv
z rezervnimi kraki' in veliko drobnarij za
18.000 SIT ter polnilnik akomulatorjev Ni-
Cd U 2400) za polnjenje 1-10 celic Ni-Cd
od 100-400 mAh, s temperaturnim senzor¬
jem. Naprava prazni in polni celice. Cena
skupaj z usmernikom 15 V/4 A je 19.000
SIT.

Miha Holc
Archinetova 9
1000 Ljubljana
Tel.: 14-06-502

iTrRC 2  oktober 1997

29

ELEKTRONIKA

Svetlobni efekti

(2. del)

ROBERT RESMAN

Digitalna osvetlitev

Se tako dobri svetlobni efekti ne more¬
jo biti vključeni ves večer, dokler traja
zabava. Pri hitrejših ritmih naj bi bili tudi
svetlobni efekti bogatejši. To, kateri efekt

bo v določenem trenutku najbolj prime¬
ren, je odvisno predvsem od naših iz¬
kušenj in občutka. Pri mirnejši glasbi tudi
ne moremo kar vseh ugasniti, zato mo¬
ramo imeti tudi za tak primer priprav-

ooen mna|nm Krogov in
nalizirajo tri LED-diode.

Ijenih nekaj efektov, ki so praviloma eno¬
stavnejši, saj dopolnjujejo le premore
med zahtevnejšimi scenami.

Vezje, ki ga predstavljamo, je eno¬
staven oscilator, ki z določeno frekvenco
prižiga in ugaša reflektorje. Celotna na¬
pravica ima tri izhode, od katerih vsak
poganja svojo skupino reflektorjev. Dva
kanala sta samostojna oscilatorja, kateri¬
ma se frekvenca zvezno spreminja s po¬
tenciometrom, tretji kanal pa je sestavljen
iz dveh zaporedno vezanih nihajnih kro¬
gov. Prvi nihajni krog, ki ima večjo lastno
frekvenco od drugega, poganja žarnice,
toda le tedaj, ko je tranzistor T 3 odprt.
Tega pa krmili drug oscilator. Delovanje
obeh nihajnih krogov in njun produkt sig-

Vsak izhod posebej je varovan s svojo
varovalko in filtrirnim spojem, ki ga se¬
stavljata upor 47 E in kondenzator 220
nF. Ta zanka dokaj uspešno gladi mot¬
nje, ki jih ustvarja tiristor.

Zaradi majhne porabe vezje za napa¬
janje ne potrebuje transformatorja. Na¬
pajanje poteka kar prek kondenzatorja C
1 in upora R 1. V tem primeru kondenza¬
tor deluje kot upor, saj je vezan v izme¬
nični električni krog. Ker vezje ne zahte¬
va dobre enosmerne napetosti, je dovolj,
če izmenično napetost gladimo le z eno

Seznam elementov:

Upori:

R 1 = 1 kfi/2 W
R2 = 150 kfi
R 3 = 10 kfi
R 4 =10kfi
R 5 = 1 kfi
R 6 = 10 kfi
R7  = 150 kfi
R 8 =47 £2/1 W
R 9 = 10 kQ
R 10= 150 kQ
R 11 = 10 kfi

R12 = 1 kfi
R 13 = lOkfi
R 14= 150 kQ
R 15 = 47 fi/1 W
R 16 = lOkfi
R 17= 150 kfi
R 18 = 10kQ
R 19= 1 kfi
R 20 = 150 kQ
R 21 = lOkfi
R 22 = 10 kfi
R 23 = 10 kfi
R 24 = 1 kfi
R 25 = 1 kfi
R 26 = 10 kfi
R 27 = 47 fi/1 W
R 28 = 150 kfi
Pl do P 4 = 1 Mfi/lin

Kondenzatorji:

C 1 = 220 n F/400 V
C 2 = 100 i iF/25 V
C 3 = 10 nF/25 V
C 4 = 10 nF
C 5 = 220 nF/400 V
C 6 = 10 nF/25 V
C 7 = 10 nF
C 8 = 220 nF/400 V
C 9 = 20 pF/25 V
C 10= 100 jiF/25V
C 11 = 10 nF
C 12 = 220 nF/400 V

Polprevodniki:

D 1 = 1 N4001
D 2 = ZD 10
D 3 - D 7 = LED 5 mm
Tl -T4 = BC109
Dil-Di3 = KR206
Ticl - Tic3 = KT206/400
IC1, IC2 = CD4011

oktober 1997 TIKI 2

30

ELEKTRONIKA

R1

D1 1K/2W C1

REVIJ^ZA ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO, RAČUNALNIŠTVO IN TELEKO MUNIKACIJE

• Vsak mesec na 84 straneh za ljubitelje in profesionalce

• Novosti, zanimivosti, informacije iz elektronike

• Opisi elementov in njihove aplikacije v shemah

• Osnove programiranja mikrokrmilnikov in
mikroprocesorske samogradnje

• Samogradnje za začetnike in naprednejše

• Hi-Fi novice in samogradnje te r še mnogo
drugega...

mmmajmm

fmmiamimm

mmmmsB

msmMmmv

msimmu,

ammsuBsw3

Vsak mesec nagradno žrebanje novih naročnikov!

Če želite revijo Svet ELEKTRONIKE prejemati na dom, lahko prefotokopirate spodnjo naročilni¬
co in izpolnjeno pošljete na naslov: Svet elektronike, p.p. 5127, lOOl Ljubljana. Fizične osebe
imajo 20%, pravne 10%, učenci, dijaki ali študenti s potrdilom o šolanju pa 25%-ni popust pri
celoletni naročnini. Izmed prispelih naročilnic bomo vsak mesec izžrebali po enega naročni¬
ka, ki bo prejel celoletni komplet revij, kot presenečenje pa morda tudi praktično nagrado!

Sem fizična □ (pravna 0, šolajoča □) oseba in nepreklicno naročam revijo Svet ELEKTRONIKE
za dobo enega leta (11 Številk letno). (Ustrezno prekrižajte!)

Podjetje (izpolnijo pravne osebe): _____---

Ime in priimek (ali kontaktna oseba);-

Točen naslov:_______

Poštna številka in kraj:__

Datum:

Podpis (in pečat): _

Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani

diodo D 1. Zenerjeva dioda D 2 nam
drži raven napetosti na 10 V, kondenza¬
tor C 2 pa gladi brnenje (brum).

Srce nihajnih krogov so vrata IN z
invertorji, ki jih dobimo v dveh ia delati
težav, paziti je treba le na dobro izolira¬
nost vezja, saj je celotna naprava pod
omrežno napetostjo. Če bomo uporabili
kovinsko ohišje, kar ni najbolj priporočlji¬
vo, ga ne pozabimo dobro ozemljiti!

Kitarski

miniojačevalnik

(2. del)

MIHA ZOREC

V prvem delu smo si ogledali posamez¬
na vezja, ki sestavljajo ojačevalnik. Se¬
daj pa nekaj besed o vhodnih in izhod¬
nih konektorjih vezja.

Na shemi vezja so skorja vsi vhodi in
izhodi označeni z originalnimi - angle¬
škimi imeni, ker enake oznake srečamo
tudi na tovarniških ojačevalnikih. Prvi ko-
nektor uporabljamo za priključitev elek¬
trične kitare. Priključimo lahko tudi kak¬
šen drug električni inštrument (npr.: sinte¬
tizator ali električne orgle), vendar mo¬
ramo pri tem upoštevati, da je ojačeval¬
nik namenjen predvsem električni kitari
oziroma da je prilagojen frekvenčnemu
odzivu elektromagnetnega pretvornika
(pickup). Zato moramo v tem primeru po¬
tenciometra za regulacijo srednjih tonov
(P 2 in P 3) nastaviti na najmanjšo vred¬
nost (skrajno levi položaj). Za kontrolo
tona pa uporabljamo le potenciometer za
base (P 4) in potenciometer za visoke
tone (P 5).

Dobro je, če uporabimo standardne
konektorje tipa »jack« s stikalom. Pri
vhodnem konektorju je to pomembno za¬
to, da, ko iztaknemo vtič kitarskega kab¬
la, stikalo v konektorju spoji vhod ojače¬
valnika z maso. Predojačevalnik je nam¬
reč izjemno občutljiv in ima razmeroma
veliko ojačenje, zato bi lahko pri
odprtem vhodu povzročal brnenje in šu¬
menje, kar bi po nepotrebnem obremen¬
jevalo končno stopnjo.

Na izhodu predojačevalnika imamo
drugi konektor, ki je postavljen predvsem
kot izhod na zunanjo mešalno mizo.
Profesionalne mešalne mize imajo na
vsakem vhodnem kanalu razne nastavitve
in tonske kontrole. Poleg teh univerzalnih
vhodov, na katere lahko priklopimo prak¬
tično vse (od mikrofona, električne kitare
do kasetofona), imajo mešalne mize tudi
par ali več navadnih - linijskih vhodov
(LINE), na katere lahko pripeljemo le
dovolj močne signale. Signal na izhodu K
2 (LINE/DRV) je že primerno ojačen, da
ga lahko povežemo s takim vhodom na

mr 2  oktober 1997

31

ELEKTRONIKA

zunanji mešalni mizi. Seveda pa mora v
tem primeru imeti kanal LINE_ na mešalni
mizi lastno kontrolo tona. Če je nima,
uporabimo izhod K 3 in zvok inštrumenta
spreminjamo s tonskimi kontrolami na
našem miniojačevalniku.

Filtrirnemu vezju sledita izhodni konek-
tor K 3 in vhodni konektor K 4. Eno mož¬
nost uporabe izhoda K 3 smo že omenili,
vendar ta izhod v osnovi ni namenjen
tovrstni uporabi. Izhod SND (SeND -
poslati) in vhod RTN (ReTurN - vrniti) se
uporabljata za zunanjo obdelavo zvoka.
Prek izhoda SND pošljemo signal na
zunanjo aparaturo za zvočne efekte
(npr.: echo - odmev, fuzz, flanger, wah-
wah, ...), obdelan signal pa se vrne prek
vhoda RTN nazaj v ojačevalno verigo.

Na koncu vseh vezij za oblikovanje
zvoka je še zadnji izhod K 5 za pri¬
ključitev na zunanje avdioaparature.
Preden pride signal na ta izhod, ga
kakovostni Basslov filter še oklesti neza¬
želenih višjeharmonskih frekvenc. Vezje
okoli operacijskega ojačevalnika IC4b
pa monosignal pretvori v simetrični -
stereosignal, ki je dovolj velike jakosti (0
dBV oziroma 1 V r. m. s.), da ga lahko
neposredno priklopimo na vhod zunanje
končne stopnje.

Napajalnik:

Napajalnik je kar se da preprost. Pri¬
poročljivo je, da uporabimo toroidni
fransformator, saj je manjši in lažji, poleg
tega pa povzroča najmanj motenj.
Omrežni transformator naj ima na sekun¬
darni strani napetost 2 x 1 2 V in naj
zagotavlja moč vsaj 30 VA. Sekundarno
napetost usmerimo z diodami D 1 3 do D
16 in zgladimo s kondenzatorji C 40 do
C 41. Za varovalkami je prvi simetrični
vir napetosti U 1, ki je namenjen
izključno napajanju končne stopnje. Na¬
slednji vir napajalne napetosti U 2 je z
RC-členom dodatno zglajen, kar praktič¬
no odpravi ves brum (brnenje zaradi ne¬
popolne odstranitve izmenične kompo¬
nente) napajalne napetosti. Ta vir napa¬
janja se uporablja za napajanje pre¬
ostalega dela ojačevalnika, razen predo-
jačevalnika, ki ga napajamo s tretjim
simetričnim virom U 3, ki napetost U 2 še
dodatno preseje.

Izdelava:

Celotno vezje je zgrajeno na eni
ploščici (risba je v prejšnji številki). Na
njej ni le transformatorja, ki ga montira¬
mo čim dlje od elektronskega dela ojače¬
valnika. Dobra stran take izvedbe je
predvsem zelo majhna občutljivost za zu¬
nanje radiofrekvenčne motnje in brum.
Pri taki izvedbi so odpravljeni vsi glavni
»lovilci« motenj, saj ni povezovalnega
kabla med vhodnim konektorjem in plo¬
ščico tiskanega vezja, prav tako ni kab¬
lov do potenciometrov in ni množice po¬
vezovalnih žic med posameznimi vezji
ojačevalnika.

Vsi potenciometri in vhod za inštrument
so razporejeni tako, da ploščico monti¬
ramo kar za čelno ploščo ohišja ojače¬
valnika. Vendar priključne nožiče poten¬
ciometrov niso dovolj močne da bi nosile
celotno vezje, zato ga moramo na ohišje
pritrditi z distančniki. Poleg tega pa ne
smemo pozabiti na primerno veliko hla¬
dilno rebro za končni ojačevalnik. Hla¬
dilno rebro je le z enim vijakom pritrjeno
na integrirano vezje TDA 2030, zato ga
moramo obvezno pritrditi na ohišje, saj
bi v nasprotnem primeru zaradi vibracij
pri premikanju aparature potrgal pri¬
ključne nožiče integriranega vezja. Pri

montiranju hladilnega rebra ne smemo
pozabiti na izolacijo (sljudna podložka)
med ojačevalnikom in hladilnim rebrom,
ri čemer ne skoparimo s pasto za iz-
ojjšanje temperaturne prevodnosti.

Se nekaj besed o zvočnikih. Praktično
lahko uporabimo kakršenkoli širokopa¬
sovni zvočnik, obvezno pa mora imeti
trdo membrano in seveda dovolj veliko
moč. Glede na to, da lahko ojačevalnik
na 8 ornih razvije približno 10 W moči,
na 4-omskem zvočniku pa 15 W moči, je
dobro, če uporabimo nekoliko močnejši
zvočnik, npr. 30 W. Vsekakor pa bo
»pravi« kitarski zvočnik z močjo 100 W
ravno pravšen.

Zelo praktično je, če ojačevalnik in
zvočnik vgradimo v skupno ohišje. Naš
predlog predvideva uporabo zvočnika s
premerom membrane okoli 200 mm.

Zvočno omarico sestavimo po vrstnem
redu, kakor ga prikazuje risba. Glede na
to, da je moč ojačevalnika majhna, lahko
uporabimo le 10 mm debelo vezano
ploščo, ki pa je dovolj močna, da pre¬
nese tudi krepkejše udarce. Pri sestavlja¬
nju uporabimo belo lepilo in tanke lesne
vijake. Vse dele sestavimo z vijaki, lepilo
pa bo zagotovilo trdno vez. Dobro je, če
vse spoje na notranji strani dodatno
ojačimo z lesenimi letvicami (20 x 20
mm). Iz takih letvic naredimo tudi okvir za
pritrditev zadnje stene (4. korak), ki pa
mora biti za 10 mm (debelina zadnje
stene) potisnjen v notranjost zvočne
omarice. Ko v omarico vgradimo zvoč¬
nik, ojačevalnik in transformator, zadnje
stene ne prilepimo na pritrditveni okvir,
temveč ga privijemo s po tremi vijaki na
vsakem robu.

Končno lahko namestimo še posebne
vogalnike za zaščito pred udarci in ročaj
za prenašanje. Oboje se dobi v trgo¬
vinah z elektroakustičnim materialom.

Kljub temu da zvočna omarica zadost¬
no mehansko varuje vezje, ga moramo
vgraditi v preprosto kovinsko ohišje, ki ga
obvezno spojimo z maso napajanja.
Omarica varuje vezje pred zunanjimi
radiofrekvenčnimi motnjami, poleg tega
pa nanj pričvrstimo potenciometre, saj je
čelna plošča zvočne omarice predebela
za ta namen. Se bolj preprosto pa je, če
na čelni plošči zvočne omarice naredimo
pravokotni predalček, kamor vgradimo
kovinsko ohišje vezja. Pri tem pa ne sme¬
mo pozabiti na hlajenje končne stopnje
ojačevalnika. V kovinskem ohišju naj bo
le vezje ojačevalnika, hladilno rebro pa
pritrdimo namesto zadnje stranice ohišja.
Transformator namestimo na dno zvočne
omarice.

32

oktober 1997 'TTE£ 2

ZA SPRETNE ROKE

Izdelajmo sklednik

MATEJ PAVLIČ

V preteklosti, ko so v kmečkih hišah
prevladovale še t. i. črne kuhinje - odprto
ognjišče, nad katerim je na verigi visel
bakren ali litoželezen kotliček - o kakem
pohištvu, kamor bi bilo mogoče spraviti
posodo in krožnike, seveda ni bilo niti
govora. Pravzaprav je kuhinjski inventar
sestavljajo le nekaj lončevinastih skled,
plitvih posodic in lesenih žlic, ki so jih
navadno odlagali na stensko poličko,
imenovano sklednik. Ta je bil sestavljen
iz nekaj deščic, povezanih z lesenimi pa¬
licami. Nekateri skledniki so bili čisto na¬
vadni, drugi pa so bili lepo izrezljani in
kasneje tudi poslikani. Ko so odprta og¬
njišča zamenjali zidani štedilniki in so po¬
sodo ter pribor začeli spravljati v velike
kredence, so skledniki s posebno lepo
okrašenimi krožniki ostali le še kot redek
okras. Tako sklednik v prvotni vlogi lahko
vidite menda le še v filmih o Kekcu, tisti,
ki jih danes lahko najdemo pri prodajal¬
cih ribniške suhe robe in v večjih trgov¬
inah s spominki, pa bolj slabo služijo svo¬
jemu namenu.

Trdnega in dovolj velikega sklednika,
na katerega bi lahko brez bojazni, da bo
prej ali slej padel na tla, postavili nekaj
lepih krožnikov ali posod, ki so nam mor¬
da lep spomin, sploh ni težko naredite O
tem se lahko prepričate, če si natančno
ogledate v nadaljevanju objavljeni načrt
in fotografije ter preberete navodila.

Material

Sklednik je narejen iz okrog dva metra
dolgega ter dobrih 20 cm širokega pos-
kobljanega smrekovega ploha in štirih
približno 700 mm dolgih letev s prere¬
zom 15 x 50 mm, ki morajo biti zdrave,
suhe in seveda brez grč ali razpok. Poleg
lesa potrebujete še štiri moznike 0 8 mm,
osem lesnih vijakov 4 x 60 mm (npr.
Spax) in dva vijaka 5 x 50 mm, dva plas¬
tična zidna vložka 0 8 mm, dva majhna
kovinska kotnika ali kljukici za pritrditev
na steno in lepilo, za zaščito izdelka
red vlago in umazanijo pa katero koli
arvo za les (npr. Beltop).

Orodje

Pri izdelavi in sestavljanju sklednika
boste potrebovali risalno orodje, škarje
ali nož olfa, merilni trak, kotnik, električ¬
no vbodno žago, vrtalnik, svedra za les
0 4 in 0 8 mm, sveder za beton 0 8
mm, dve manjši mizarski svori, izvijač,
kladivo, grob in fin brusilni papir ter
čopič. Kdor ima v šolski ali domači
delavnici tudi električni rezkalnik, naj ga
vsekakor uporabi pri obdelavi vseh vid¬
nih robov sklednika.

Rezkalnik Iskra NR 808E

Iskra ERO, d. o. o. iz Kranja ima v
svojem proizvodnem programu tudi dva
modela rezkalnikov, vendar bomo na
tem mestu opisali le tistega, ki omogoča
brezstopenjsko nastavitev števila vrtlja¬
jev od 800 do 24.000 vrtljajev v minuti,
polnovalna elektronika pa zagotavlja
mehak zagon elektromotorja in zaščito
pred njegovo preobremenitvijo.

Rezkalnik z oznako NR 808E pogan¬
ja 850-vatni motor, ki je zaprt v dvojno
izoliranem ohišju, celo orodje pa tehta
2,85 kg. Priloženi pribor sestavljajo
stransko vodilo, šestilo za natančno rez¬
kanje krožnih oblik, viličasti ključ za za¬
menjavo rezkarjev, kopirna puša  0  30
mm za rezkanje ob šabloni, stročnica
0  8 mm, priključek za odsesovanje ža-

Slika 5

ganja in lesnega prahu med rezkanjem
ter nastavitvena letev; kot poseben pri¬
bor je mogoče dobiti še stročnici  0  6 in
6,35 mm, kopirni puši  0  20 in 27 mm
ter vreteno za fino nastavitev globine.

Globino rezkanja nastavljamo s po¬
močjo vijakov na vrtljivem revolverskem
nastavku, skupaj z omejilnim zatičem in
kazalcem. Kazalec globine lahko
poljubno premikamo po vodilu in tako
nastavimo želeno vrednost na skali.
Obseg nastavitve znaša 50 mm, trije
vijaki na revolverskem nastavku pa
omogočajo prednastavitev treh globin
rezkanja. Ob pravilni uporabi (v skladu
z navodili) stroj ne zahteva nobene
posebne nege, pač pa le običajno
vzdrževanje.

Iskra ERO

Iskra ERO d.o.o.

Savska loka 2, 4000 Kranj
Tel. 064 222-401

Prodaja električnega orodja Iskra ERO, Skil in Dremel

iTTMj 2  oktober 1997

33

ZA SPRETNE ROKE

Izdelava

Nekaj osnovnih oblik profilnih rezkarjev

Narejen izdelek kaže slika 4, pri dolo¬
čanju oblike nosilnih stranic pa si poma¬
gajte tudi z risbo 1. Samo okvirne mere
so namenoma podane zato, ker boste ve¬
likost sklednika gotovo prilagodili veliko¬
sti in številu predmetov, ki jih boste zložili
vanj.

Ko ste torej določili velikost zgornje
police in nosilnih stranic, na debelejši
karton narišite še njuno obliko ter jo iz¬
režite z nožem ali škarjami. S pomočjo
dobljene šablone dvakrat prenesite ob¬
liko stranice na kos poskobljanega ploha
in čim bolj natančno izžagajte z vbodno
žago. Če nimate rezkalnika, potem samo
še obrusite vse robove in že se lahko lo¬
tite sestavljanja. Najprej s štirimi mozniki
in lepilom spojite stranici in zgornjo poli-

Slika 2. Da bo stik zgornje police in stranic res
pravokoten, si pomagajte s kotnikom in dvema
majhnima mizarskima svorama.

Žlebni rezkar omogoča izdelavo različno glo¬
bokih in širokih stopničastih robov oziroma
utorov, primeren pa je tudi za prostoročno rez¬
kanje.

Obstaja veliko število različno oblikovanih
profilnih rezkarjev, s katerimi je mogoče izde¬
lovati predvsem zaključne robove sestavnih
delov pohištva.

&

Slika 3. Zgornjo polico in
stranici zlepite in stik utrdite s
po dvema moznikoma (zgo¬
raj), nosilne letve pa pritrdite
z lesnimi vijaki (desno).

Ta vrsta rezkarjev omogoča na primer izdela¬
vo okrasnih letev, zaključnih robov pri policah,
delovnih pultih, naslonih, ograjah in še mar¬
sikje.

Polkrožno oblikovan rezkar brez vrhnjega vo¬
dila je namenjen rezkanju polkrožnih žlebov
in dekorativnemu oblikovanju zaključnih ro¬
bov.


Tudi profilni rezkarji brez vrhnjega vodila so
namenjeni izdelavi tradicionalnih okrasnih
profilov - žlebov in robov - ter prostoročnemu
rezkanju.

S takšnim profilnim rezkarjem se da poljubno
oblikovati različno bogate zaključke sestavnih
delov pohištva, zlasti ob vnaprej pripravljeni
šabloni.

co (slika 2), nato pa z vijaki pritrdite še
štiri nosilne letve. Da se med sestavlja¬
njem ne bi premikale, vanje že prej na
obeh koncih izvrtajte slab centimeter glo¬
boko luknjo 0 4 mm. Ko se lepilo posuši,
sklednik prebarvajte (če želite temnejši
odtenek) ali pa samo prelakirajte. Po
sušenju z že nekoliko izrabljenim, zelo
finim brusilnim papirjem zgladite vse
površine in izdelek še enkrat prebarvajte
oziroma prelakirajte. Na steno aa lahko
obesite ali privijete z dvema vijakoma. V
vsakem primeru morate v omet s svedrom
za beton 0 8 mm izvrtati luknji in vanju
potisniti plastična vložka. Če pa je pod¬
laga, na katero boste obesili sklednik,
lesena, vložkov ne potrebujete.

34

oktober 1997 TTUf 2

Slika 4. V sklednik lahko zložite kake posebno lepe krožnike, na vrhnjo Slika 6. Takšen komplet rezkarjev za rezkalnik stane pravo malo pre-
poličko pa postavimo lončke, kozarce ali celo manjši cvetlični lonček. moženje.

Uporaba rezkal n ika

Rezkalnik (slika 5) je električno orodje
za obdelavo lesa - rezkanje šablon, kon¬
tur, krogov, utorov in žlebov, za izdelavo
zaključnih letvic in letvic za okvire slik ter
za graviranje okraskov in napisov. Naj¬
demo ga v vsaki mizarski delavnici, poti-
hem pa si ga želi tudi vsak ljubiteljski mi¬
zar, saj v spretnih rokah postane čudovit
in vsestransko uporaben pripomoček, s
katerim je mogoče v vsega nekaj minutah
- seveda ob uporabi ustreznega rezkal-
nega svedra ali rezkarja - iz povprečne¬
ga izdelka narediti pravo umetnino. Ker
si zelo kakovostnega in zato tudi precej
dragega profesionalnega rezkalnika pač
ne more privoščiti vsak, ima večina proiz¬
vajalcev električnih orodij za obdelavo
lesa v svojem proizvodnem programu
tudi manjše in cenejše modele rezkalni-
kov, ki več kot zadoščajo amaterski rabi.

Vsi rezkalniki so si po obliki zelo po¬
dobni. V trdnem pokončnem ohišju je
vsaj 400-vatni elektromotor, katerega ro¬
tor ima hitrost 20-30.000 vrtljajev na mi¬
nuto. Na spodnji strani iz motorskega
ohišja gleda os z vpenjalno stročnico za
rezkarje, ob strani sta dva velika ročaja,
ki omogočata dober oprijem rok, vse sku¬
paj pa je z dvema navpičnima vodiloma
postavljeno na podstavek oziroma rez-
kalno mizo. Ob vodilih so še globinsko
kazalo, omejilni zatič, omejilnik globine
rezkanja, gumbi za grobo in fino nas¬
tavitev ter nekaj krilnih vijakov, ki držijo
stransko vodilo oziroma zadržujejo vse
nastavitve v želenem položaju.

Sam rezkalnik za obdelovanje lesa še
ni dovolj, ampak potrebujemo tudi rez¬
karje - različno oblikovane nastavke v
obliki svedrov. Za mehek les so dobri na¬
vadni rezkarji, za trše vrste lesa, profili¬
ranje ali žlebijenje ivernih plošč in obre¬
zovanje laminatov pa so najbolj primerni
rezkarji iz karbidnih trdin, ki omogočajo
čist odrez in imajo dolgo življenjsko
dobo. Nekateri med njimi imajo na vrhu
vodilo, ki vodi orodje po robu oblikovan-
ca, še dražji pa imajo celo majcen ležaj
(slika). Za amaterske potrebe navadno
zadošča že nekaj različnih rezkarjev, pro¬
fesionalci pa si (za veliko denarja) omis¬
lijo komplet, kakršnega kaže slika 6.

Sklednik je izdelek, ki je za uporabo
rezkalnika naravnost idealen, saj tudi po¬
polni začetniki skoraj ne morejo doživeti
neuspeha. Robovi so namreč večinoma
ravni ali blago ukrivljeni, za njihovo ob¬
delavo pa je uporaben kateri koli profilni
rezkar, ki jih je za povsem sprejemljivo
ceno mogoče dobiti v naših trgovinah. Z
njim lahko obdelate vse vidne robove ali
a samo nekatere; v vsakem primeru
oste prijetno presenečeni nad bogatej¬
šim videzom izdelka. Delo z rezkalnikom
ni težko, vendar pa zahteva natančno
upoštevanje navodil, veliko mero natanč¬
nosti in potrpežljivosti ter seveda nekaj
vaje. Preden se (prvič) lotite rezkanja,
najprej natančno preberite navodila
roizvajalca, delovanje orodja pa preiz-
usite na dovolj velikih ter na trdno pod¬
lago dobro pritrjenih odpadnih kosin le¬
sa. In še nekaj: vedno naj bo poleg kdo
izmed starejših oziroma takih, ki z rez¬
kalnikom znajo delati.

Sveče

ALENKA PAVKO-ČUDEN

1. november je neločljivo povezan s
svečami. Ob dnevu mrtvih običajno priži¬
gamo skromnejše sveče; okrašene sveče
so primernejše za zabave, svečanosti in
okras.

Navadne sveče popestrimo z okraski,
zaradi katerih ni treba pregloboko pose¬
či v žep. Za reliefne okraske lahko upora¬
bimo plastelin. Ce so nam ljubše ravne
sveče, lahko na površino z lepilom za ta¬
pete nalepimo vzorce iz ravnega ali
zmečkanega japonskega papirja. Doda¬
mo lahko tudi pisane trakove. Raznovr¬
stne vrvice lahko spiralno ali neurejeno
mrežasto ovijemo okrog sveče in utrdimo
z lepilom.

Za okraševanje izberemo dovolj široke
sveče, pri katerih zgori le sredica, da se
okraski ne vnamejo in prehitro ne zgori¬
jo. Za lepljenje moramo uporabiti nevnet-
Ijiva lepila. Sveče, ki so umetniško okra¬
šene s papirjem ali tekstilom, so primerne
predvsem za okras: najlepše in najvarnej¬
še so neprižgane.

lTTM!j 2  oktober 1997

35

_ __ZA SPRETNE ROKE

Papirnat okvir za fotografijo

MATE) PAVLIČ

Najbrž ste že vsi kdaj slišali za besedo
"origami". Je japonskega izvora, z njo
pa označujemo izdelke, ki jih je mogoče
narediti iz lista papirja izključno z zgi¬
banjem, pregibanjem in vihanjem. Naj¬
bolj znana primera origamija sta ladjica
in letalo iz papirja, ki ju zna narediti vsak
otrok, medtem ko izdelava na primer
laboda ali nosoroga zahteva že dobršno
mero spretnosti in potrpežljivosti. Iz pa¬
pirja se da - seveda brez striženja, trga¬
nja ali lepljenja - narediti na stotine
prikupnih ter zelo dovršeno oblikovanih
živalskih figur in predmetov, med drugim
celo kozarček, iz katerega je mogoče
piti. Da ne gre samo za igračkanje, potr¬
juje tudi podatek, da je po svetu izšlo že

Risba 2. Fotografijo položite na list papirja for¬
mata A 4 tako, da bo od zgornjega in obeh
stranskih robov enako oddaljena.

Risba 3. Zgornja vogala zavihajte navznoter
(manjši puščici), nato pa čez fotografijo zavi¬
hajte še ves rob (večji puščici). Na vseh treh
straneh fotografije pustite kak milimeter prosto¬
ra.

na kupe knjig, ki so namenjene prav
origamiju oziroma tistim, ki se ukvarjajo s
to vrsto umetnosti.

Da torej ne bi mislili, da so origami
samo ladjice in letala, za vse tiste, ki radi
delajo s papirjem, objavljamo navodila
za izdelavo papirnatega okvirja (slika 1).

Risba 4. Spodnji del lista prepognite navzgor
čez fotografijo (levi in desni rob se morata
natančno ujemati) ter ga nato vrnite v prvotni
položaj. Rob, ki je nastal, je na risbi 5
označen s črko A.

Risba 5. Od dobljenega prepogiba navzdol
odmerite širino zgornjega oziroma stranskih
robov in list na tem mestu zavihajte proti hrbt¬
ni strani. Dobili ste rob B, ki ga morate sedaj
zavihati čez rob A, kot kažeta puščici, da
dobite nekakšen žep.

Postavite ga lahko na mizo ali knjižno
polico ter vanj vložite fotografijo prijate¬
lja oziroma prijateljice, iz revije izrezano
sliko najbolj priljubljene glasbene skupi¬
ne ali posnetek z letošnjih počitnic, ki
vam je posebno pri srcu. (Motiv na sliki
naj bo seveda v vodoravnem položaju.)
Papirnate okvirje različnih barv lahko
uporabite tudi pri oblikovanju razstave
izdelkov na vaši šoli; vanje vložite listke z
imenom in priimkom učenca ter mentorja,
razredom, krožkom itd.

Za izdelavo okvirja potrebujete le na¬
vaden list papirja formata A 4, dve minu¬
ti časa in spretne prste. Vrstni red sestav¬
ljanja je za vse velikosti slik oziroma
fotografij (9 x 12 cm do 12 x 17,5 cm)
enak in ga kažejo risbe 2-1 0.

Risba 6. Novi rob zgladite z nohtom; vogala
zavihajte pod kotom 45 stopinj navznoter in
izvlecite fotografijo.

Risba 7. Levi in desni rob zavihajte na hrbtno
stran.

oktober 1997 2

36

ZA SPRETNE ROKE

Slika 1. Glede na motiv je okvir lahko bele
barve, uporabni pa so tudi listi stenskega
koledarja ali barvasti papir za kolaž (desno).

Risba 8. Spodnji rob zavihajte do označene
točke in dobljeni pregib zgladite z nohtom
(zgoraj).

Risba 9. Dober centimeter nad spodnjim
robom naredite še en pregib navznoter in ga
zataknite v prej narejeni žep. Ko vse skupaj
obrnete, je pred vami okvir s štirimi vogalniki,
v katere samo še vložite fotografijo (desno).

Zabavna fizika (l.dei)

Samo po sebi je umevno, da je okoli
našega planeta zrak. Da ta velikanska
količina zraka povzroča določen pritisk,
pa niti ne pomislimo. Vendar Zemlja,
tako kot vsa telesa, tudi zrak privlači s
svojo težnostno silo in prav ta sila
povzroča zračni tlak.

Kako močan je zračni tlak, lahko pri¬
kažemo z nekaj zelo zanimivimi poskusi.

Lepenka zadrži vodo

v  V kozarec do polovice nalijemo vodo.
Čezenj poveznemo trši karton ali lepenko
(lahko tudi šeleshamer) ter jo z dlanjo, po
vsej površini čimbolj enakomerno pritis¬
nemo na njegov rob. Nato vse skupaj
previdno obrnemo. Če zdaj odmaknemo
dlan, se ne bo zgodilo nič (glej sliko 1).
Lepenka se ne bo vdala vodi in ta bo
ostala v kozarcu.

Na prvi pogled prav neverjetno, razla¬
ga pa je zelo preprosta. Zračni tlak delu¬
je v vseh smereh enako. Tudi na lepenko
od spodaj navzgor. In ker je večji od
tlaka, ki ga povzroča teža vode na le¬
penko, ta ne izteče. Prav gotovo si težko
predstavljamo, da je zračni tlak tako
močan, vendar če pozorno prisluhnemo
vremenskim poročilom, izvemo za njego¬
vo jakost. Slišali bomo na primer: "Zračni
tlak v Ljubljani znaša 1200 milibarov".

Ker pa vemo, da mili pomeni tisočino, kaj
hitro ugotovimo, da gre za zračni tlak
1,2 bara. To nam še vedno nič ne pove,
saj si težko zamišljamo, koliko pomeni en
bar. Veliko bolj kot vremenoslovna enota
za tlak je zgovorna fizikalna enota za
tlak - paskal. Velja: 1 bar = 100.000 Pa,
kar pomeni, da so vremenarji izmerili
zračni tlak 120.000 Pa. Ker pa je tlak
enak količniku med silo (merimo jo z njut-
ni - N) in površino S (kvadratni metri -
m 2 ), lahko zapišemo, da zračni tlak
znaša 120.000 N/m 2  (p = F/S ali z eno¬
tami Pa = N/m 2 ). Če pa upoštevamo še,
da silo enega N (njutna) povzroča masa
približno 0,1 kg, lahko zapis še poenos¬
tavimo in pridemo do skoraj neverjetne
ugotovitve. Zračni tlak ob zemeljskem
površju na vsak kvadratni meter pritiska z
maso 12.000 kg.

K. Johnson
FIZIKA

- Preproste razlage
fizikalnih pojavov

Knjiga s prijetnim pristopom, števil¬
nimi poskusi in mnogimi barvnimi
ilustracijami pomaga razumeti ta te¬
žavni predmet. Z njo bodo učenci lah¬
ko sami ali ob pomoči staršev in uči¬
teljev spoznali osnovne fizikalne za¬
kone in veliko zanimivosti iz vsak¬
danjega življenja, povezanih s fiziko.
V knjigi je veliko vprašanj, primernih
za ponavljanje in utrjevanje, zlasti na
stopnji osnovne, pa tudi srednje šole.
Prav zato jo bodo z veseljem vzeli v
roke učenci, učitelji, pa tudi vsi drugi,
ki jih fizika zanima.

Obseg: 384 barvnih strani
Format: 21 x 24,5 cm

Cena: 5.985 SIT
(Cena s popustom: 4.788)

Naročniki revije TIM ali ŽIT imajo ob
poravnani naročnini 20 % popusta
pri nakupu knjig, priročnikov
in pojmovnikov

Tehniške založbe Slovenije.

TTKC 2  oktober 1997

37

ZA SPRETNE ROKE

Domine

BORIS KOZINC

Od 6. razreda dalje
Čas izdelave: 10 ur
Naloga in motivacija

Ob številnih igrah na računalnikih smo kar malo pozabili na
stare, tradicionalne igre. Ena takih so tudi domine. Če jih
bomo izdelali sami v nekoliko večji inačici, se bomo ob delu
marsikaj tudi naučili. Zaradi lažje izdelave bomo uporabili
dve plasti lesa, pri čemer nam bo seveda na pomoč priskočil
UHU. Pred tem uporabimo risalno orodje, električno orodje za
razrez in vrtanje, po lepljenju pa spojeni plošči še ročno ali
strojno obrusimo.

Speli igrata z dominami, ki sta jih izdelali sami.

Težišče učenja

- organizacija dela pri več enakih izdelkih,

- izdelava šablone, oziroma risanje na kovino,

- risanje sestavnih delov na les,

- vrtanje lukenj,

- razrez sestavnih delov,

- lepljenje in površinska obdelava.

Gradiva, orodje in pripomočki

Če želimo lično izdelane domine, bo najbolje, da uporabi¬
mo dve plasti lesa, ki naj bosta barvno čim bolj kontrastni.
Primeren je smrekov ali brezov les v kombinaciji z orehovim.

Kot pripomoček si bomo najprej izdelali šablono iz tanke
aluminijaste pločevine, s katero bomo zlahka označili središča
izvrtin na vseh dominah.

Uporabili bomo naslednje orodje:

- risalno šablono (za risanje na les) ter risalne igle (za risa¬
nje na kovino),

- električna krožna žaga, tračna žaga,

- električni vrtalnik v navpičnem stojalu,

- sveder premera 8 mm,

- tračni ali vibracijski brusilnik,

- primež ali mizarske svore.

Izdelava

Najprej izdelamo šablono, ki nam bo kasneje olajšala
zarisovanje na les. Na aluminijasto pločevino zarišemo
zunanje mere in središčnice vseh lukenj.

Dve izvrtini uporabimo tudi za označevanje sredine. Premer
izvrtin naj bo le nekaj večji od premera mine svinčnika, ki ga
bomo uporabili za zarisovanje.

Za igro je treba izdelati 27 domin v naslednji kombinaciji
številk:

0 : 1, 2, 3, 4, 5, 6

1 : 1, 2, 3, 4, 5, 6

2 : 2, 3, 4, 5, 6

3 : 3, 4, 5, 6

4 : 4, 5, 6
5:5, 6

6  : 6

Ko bodo domine narejene, bomo z njimi tudi igrali. Zato ne
bo odveč, če na kratko ponovimo navodila za igro:

1. Domine položimo na mizo tako, da so številke skrite, nato
pa jih premešamo med seboj.

2. Igralci vzamejo v roke po pet domin, eden pa šest.

3. Igralec s šestimi dominami položi eno na mizo, tako da
sta vidni številki.

4. Naloga naslednjega igralca je, da položi zraven domine
na mizi eno od svojih, ki mora imeti na eni strani enako število
pik.

5. Če igralec nima ustrezne domine, jemlje, "kupuje" domi¬
ne iz kupa na mizi, dokler take ne dobi.

6. Igralec polaga domine toliko časa, dokler ima ustrezne
številke.

7. Zmaga tisti, ki položi na mizo vse svoje domine, hkrati pa
na kupu za "kupovanje" ne ostane več nobena domina.

38

oktober 1997 iTEEiE 2

ZA SPRETNE ROKE

Rezljanje medeninaste
pločevine

MATEJ PAVLIČ

Ce niste ravno popolni začetniki v mod¬
elarstvu, ste gotovo že kdaj obdelovali
tudi pločevino - aluminijasto, bakreno ali
medeninasto. Če to drži, potem tudi že
veste, da poleg finih listov za žaganje le¬
sa, ki jih vpnemo v modelarsko rezljačo,
v večini trgovin z orodjem lahko kupite tu¬
di posebne liste, s katerimi je mogoče -
seveda nekoliko počasneje - žagati tudi
barvaste kovine. Dokaz za to je slika 1,
ki kaže iz medeninaste pločevine izrezl¬
jana javorova lista, seveda pa je na po¬
doben način mogoče narediti tudi kakr¬
šen koli drugače oblikovan motiv.

Orodje

Za prenos oblike motiva na gradivo
potrebujete risalni pribor, za izdelavo pa
že omenjeno rezljačo z listi za žaganje
barvnih Kovin, podložno mizico za ža¬
ganje, komplet iglastih pilic, kladivo,
kombinirke, ročni ali električni modelar¬
ski vrtalnik s svedroma 0 1 in 1,5 mm
(slika 2) ter po možnosti še škarje za

Material

Osnovni material je medeninasta plo¬
čevina, ki naj ne bo debelejša od 1 mm,
za pritrditev izdelka na podlago so naj¬
primernejši 10 mm dolgi medeninasti
žebljički z lečasto glavico, za samo pod¬
lago pa izberite ustrezno velik kos lesa,
ki naj bo po možnosti temnejše barve
(mahagoni, oreh, kostanj), da bo zlato-ru-
mena barva medenine prišla bolj do
izraza. V specializiranih trgovinah pro¬
dajajo pločevino v ploščah z merami 1 x
2 m, vendar vam jo odrežejo tudi na
metrske trakove poljubne širine. Nekaj
manjših odrezkov boste morda dobili za¬
stonj v kaki kovinarski delavnici.

Izdelava

Po možnosti si najprej naredite šablono
iz kartona ali pa primerno povečano ob¬
liko motiva s slike 1 prekopirajte na belo
samolepilno folijo, ki jo nato nalepite na
pločevino. Motiv seveda lahko narišete
kar neposredno na gradivo, pri čemer pa
se svinčnik ali flomaster ne obneseta naj-

Slika 3. Pred žaganjem listnih žil je treba tik
nad pecljem izvrtati pet luknjic, velikih ravno
toliko, da je skoznje mogoče potisniti žagin
list.

Slika 2. Orodje, ki ga potrebujemo za rezljanje medeninaste pločevine,
se le malo razlikuje oa tistega za žaganje vezane plošče.

Slika 1. Približno dvakrat pomanjšana fotografija dveh javorovih listov,
pritrjenih na kos obrušene in prelakirane mahagonijeve deščice

pločevino ali kar močnejše škarie, ki jih
sicer uporabljate za rezanje kartona,
folij, furnirja, usnja itd. Oksidno plast s
površine medeninaste pločevine lahko
odstranite s finim brusilnim papirjem, z
ostro kuhinjsko gobico in vimom, s
polirno pasto ali posebnim čistilom, pred
vnovično oksidacijo pa izdelek zaščitite s
plastjo laka iz pršilke.

bolje, zato raje uporabite jekleno iglo za
zarisovanje na kovino oziroma v običa¬
jen svinčnik za tehnično risanje namesto
grafitne mine vstavite s pilo ošiljen kos
odslužene kolesarske napere. List izrezl¬
jajte enako kot če bi bil iz vezane plošče.
Da bo žagica bolj gladko tekla, jo občas¬
no z zobci povlecite čez košček sveče ali
mila. Ko je list izrezljan, v njegovem

spodnjem delu izvrtajte pet luknjic, ki naj
bodo velike ravno toliko, da gre žagin list
še brez zatikanja skoznje, potem pa
izžagajte še listne žile (slika 3).

Na koncu popilite vse robove in še
enkrat obrusite ali očistite površino izdel¬
ka. Na leseno podlago ga lahko prilepite
ali pribijete z nekaj žebljički. Da bo iz¬
delek mogoče obesiti na steno, na sredi¬
no zgornje hrbtne strani deščice pribijte
kljukico.

[Tim  2  oktober 1997

39

UGANKARSKI KOTIČEK

57

Vodoravno: 1. stara mama, 4. utežna
mera (100 kg), 8. znak za ustavljanje, 9.
kalup, vzorec, 11. vrsta okusnih morskih rib
(množ.), 13. konec molitve, 15. del imena
znamenite karavele Krištofa Kolumba (Santa
...), 16. Irska republikanska armada, 18. latin¬
sko ime za javor (iz istih črk kot RACE), 20.
moško ime, 21. slavni violinist (Isaac), tudi
znana nemška tedenska revija, 23. ime stare¬
jšega modela vozila firme Citroen, 24. del
tedna, 25. zapis števila 45 z rimskimi številka¬
mi, 26. hrvaško mesto, znano po hudih bojih v
zadnji vojni (besedi Kanin izpustite eno črko),
28. šestnajsta in zadnja črka naše abecede,

58

29. domač izraz za moške spodnjice, 31.
rečica, ki teče skozi Ig pri Ljubljani, 33. okra¬
jšava za "spodaj", 35. čedra, 37. avtomobils¬
ka oznaka Karlovca, 38. eden glavnih šfev-
nikov, 41. geometrijski pojem, 43. večji dal¬
matinski otok, 45. del žitnega stebla, ki vsebu¬
je zrnje, 46. ime slavnega glasbenika in diri¬
genta Hačaturjana (iz istih črk kot MARA), 48.
mik, lepota, 49. ropotija, šara, 50. nasprotje,
konflikt, 52. večji prostor za prireditve, 54.
staro iransko nomadsko pleme, 56. laz, krčev¬
ina, 57. plemenska ali rodovna skupnost, tudi
skupina ljudi, ki se (sebično) žene za svoje
koristi, 58. čebeli podobna žuželka.

Navpično: 1. mariborski baletnik (Iko), 2.
način oblačenja, 3. ognjenik na Filipinih (sre¬
dina besede ZAPOR), 4. oster papir za bru¬
šenje, 5. teritorialna obramba, 6. slavilna pe¬
sem, 7. nasprotje od svetlobe, 8. malajsko,
krilu podobno oblačilo (iz istih črko kot
GONARS), 10. prižnica, 11. stara nordijska
epska pripoved z realističnimi opisi (... o
Forsytih), 12. sukanec, 14. ime kapitana iz
Vernove knjige "20.000 milj pod morjem",
15. sladka snov, ki jo delajo čebele, 17. zdra¬
vilna rastlina z rumenimi cvetovi, 19. kulturna
rastlina toplih krajev, ki raste na tleh, pokritih z
vodo, ali njeno seme, 21. črvasti podaljšek
slepega črevesa, 22. vdolbina v steni ali zidu,
25. impresija, 27. Niko Kuret, 30. avtonomna
pokrajina, 32. zbirka zemljevidov, tudi ime
grškega velikana, 33. velika želja po čem,
34. kratica za Poslovni imenik republike Slo¬
venije, 36. junak iz pravljice o čudežni svetil¬
ki, 39. zgornji del roke, 40. ime italijanske
filmske igralke Mirande, 42. zimsko pokrivalo,
44. ozek mostiček, 45. večja domača žival, ki
daje mleko, 47. stanje, ko se ne govori, 49.
tek v naravi po ne posebej pripravljeni stezi,
51. orna zemlja, 53. makedonsko kolo.

Zlogovna dopolnjevanka

Če iz podanih zlogov sestavite šest besed,
ki jih zahtevajo opisi, boste na označenih
poljih dobili tri pojme, ki so značilni za jesens¬
ki čas.

ČAN - ČIN - DO - DRA - GO -GOST - JA
- KA - Ll - LO - UE - MA - NI - POL - SE¬
STI-VE-Žl

1. nasprotje od tujca, 2. radost, 3. redko
moško ime (slovenski strokovnjak za prehrano,
Pokorn), 4. drugo ime za nadev, npr. za
potice, torte itd., 5. pojedina, 6. prebivalka
Like.

Rešitev nagradne uganke iz dvojne številke
revije TIM:

Glave in repi: Spet je tu novo šolsko leto.

Miselne zveze: Modelarstvo.

Posetnica: Elektronik.

Rebus: Orodje (or - narobe obrnjena grška
črka ro, O D jej

Nagrade za pravilno rešene uganke prej-
mejo: v

1. Žiga Sojar, C. Dolomitskega odr. 44,
1111 Ljubljana

2. Aleš Kovačec, Videm 31, 2284 Videm
pri Ptuju

3. Branko Perenčevič, Ul. svobode 2, 2204
Miklavž

Rešitvi obeh ugank prepišite na dopisnico (ne
trgajte revije!) ter najkasneje do 20. oktobra
pošljite na naslov: Tehniška založba Slovenije,
Lepi pot 6, 1000 Ljubljana (s pripisom "Timove
uganke"). En izžrebani reševalec bo prejel
sestavljanko za izdelavo plastične makete, dva
pa knjigo Tehniške založbe Slovenije.

UGODNOSTI IN NAGRADE ZA NAROČNIKE REVIJE TIM

Za vse, ki želite prejemati revijo TIM na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo prefotokopirate ali
kar prepišete in izpolnjeno pošljete na naslov: Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1001
Ljubljana.

Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespremenjeno ceno revije,
poleg tega pa še 20-odstotni popust pri nakupu knjig in priročnikov naše založbe.

Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 20. oktobra 1997 prispele na naš
naslov, bomo izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad.

Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri: To so: Gregor Cyranski, Golniška 25, 4000
Kranj, Matej Višnjar, Lipje 15, 3320 Velenje in Jasmina Rotovnik, Čebularjeva 15, 2380
Slovenj Gradec. Čestitamo!

NAROČILNICA__

Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino bom poravnal po položnici.

Ime in priimek:

Naslov:

Poštna številka in kraj:

Datum:Podpis:

Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani.

oktober 1997 iTTEi. 2

40

Iz programa za konjičkarje
Tehniške založbe Slovenije

R. Zupančič

LADIJSKO MODELARSTVO

Ilustriran priročnik za mlade,
ki se želijo ukvarjati z
ladijskim modelarstvom.
Opisani so postopki gradnje
motornih modelov in jadrnic,
namenjenih za tekmovanja
mladih tehnikov. Načrti pa
so narisani v merilu 1:1.

48 strani + 2 prilogi načrtov
20 x 28 cm

R. Cajhen

RADIJSKO VODENJE
LETALSKIH MODELOV

Učbenik radijskega vodenja
jadralnih in motornih letalskih
modelov.

RADIJSKO VODENJE

84 strani, črno-beie risbe in
fotografije, 20 x 28 cm

Jože Čuden, Rasto Snoj

RAKETNO

MODELARSTVO

Prvi kompleten priročnik
za raketne modelarje v
slovenščini.

222 strani, črno-beie risbe,
preglednice, načrti
21 x 27,4 cm

P. van Delft,

J. Botermans, E. Oker

MISELNE IGRE
VSEGA SVETA

Več kot 1000 iger s
priloženimi rešitvami in
navodili za izdelavo.

MISELNE IGRE
VSEGA SVETA

202 strani, barvne risbe in

fotografije

24,5x23 cm

V. Zupan

MALE ŽELEZNICE

Priročnik z izčrpnimi
napotki za gradnjo
makete male železnice

c Ulado  ‘Z upnn

im e  »m

54 strani, črno-beie risbe,
skice in fotografije
20 x 28 cm

B. Bagnall

RISANJE IN SLIKANJE

Priročnik za začetnike in
ljubitelje z likovnimi
osnovami in poukom o
materialih, potrebščinah
in tehnikah.

RISANJE

338 strani, barvne risbe
in fotografije
21,5 x 26,5 cm

T. Pochert

DELA, V HIŠI
Popravila in obnavljanje

Knjiga o tem, kako lahko
skoraj vse v hiši
popravimo sami.

434 strani, barvne
fotografije, risbe in skice
20,5 x 21,5 cm

DELA V J-USJ

Popravila in obnavljanje

F. KieBling

IZDELAJMO SAMI

Bogato ilustrirana zbirka
idej in načrtov za izdelavo
zanimivih uporabnih in
dekorativnih predmetov iz
različnih materialov.

352 barvnih strani
19.5 x 24.5 cm

IZDELAJMO

SAMI


is. [Tim  2  • oktober 1997 ~ oktober 1997 23