Posamezna Številka po Din 1*25. itev. 14.	V	Ljubljani,	5.	aprila	1924.	Lato	IV.
Dnita<M9	  ■	—■	    ■	    —	Celoletna	na-
■i	at.	■	^ m ■ 2P ™E£!:„D
celoletno 100.
ureoniit» mm mm m ■ ■	■
£unljo po Dl 25
In
upravništvo	BH	SV	BB	BH	^B
iista te	^H	HB	H	|H	IB	^B	BI	^bB^H	HI	se
HI |p H H	H	HI	BB	Hi	H	Bm	poi	56o
v Ljubljani__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ manjši soraz-
R„_ x* t2.	—————	merno. — Pri
Telefon 119.	Glasilo	»Združenja	slovenskih avtonomistov11.	Teiat11?
..................—	Izhaja	vsako soboto.-------------------------------------
Uni hnrnmn 7 Lastno zakonodajo na lastnih tleh uzrastlega sloven-naj llUtblllU l skega ljudstva!
Nova vlada.
Pretekli teden smo dobili v Bel-gradu novo vlado. Od stare vlade, v kateri so sedeli samo radikali, se nova vlada razlikuje toliko, da sedi sedaj v vladi tudi nekaj demokratov, prav po pregovoru, da „gliha vkup štriha".
Stara čistoradikalska vlada je padla vsled prihoda hrvaških republikancev v Belgrad. Če bi bili vsi hrvaški republikanski mandati potrjeni, bi bil moral Pašič iti in mu tudi demokratje ne bi bili mogli pomagati. Ker pa niso še vsi hrvaški republikanski poslanci kot taki potrjeni, se je Pašiču za enkrat še posrečilo, da s pomočjo demokratov in nekoliko tudi z zvijačo ustanovil novo vlado, ki pa ima v parlamentu le neznatno večinico in še to samo tako dolgo, dokler ne bo priznanih dovolj republikanskih mandatov.
Kakor hitro pa se bo to zgodilo, bo tudi sedanja radikalsko-demokrat-ska vlada morala iti. Posledica tega padca bo po vsi verjetnosti razpust parlamenta in nove volitve.
Za Slovenijo nova vlada ne pomeni nikake izpremembe. Ali vlada Pašič sam, ali pa mu "omaga Pribi-čevič, to je za nas vseeno. Uprava
bo ostala taka, kakršna je, ker bodo v Belgradu še vedno odločevali isti ljudje ki so odločevali in viadali doslej.
Pomembno pa bo, komu bo kralj poveril vodstvo volitev, če bi v kraljevini SHS res vedeli, kaj so svobodne volitve, bi bilo vseeno, kdo jih vodi, ker bi jih moral ta ali orli voditi pošteno. Svobodnih volitev pa v kraljevini SHS ne poznamo, izvzemši morebiti Slovenijo. Zato je važno, kdo bo vodil nove volitve, če jih bo vodil Pašič, bodo žandarji morali skrbeti za to, da zmagajo v Srbiji, Macedoniji, Bosni in Vojvodini radikali, če pa jih bo vodil kdo drugi, bodo pa zmagali opozicijonalni demokratje ali kdorkoli.
Če bo nove volitve vodil Pašič, se bo končnoveljavna rešitev državne krize samo zavlekla, ne bo pa rešena. Centralizmu in belgrajski nadvladi se pač da življenje za nekaj časa podaljšati, ne da pa se ga več rešiti. Misel na preureditev države v federalističnem in republikanskem smislu napreduje tako, da o končni zmagi danes ne more biti nobenega dvoma več!
Ludovik Bergant, Sv. Lenart nad Škofjo Loko.
Kaj ni prav?
(Nekaj misli o Slov. Ljud. stranki.)
V zadnji, 13. številki, je stranke, kot take ne mislim napadati,
objavila „Murska Straža" sledeči članek, ki ga zaradi stvarnosti ponatiskujemo v informacijo naših bralcev.
Tele vrstice, ki jih tukaj podajam, sem imel že dalj časa namen napisati; ponovni povod so mi pa dali napadi, ki so se zadnje čase ponavljali na urednika „Murske Straže" g. Bendeta.
Res, priznati se mora, da je program naše SLS izmed vseh drugih strank najbolj ljudski, kar je bilo tudi povod, da je stranka pritegnila široke ljudske mase k sebi. Zato tudi
saj sem njen pristaš, odkar se politično zavedam, vendar mi marsikaj, kar se v stranki zadnje čase dogaja, ni prav po volji, kot še mnogim drugim ne. Omejujem se samo na par stvari.
Prva stvar, ki jo obsojam in z menoj še mnogi, je ta, da se hoče v stranki od "Otovih krogov vpeljati nekakšna diktatura mišljenja. Gotovi ljudje menda res mislijo, da bi nobeden človek ne smel nič misliti s svojimi možgani, ampak le to, kar oni zapovedo, kakor da so samo oni zato tukaj, da govorijo, druei naj pa
lepo molčijo in vse slepo ubogajo. Jaz pa pravim, vsak naj pove svoje mnenje, kako misli on, in če ni kaj prav, se mu stvarno pove in dokaže, da je bil v zmoti, ne pa, da se ga brž osebno napade in proglasi za nasprotnika in »brezverca".
Druga stvar, ki mi ne dopade, je nreveliko obljubovanje od gotove strani za časa volitev. Ne bom zameril gg. poslancem, da tega ali onega ne morejo ljudem kar čez noč pridobiti vsega, kar se je obljubovalo, saj vsak pameten in razsoden človek ve, da parlamentarni boji niso tako lahki, kot si to nekateri nevedneži predstavljajo; toda to naj bi Se ljudem že pri volilni agitaciji razjasnilo in dopovedalo, da ni pozneje lazburjanja, kot sedaj mnogokje glede avtonomije, itd. Toraj: manj obljub ih več dejanj. Obljube in dejanja pa si ne smejo nasprotovati.
Tretja reč, ki jo hočem ožigosati, je pa dvolična politika vodstva in časopisja SLS. Gre v prvi vrsti tukaj za Radiča. Vsi, ki z možgani mislimo, dobro vemo, da so vsi strankini časopisi, ki so namenjeni priprostemu narodu, slikali Radiča kot največjega zapeljivca in demagoga, ki ljudi samo vara, medtem ko se ga v listih, ki so namenjeni bolj inteligenci, ni napadalo, ali vsaj ne tako strastno kot v ostalem strankinem časopisju. Zakaj to? Kar se pove enemu, naj se še drugemu. Ne bom zagovarjal Radiča tukaj, to ni moj namen, čeprav vem, da ima tudi on nekaj lepih in dobrih točk v svojem programu, (vse se pa itak malokdaj more v praksi uporabiti) pač pa hočem pribiti samo dejstvo, da ljudje zmajujejo samo z glavami, češ, kako je mogoče, da se vodstvo naše stranke sploh kaj pregovarja in pogaja z Radičem in njegovimi pristaši, če so taki zločesti ljudje, da bratski
nam narod hrvatski samo varajo. In tako gineva v ljudeh zaupanje, češ, vsi so jednaki, nobenemu ni nič verjeti, kar se kaj pogosti sliši med narodom. Toraj več načelnosti v tem oziru, ker treba si je zapomniti, da narod ne samo bere in posluša, ampak tudi še misli, čeprav bolj na skrivaj, misli pa le.
Ljudstvo obsoja tudi1 gonjo proti ..Avtonomistu", ki si je s svojo strogo stvarno pisavo pridobil srce slehernega pravega Slovenca. Pisanje »Slovenca", »Domoljuba" in »Gospodarja" proti »Avtonomistu" in »Murski Straži", Je bil pravi žaromet v tabor SLS ter posvetil -nepoučeni javnosti resničen položaj v stranki
Kolikor mi je znano — saj vedno čitam »Avtonomista" in »Mursko Stražo", — vem, da je prvi simpatično pisal o SLS kot stranki čiste slovenske avtonomije, medtem, ko je »M. Str." pod' uredništvom g. Romana Bendeta dosledno zastopala skozi tri zadnje leta ideje pravega slovenstva, človečanstva in upravne osamostvojitve slovenskega dela države, četudi je pri tem tupatam direktno ali indirektno ošvrknila absolutistično gospodo. — Oba lista sta odpadla — po mnenju ljudstva na ljubo osebam, ljudskemu programu SLS pa v škodo. Požrtvovalnim narodnim delavcem je treba iti na roke, ne pa jih žrtvovati frivolnosti nekaterih, sicer zelo brezpomembnih oseb in osebic.
Tako sem naštel samo par stvari, ki jasno kažejo, da nekaj v stranki ni prav, kar bi se moralo popraviti. Izjavljam, da tega nisem napisal, da stranki škodujem, ampak, da se razmere razčistijo, in da gotovi ljudje v stranki zvedo, da ima tudi narod svoje mnenje, ki ga sme svobodno izpovedati. Naj zadostuje zaenkrat, ob priliki pa še kaj.
Neurejen Balkan -e— večna vojna nevarnost.
(Konec.)
Ko to pišem sem prejel vest, da iz Belgrada sporočajo_dunajskim listom, da je dr. Korošec izjavil, da iz bloka ne bo nič, ker so mu Ra-dičevci odrekli vsako pomoč, a obenem se temu dodaje, da bo dal Pa-
šič zapreti vse hrvaške poslance republikance zaradi njihove izjave od 2. marca o Macedoniji, ker je vprašanje južne Srbije (Macedonije) važnejše od vseh ostalih vprašanj.
To je resnica, zlasti s srbskega
LISTEK. Kmečki punt.
HrvaSko napisal Aveust Š e n o a.
Nekega popoldne v začetku meseca julija je stopil ban Peter s svojim svakom, grbavim Gašparjem Alapičem v sobo svoje žene, gospe Barbare, ki je ravno, sedeč na Skrinji, marljivo predla in se pri tem živahno razgovarjala z gospo Heleno Tahovo. V poletju se je ban redko mudil v Zagrebu, toda tokrat mu važni državni posli niso pripuščali počitka na kmetih.
»Pozdravljeni, mila gospa," je pozdravil ban Heleno, »upam, da se v mojih dvorih dobro počutite."
»Dobro, gospod Peter, ker sem našla pribežališče v Vaših dvorih, in ljubeznjivost moje posestrine, gospe Barbare, mi je ozdravila hude rane, ki so mi jih zadali zlobni ljudje."
»Vaše rane so moje rane," odgovori ban In Gašpar pripomni veselo:
»Ravno sva prišla vprašat, plemenita gospa, ali je gospod Tahi že skuhal medicino za to Vašo bolezen. Vi boste kmalu okrevali, gospa Helena, ker ste iz krvi Zrinjskih in močne nature, toda moj dragi svak, gospod ban, je z glavo bušii v to prokleto susjedsko zidovje, da se mu še zdaj pozna bula na čelu, kakor meni na hrbtu."
Brat," je zaklicala Barbara in zardela, »čemu te šale?"
»Pusti ga," reče ban mirno, »teva jezika ne boš nikdar ustavila."
»Res, gospod svak," se je zasmejal Alapič, »kakor ne uravnala mojega hrbta. Kak sem, tak sem!"
»No, pustimo sedaj Šale," nadaljuje ban, »res sva, gospa Helena, prišla k Vam, kakor je že Gašpar v šali omenil. Povejte nama, ali Vam je gospod' Tahi že kaj sporočil, ali je bil že s pritožbo pri kralju, ali je kaj pisal o naših poslih?"
»Nič, prav nič ne vem," odgovori Helena, »toda rekla bi, da bo kmalu prišel, ker mi je iz Ogrske oisal, da namerava iti h kralju in ako do 8. julija ne dobim pisma, naj ga vsekakor počakam v Zagrebu, danes pa je že desetega."
»Dobro," odvrne Peter, »vse kaže, da bo kmalu prišeL ali bo prinesel dobre ali slabe novice, to ve sam Bog, ker je — to vem — tudi Ambrož pred kraljem začel gonjo proti nam."
»Tega se ne bojim," reče Gašpar in zamahne z roko. »Ali poznaš, dragi svak, čudno žival himero? Baš tak je Tahi, pol kače, pol leva. Zanj ni nobenih zaprek. Vrag je, vrag. Samemu kralju se bo postavil po robu, saj ima za prijatelja Batora in kralj Maks je v velikih škripcih. On ne bo vprašal, kdo ima prav in
kdo ne; zanj ima prav oni, ki je njegov pristaš. Torej mislim, da bo gospod Ferko v svoji torbi prinesel celo nevihto za naše nasprotnike. Torej, dragi svak in ban, pojdiva! Za sabor treba, še mnogo dela in dogovorov."
»Da, zbogom Barbara, zbogom gospa Helena" reče ban, »in ko bo Ferko prišel, naj ?e takoj oglasi pri meni."
»Počakaj, gospod Peter," ustavi Barbara odhajajočega bana, »Helena ti hoče še nekaj povedati."
Ban se ustavi, Helena pa vstane, odpre škrinjo in vzame iz nje zastavo iz rdeče svile, izvezeno z zlatom. Na eni strani je bil grb Er-dudov, na drugi strani .trije mali grbi, znaki kraljevin Hrvaške, Dalmacije in Slavonije.
»Ban," začne vsa solzna Helena, »ko me je togota ljute volkulje Uršule pognala iz mojega doma, ste me sprejeli v zavetje kakor rodno sestro. Kako bi Vam to dobroto povrnila? Razžalili so Vas zagrešili so izdajstvo, raztrgali so Vam bansko zastavo. Tukaj je druga. Naredila sem jo z lastno roko. Mislite si, da je vsak biser na njej moja solza in da mi je pri vsakem bodljaju igle bilo, kakor da zabadam nož v srce skupnih sovražnikov in da mi je od pravične jeze žarelo lice kakor žari ta zastava. Sprejmite jo y dar od Helene, nosite jo slavno in zdrobite pod njo naše protivnike."
(Dalje prib.)
stališča. Toda to vprašanje se ne bo in se ne more rešiti niti s pokolji muslimanov, še manj z vojnimi grožnjami Bolgariji, a najmanj z vojno samo proti Bolgarski.
Pokolji muslimanov bolj in bolj vznemirjajo javno evropsko mnenje. Vojne pretnje Bolgariji bolj in bolj zaposlujejo javno mnenje na Angleškem. Že vojna napoved sama bi postavila na kocko današnji mednarodni položaj v naših današnjih mednarodnih mejah. Pašičeva vlada hoče svojo korupcijo in svoje zločine prikriti z obrano navideznega nepri-jatelja, ki je razorožen in ki komaj vzdržuje red doma. Aleksandrov (vodja macedonskih bugarofilov! op. ured.) se hvali, da more vzdigniti 60.000 oboroženi borilcev, a nekemu angleškemu dopisniku je rekel, da celo 150.000. To so bajke. Tudi bel-grajska vlada dobro ve, da so to prazne besede. Ona dobro ve, da Aleksandrov ni v Macedoniji, temveč nekje na Bolgarskem, menda v Džu-maji. Ona dobro ve, da se je baš. te dni razšel vrhovni odbor trojice (Aleksandrov, Protogerov, Canlev) in sicer zaradi tega, ker je bil samo general Protogerov za vstajo ter je sedaj nezadovoljen odšel v Carigrad. Aleksandrov in Čanlev sta proti vstaji in Čanlev je odšel v Macedo-nijo, da da to povsod javno razglasiti. On je najbolj vpliven v zapadni Macedoniji, ki ima najboljše zveze z Albanijo; zato je posebno važno vedeti, da je on proti revoluciji, a za volitve. Razen tega je vsa vzhodna Macedonija, ki meji na Bolgarijo, odpadla od Aleksandrova. Tu je najvplivnejši vodja kmet Stojan Mičev, kateri je absolutno proti revoluciji, a za mirno, ustavno borbo.
Poleg tega so macedonski federalisti, ki jim stoji na čelu dr. Atana-sov, izdelali zelo obsežen memorandum za ligo narodov, v katerem najodločneje nastopajo proti revoluci-jonarni taktiki Todora Aleksandrova in natančno navajajo vse slučaje (okolo 450), v katerih je dal Aleksandrov na smrt obsoditi pristaše Atanasova in v katerih je bila ista tudi res izvršena.
Vse to dobro ve tudi Pašič in njegova vlada.
Pašič dobro ve tudi to, da poleg Todora Aleksandrova in federa-
listov drja. Atanasova, obstoji še ena močnejša struja v Macedoniji, ki je brezpogojno za zakonito borbo na temelju današnje Vidovdanske ustave. To strujo zastopa, med radikali macedonski poslanec, Srb dr. Mita Di-mitrijevič, a med demokrati macedonski poslanec, istotako Srb, dr. Atanasijevič. Obadva sta pametna človeka in dobro poznata Macedonijo.
Prvi (Dimitrijevič) je zaupnik Pašiča, a drugi (Atanasijevič) je bil na strani Davidoviča. Na ta način i predsednik vlade Pašič i prvak opozicije Davidovič dobro vesta vse to, kar se v Macedoniji godi ter sta obadva prepričana, da v Macedoniji med narodom samim ni takšnega razpoloženja in da navedene organizacije nimajo takšne faktične moči. da bi bil podan razlog za današnje izjemne naredbe. kaj šele za vojno z Bolgarijo.
V naši politiki je to najbolj važna reč. Kdorkoli je za vojno z Bolgarsko je zločinec ali bedak ali pa oboje obenem. Danes nam Bolgarska ni niti najmanj nevarna, a kar je glavno: vse današnje bolgarske stranke so prijateljsko razpoložene napram Jugoslaviji kot celoti. Neopravičen ali celo zločinski napad na Bolgarsko bi zedinil vse Bolgare, našel bi jim zaveznike, kjer jih niti ne slutimo in namesto, da bi šel Pašič ali kdo drugi v njegovem imenu v Sofijo, bi se utegnilo prinetiti. da bi Bolgari prišli v Niš ali celo v Bel-grad.“
Tako Štefan Radič, ki dobro pozna današnje mednarodne prilike.
Mi se premalo zavedamo nevarnosti, kadar začno v Belgradu govoriti in pisati, da nas Bolgarija ogroža ali pa da podpira macedonske komite proti nam. To vedno znači, da hočejo v Belgradu .vojno. Naš militarizem je tako velik in se čuti tako močnega, da bo neprestano povod novih vojnih zapletljajev, pri katerih bi naše ljudstvo zopet gubilo kri ih premoženje. Zato je treba ta 'militarizem odstraniti vsepovsod, na vseh pnliili v interesu miru, sreče in blagostanja naroda. Nadomesti naj ga republika, ljudska milica za obrambo doma in domovine!
Politika in zgodovina.
(Dalie.)
II.
Ob svetovni vojni je kazalo slovenstvo mnogo duševne odvisnosti. Ako tudi upoštevamo vojaško silo, nam ta razlog ne zadošča za vse primere: eni so šli iz privzgojenega cuvstvovanja, a drugi iz osebnega ali strankarskega koristoslovja dalje ne-zo je bilo potrebno za obrambo samega sebe; zakaj vprašanje ni samo, kaj naredim, ampak tudi, kaj opustim, oziroma, da vsaj molčim, ako že ne morem govoriti jasno, če je izjavljala pred svetovno vojno „narodno-na-predna stranka44 1913. leta (18. aprila), da vidi in išče “bodočnosti slovenskega naroda edino le v okviru habsburške monarhije44, in če je pisal »Slovenec44 1914. leta (23. julija), da je hrvaška narodna ideja, t j. Velika Hrvaška, ki pomenja za Slovence edino mogočo uresničitev njih narodnih teženj, v svojem bistvu habsburško-dinastična in sicer tako, da ta ideja s habsburško dinastijo stoji in pade, je bilo v tej obliki oboje pretirano, da je moralo v kritičnem času vplivati usodno na narodno mišljenje, ko se je ob početku svetovne vojne po voditeljih »slovenske ljudske stranke44 postavljala neizprosna izbera: tu katoličanstvo s Habsburžani, tam pravoslavje s Karadjordjeviči. S tega stališča je boj za »cesarja in domovino44 presegal mejo dopustnosti in upravičenosti, čeprav upoštevamo dejstvo, da sarajevski umor po svojem postanku 1914. leta ni bil tako znan kakor je danes. Slovanski politični učitelj P a l a c k y ni samo govoril o potrebi Avstrije, ampak je tudi d<> stavil, da nam ni nič do njene ohranitve, ako nam ne more ali neče
stavitelj ter ne sme imeti pravice, da potrjuje zakone.
Leta 1917. (30. maja) je nastala t. zv. majniška deklaracija, da sta se združili obedve glavni slovenski politični stranki ob enem z avstrijskimi Hrvati in Srbi za skupen nastop na podlagi narodnega načela in hrvaškega državnega prava; zato se je začelo govoriti o enotnem narodu Slovencev, Hrvatov in Srbov v okviru Avstro-Ogrske.
Vsa avstro-ogrska politika je doslej delovala za razcepitev in s tem oslabitev južnih Slovanov. S tega stališča je bilo umevno, da je bilo treba postaviti nasproti tujstvu enotno fronto, ki ne bi dajala povoda za medsebojno izigravanje. Majniška deklaracija je ločila slovenske socialiste v dve struii: eni („stari“) so se držali tivolske resolucije, a drugi (,.mladi44) majniške deklaracije v njenem bistvu, t. j. v zahtevi po lastni državi južnih Slovanov. In voditelj »mladih44 AlbinPrepeluhje pod svojim pisateljskim imenom »Abdi-tus“ zagovarjal obenem misel, da zahtevamo Slovenci »popolno teritorialno narodno avtonomijo v združeni Jugoslaviji44. To je storil v »Napreju44 1917. leta (22. septembra) in v posebnem spisu »Problemi malega naroda44 1918. leta, kjer je označil politično avtonomijo kot samostojnost naroda na njegovem ozemlju. »Mladi so začeli 1918. leta izdajati časopis »Demokracija44, v katerem so označili kot svoj program »federalistično državno združenje slovensko-hrva-ško-srbskih ozemelj44.
Po majniški deklaraciji je nastala 1917. leta (20. julija) t. zv. krfska deklaracija, ki sta jo podpisala Pašič in T r u m b i č. Ta dogovor med srbsko vlado in »Jugoslovanskim odbo-
rom44 je zahteval združenje vsega ozemlja Srbov, Hrvatov in Slovencev v eni državi — kraljevini z dinastijo Karadjordjevičev; glede notranje uredbe tega združenja je zmagalo srbsko stališče, t j. centralna zakonodaja s krajevno samoupravo. V tem je bil zarodek današnje naše ustave. Proti temu načrtu združenja južnoslovanskega ozemlja so nastopali izmed Slovencev zlasti industrijski delavci v Severni Ameriki, ki jih je vodil E t b i n Krista n. Ustanovili so si »Slovensko republikansko združenje44 in sprejeli 1917. leta (11. in 12. avgusta) t. zv. chicaško izjavo, ki si je postavila za svoj smoter južnoslovansko federativno republiko; zakaj po njih utemeljevanju so si sicer južni Slovani (misli se na Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare) po krvi in jeziku sorodni, kakor enoten narod, ki se deli po narečjih, vendar je določila zgodovinska usoda posameznim delom ločen razvoj, iz katerega se je rodila tudi posebna plemenska zavest vsakega dela, da ima vsak del svojo književnost, svoje posebne kulturne znake, šege in tradicije. S tega stališča se združitev južnih Slovanov.ne da rešiti v nobeni sedaj obstoječi državi. ker so si njih koristi preveč nasprotne in bi bila takšna združitev v bistvu aneksija, nasprotno se more rešiti to vprašanje le z ustanovitvijo popolnoma nove tvorbe, v katero vstopijo vsi deli po svoji svobodni volji in kjer je zavarovano vsakemu delu toliko samostojnosti, da se mu ne bo treba bati nobenega centralističnega zatiranja ali pritiska drugih delov, ter se bodoče tesnejše združenje prepušča pri rodnemu svobodnemu razvoju: vsak del uživa avtonomijo v vseh rečeh, ki niso po svoji prirodi skupne vsem.	(Dahe	sledi.)
„Mala politična šola“.
privoščiti in zagotoviti narodne enakopravnosti; zakaj krivic dobimo dosti tudi izven Avstrije in to zastonj (Idea st&tu Rakouskčho. Praga, 1865). Slovenci sicer nismo Cehi; toda v zvezi z drugimi južnimi Slovani monarhije smo bili faktor, s katerim je bilo treba računati: saj je bilo vprav južnoslovansko vprašanje ono, ki je zapletlo Avstro-Ogr-sko v vojno skoro z vsem svetom. Polagoma je prihajalo iztreznenje, ker se je boj za habsburško monarhijo in dinastijo istovetil z bojem za nemštvo in madjarstvo.
Med tem se je začela propaganda zunaj Avstro-Ogrske proti njej. „Ju-goslov. odbor44 je postavil 1915. leta (6. V.) splošni program o združenju vsega ozemlja Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno državo, dočini je F. L. T u m a v Rusiji v časniku »Jugoslavija44 1916. leta (8. oktobra) zahteval avtonomno Slovenijo v zvezni državi s Hrvati in Srbi. Za federativno ureditev Jugoslavije je nastopala 1917. in 1918. leta tudi akademična mladina v Švici, ki jo je vodil Dragotin Gustinčič.
V Sloveniji je leta 1916. privatno razvijal Janez Ev. Krek o notranji uredbi Jugoslavije, ki jo je napovedoval, sledeče misli (objavljene 1918: leta): Centralni parlament naj bi imel narodno-polltično in socialno - politično zbornico z okvirnim zakonodajstvom za samoupravo, ki bi se razvijala v 10—12 pokrajinskih zborih, kjer bi odločevala zemljepisno-gospodarska načela, a ne državne in deželne meje; glede državne oblike je sicer v srcu republikanec, če pa pride do monarhije, mora biti kralj samo dedni predsednik -epublike in njen pred-
Ta teden izide brošurica z naslovom. ..Mala politična šola44. Knjižico so Izdali slovenski republikanci, Vsebina knjižice opisuje demokratične misl! sploh, posebno pa še med Slovenci, na tako priprost in lahko umljiv način, da jo lahko razume vsak kmet in delavec, tudi tisti, ki ni imel priložnosti leta in leta nrebiti v šoli. Demokratizem je temeljna misel današnjega političnega razvoja po vsem svetu in zato bo tudi za slovenskega kmeta in delavce koristno, če si to knjižico nabavijo.
Cena je zelo nizka. Stane 3 Din s poštnino vred. To je tako skromen
znesek, da si knjižico nabavi lahko tudi najsiromašnejši bajtar.
Kdor naroči 10 izvodov, dobi 1 izvod zastonj. Kdor naroči 20 izvodov, dobi 2 izvoda za naiheček, kdor naroči nad 20 izvodov dobi 10 odstotkov popusta, a kdor naroči nad 40 izvodov dobi 20 odstotkov popusta.
Razprodajo knjižice posebno priporočamo trafikantom in trgovcem po deželi. Glede pogojev naj se ti obrnejo na Upravo »Avtonomista", Ljubljana, Breg št. 12.
Knjižico lahko vsak naroči tudi naravnost pri upravi »Avtonomista44.
Dnevne vesti.
Prošnja na naše naročnike. Pri
pregledovanju računov smo našli, da še lepo število naših naročnikov naročnine ni ^oravnalo. Zamudnike vljudno opozarjamo na njihovo dolžnost. Mi smo že ponovno povedali, da mi ne razpolagamo z nikakršnimi fondi in podporami, ampak Ust se vzdržuje le od inseratov in od naročnine. Od nas zahtevajo vsi red, bodisi gospodje naročniki sami, kakor tudi tiskarna, ki ne more tiskati lista zastonj, ker mora tudi tiskarna plačati težke račune za papir in za delavce. Zato pa prosimo one naročnike, ki so Še kaj na dolgu, da se tudi oni nam nasproti drže reda in zaostale svote čimpreje poravnajo. Pričakujemo z gotovostjo, da naša prošnja ne bo ostala brez uspeha.
Zgolj slučaj je hotel, da se je zadnji odstavek našega podlistka »Kmečki punt44 v zadnji številki končal takole: »Vedelo se je, da se bo strel izprožil, toda ne, v katero stran; vedelo se je, da sta stranki po številu enaki, toda ni se vedelo, koliko šteje katera vztrajnih duš in koliko okotnih pilpogačic.44 — Ali ni bilo to imenitno zadeto?!
Ponos. Kakor znano, je prišlo na pomoč opozicijskemu bloku v belgrajski parlament nad 60 hrvaških republikancev. Ko so prišli, so jim naznanili, da imajo pravico do dnevnic, to je 300 dinarjev na dan! Toda hrvaški republikanci so prejem teh velikih denarjev enakoduš-no odklonili, češ mi Hrvati ne potrebujemo in ne vzamemo ničesar v
Belgradu! Seveda so bili belgrajski vlastodržci silno začudeni, da se najdejo na svetu še ljudje, ki od teh korupcijskih rok nočejo nobenega solda. To je razumljivo, kajti hrvaški poslanci pokrivajo svoje izdatke v Belgradu iz donosov svojega hrvaškega naroda. To je ponos bojujočega se naroda! In Slovenci?
Kaj zahtevamo od nove vlade? Pod tem naslovom je priobčil ča-stiljivi starina »Slovenski (!?) Narod44 v soboto uvodni članek, kjer piše med drugimi: »Enako važnost polagamo tudi na državno upravo in na splošne politične razmere, ki so se v zadnjem času temeljito razdrapale. Državna avtoriteta je padla pod ničlo (že od vsega začetka SHS, op. ur). Danes vlada v Sloveniji absolutna samovolja. Klerikalni listi pišejo, kakor jih je volja. Kaj zato, ako je vsaka druga beseda kleveta državne ideje, javne avtoritete ter grdo teptanje jugoslovenskega patriotizma. Ali naj še dalje trpimo tako anarhijo? Smatramo, da je skrajni čas, da se vzpostavi jaka upravna avtoriteta in da se uvede v naše kraje mirno državljansko življenje, gospodarsko in kulturno tekmovanje brez dnevnega razburjanja od strani raznih avtonomističnih, klerikalnih federalističnih nepridipravov.44 Na tak način se zavzema baje »napredni*4 »Slovenski Narod44 za tiskovno svobodo! »Narod44 bi hotel, naj policija kratkomalo zapleni vse, kar ni- pisano tako, kakor se sanja raznim vladinovskim pripadni-
kom. Vlada naj počne, kar se ji zljubi, naj skače čez ojnice sem, naj skače tja, naj gazi in tepta zakone, kakor jih hoče — ti, državljan kraljevine SHS, moraš na vse krivice lepo molčati in ne smeš stegniti jezika v svojo obrambo! Sicer si v nevarnosti, da pošlje napredni „Slov. Narod" svojega policaja nad Tebe, da Ti bo jezik zavezal če mogoče za vedno. Res nekaj lepega je taka naprednja-karska svoboda!
Tri nove republike so nastale v najnovešem času. Republiko so proglasili v Grčiji, praglasili jo jo v Perziji in celo v Albaniji. Iz tega se jasno vidi, kako daleč sega moč — Štefana Radiča...
RUM
#
gumijeve
in
pete
gumijeve podplate
nosijo otroci in odrasli, ker so isti trpežni, poceni in ugodni za nositi.
Nov veliki župan za ljubljansko oblast „Jutro" in „Narod“ poročata, da bo za velikega župana v Ljubljani imenovan bivši veliki župan dr. Vilko BaltiČ. To vest poročata oba lista tako, kakor da bi bil dr. Baltič kakšno strašilo. Pa ni tako hudo... Dr. Baltič je čisto miren in dostojen človek, ki res ne zasluži, da bi ga imeli njegovi ožji politični somišljeniki za nekega bav-bava. Ce bo redno bral vsako številko »Av.-tonomista", bo prav gotovo dobro vladal.
Lepi kavalirji so gospodje demo-kratje. Ko so v Belgradu sestavljali opozicijonalni blok, ki naj bi napravil konec Pašičevi vladi, so demokratje slovesno zatrjevali, da bodo tudi oni zvesti ostali dani besedi in da se bodo tudi oni polnoštevilno pridružili opoziciji. Celo tako daleč so šli, da so zatrjevali v svojih listih, da so baš oni voditelji opozicije! Kakor hitro pa je prišel trenotek, ko je bilo treba dano besedo tudi izpolniti, je ona skupina demokratov, ki jo vodi znani Pribičevič in kamor spadajo tudi slovenski demokratje, svojo besedo snedla in se lepo pridružila — Pašiču! Tistemu Pašiču, proti čigar vladi so cele mesece kar divjali! Tako se je Pašiču posrečilo, da je s pomočjo demokratov sestavil novo vlado, ki čisto gotovo ne bo nič boljša od prejšnje. Slovenskih demokratskih »voditeljev" seveda zaradi tega ni prav nič sram. Kdor pa posluša govorjenje »navad-nih“ demokratov v Ljubljani, lahko spozna, da jim je precej hudo pri srcu. Tako kakor sedaj se demokratje še nikdar niso umazali In te umazanije še tako glasno vpitje o »jugo-slovenstvu" in o »narodnem in državnem edinstvu“ ne spravi s sveta ! Ali more človek* zlasti slovenski kmet, še verjeti ljudem, ki so danes besedo snedli? To si zapomnite za prihodnje volitve!
Pridobivajte nove naročnike! Ali se zavedate svoje dolžnosti ? Ali ste že govorili s svojim prijateljem, s svojim sosedom, s svojim znancem itd., da se tudi on naroči na »Avtonomista"? še ne? Če še niste, storite to takoj! Cim več naročnikov l)o imel list* toliko obsežnejši in boljši bo lahko. Vaša stvar je, da list na ta naC in podpirate, naša stvar pa bo, da bomo Vaše zaupanje s poštenim 'delom opravičili. :
Najnoveiši samostojneži. Še nedavno so živeli gospodje demokratke v Belgradu v skupnem parlamentarnem klubu, ki se je imenoval na kratko »demokratski klub“. Iz tega kluba pa je uskočil velesrb Pribi-
čevič s svojimi ožjimi prijatelji in se pridružil radikalom. Pribičevič s svojimi prijatelji tvori sedaj ,samostojni demokratski klub“. Temu „sa-mostojnemu“ demokratskemu klubu pripadajo tudi slovenski demokratje. Na ta način je nastala čudna zadeva, da so se od nekdanje liberalne stranke v Sloveniji odcepili najprej „samostojni“ kmetje, stari gospodje so šli v radikale, mladina pa se je spremenila v „samostojne“ demokrate. Danes so torej vsi »samo-stojni“ — na papirju, v resnici pa dela Srbom in Belgradu eden večji kuluk kot drugi.
Zanimivo. »Jutro" od torka poroča, da so imeli na Igu pri Ljubljani demokratje shod, na katerem da je nastopil kot protigovornik tudi neki študent (jurist), baje dober prijatelj tamošnjega kaplana. „Jutrov“ dopisnik imenuje tega študenta sicer pristaša SLS, poroča pa ob enem, da se študent sam ni imenoval »klerikalca", ampak »slovenskega republikanca".
Sijajen parlament imamo v Belgradu. Tako poroča izrazito vladi-novski ..Slovenski Narod" o »delovanju" tega parlamenta sledeče: »Parlamentarna borba se je od sobote na nedeljo spremenila v borbo za življenje in smrt. Bilo je mnogo neprijetnih incidentov (prizorov). Kazali so se revolverji, grozilo se je s palicami in prišlo je celo db dejanskega spopada. Poslanci so se med seboj obmetovali z najrazličnejšimi psovkami, ki jih je slišati edino le na ulici. Bili so tudi momenti (trenotki), ko je bila zbornična dvorana skoraj prazna in so poslanci povsod spali ali pa si skušali v privatnih razgovorih pregnati čas. V dvorani včasih ni bilo niti 60 poslancev." — Lepo to. ali ne?
Kaj pravi v 1 a d i n o v s k i ..Slovenski Narod"? Takole pravi dne 1. aprila: »(Vlada) bo morala v prvi vrsti skrbeti za to, da se na vsi črti modernizira naša uprava. Zastarele upravne metode, ki povzročajo največ zla, morajo takoj pasti, napraviti pa se mora takoj konec tudi okostenelemu birokratizmu, ki se je razpasel že vse povsodi, posebno pa po centraJnlli uradih v Belgradu ... Uprava mora točno, hitro in brezhibno funkcijonirati. Ne sme se več prigoditi, da bi vloge, in najsi so še tako brezpomembne vsebine, ležale leta in leta pri oblastvih in ministrstvih, naravnost drakonične kazni pa bi se morale določiti za tiste zanikrne državne organe, ki bi izgubili kakršenkoli akt, kar se žal sedaj tolikokrat dogaja ter povzroča med ljudstvom upravičeno ogorčenje in nevoljo." — Tako „hvali“ vladinovski »Slov. Narod" svojo lastno vlado! Mi pa pravimo: Vseh napak in nedostatkav, ki jih graja »Narod41, ne bo prej konec, dokler ne bo Jugoslavija federativna republika!
■i
:
Ivan Pakiž
LJnbljana, Stari trg 20
Velika zaloga stenskih ur budilk svetovno znane tovarne »Junghaus*. Vsakovrstne precizne Švicarske žepne ure, izbira zlatnine, srebrnine in jedilnega pribOra.
'	...a.......■■■BaasBBaaaBB"
s tem »uspehom" krošnjarijo sedaj po deželi kakor Ribničan s »suho robo". Tako vzgajajo ljudi tudi še danes v čutu pasje ponižnosti in hlapčevstva. S tem svojim postopanjem pravijo ljudem: »Le pridni bodite in lepo ponižno se valjajte v prahu pred visoko gospodo v Belgradu, pa vam bodo vrgli še kakšno debelo kost. Pravic ja vi nimate nobenih, vi imate samo dolžnost plačevanja davka in dolžnost slepe pokorščine. Če boste lepo pridni, pa bomo še dobili kakšen cukerček, le ubogajte! Mi bomo pa dobili kakšen »ordčn". Mi smo sicer celo Slovenijo prodali, toda to nič ne stori, nekaj cukerčkov in drobtinic bomo pa le »dosegli" pri visokih gosppdih za nas. Če bi mi imeli celo Slovenijo, bi bilo to nekaj strašnega. Kje bi pa potem »zahtevali" in »dosegli" kakšne ..uspehe"? To ne sme biti! Mi moramo imeti prodano Slovenijo, že zato, da lahko kaj »dosežemo". — Tak je začetek in konec vse slovenske politike in ljudi, ki tako »politiko" (bolje rečeno svinjarijo) uganjajo, ni prav nič več sram! Da je dobra uprava dolžnost vlade in imajo ljudje pravico do dobre tmrave in da je odprava upravnih napak santoposebi umevna stvar in nikak »uspeh", tega seveda slovenski politik (brez razlike strank) menda še tisoč let ne bo razumel!
Ali ima prav? Prijatelj nam pišeš »Te dni smo sedeli skupaj v družbi in govorili o davkih. Ljudje so se silno togotili na jbelgrajsko upravo, ki nas tako silno ožema. Pa pravi eden: Ali ste že videli v Sloveniji kakšnega srbskega davčnega uradnika? Ali res vedo oni v Belgradu, koliko telet pokolje kakšen mesar v Metliki ali pa v Kranju? Ali vedo oni v Belgradu, koliko hoj in bukev poseka kakšen bohinjski ali pa notranjski kmet1? Ali vedo oni v Belgradu, koliko litrov vina pridelajo v Ljutomeru ali pa na Bizeljskem in v Belokrajmi1? Tega prav gotovo tam doli ne vedo! Vedo pa vse to samo naši domači ljudje in jaz pravim, da so ti odgovorni, ne pa oni tam doli! Če bi bili naši domači ljudje pametnejši in uvidev-nejšd, bi bilo kmalu bolje.« — Nam se zdi, da je imel mož, ki je tako govoril, tudi prav, zelo prav!
Nakup gozdov, desk, tramov in drv. Zaloga trboveljskega premoga In drv. Prodaja na debelo in drobno. - Plačljivo tudi na obroke.
DRUŽBA ILIRIJA
Ljubljana, Kralja Patra trg 8.
Telefon fttev. 880.
So že začeli! Stara napaka slovenske politike je, da se vedno in vedno lovi za nekimi ..uspehi". Slovenski poslanec (brez razlike strank) brez »uspehov" sploh ne more ži-
v?t‘* i Qe nima 011 Pa njegova stranka) pokazati kakšnih »uspehov in če ne more povedati ljudem, kaj je vse on (ali pa stranka) za svoje volilce »dosegel", se sploh ne upa med volilce. On mora prinesti volil-cem vedno kakšen »cukerček" s seboj. da jim osladi bridko vsakdanje življenje in da si pridobi zopetno njihovo naklonjenost pri prihodnjih volitvah. Posebno na debelo sa začeli kupčevati med ljudmi s svojimi . nsoehi" slovenski demokratje, odkar so na vladi. Posebno radi se ponašajo s tem, da je z novim finančnim zakonom odpravljen kuiuk in
Gospodarstvo.
Obrtna banka v Ljubljani.
Obrtna banka v Ljubljani je imela dne 27. marca 1924 v posvetovalnici Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani svoj III. redni občni zbor. Udeležilo se ga je jako leno število delničarjev, ki so reprezentirali v celem 26.456 delnic odnosno 2636 glasov. Predsednik g. Fran Kavčič je otvoril zborovanje, pozdravil vse delničarje, predvsem vladnega komisarja g. ministerijalneo-a tajnika Fran Mramorja in v kratkem jedrnatem govoru podal poročilo upravnega sveta o poslovanju za leto 1923. Nadzorstveno poročilo je podal " ravnatelj Ivan Mikuž, redsednik nadzorstvenega sveta. Tako poročilo upravnega kakor tudi nadzorstvenega sveta je bilo od udeležencev brez ugovora in z odobravanjem sprejeto, ter se je predložena bilanca in zaključni račun enoglasno odobril, upravnemu svetu pa podelil absolutorij. Kakor povza-
memo iz poročila, izkazuje bilanca k 31. decembru 1923 sledeča aktiva: Gotovina v blagajni Din 729.636.66. Valute Din 68.134.44. Menice 166.650 Din. Vrednostni papirji D. 343.964.50. Predujmi na vrednostne papirje Din 201.132.50. Dolžniki Din 18,353.290.83. Inventar Din 68.268. Prehodne postavke Din 45.864.70. Pasiva: Delniška glavnica Din 2,000.000.—. Rezervni fondi Din 237.084.85. Pokojninski fond Din 50.000.—. Vloge na knjižice Din 3,772.238.48. Upniki Din 13 milijonov 446.348.44. Neizplačana dividenda Din 4382.50. Čisti dobiček Din 466.887.30. Predlog upravnega sveta, da naj se izplačajo za leto 1923. 12% dividenda je bil enoglasno sprejet. Pri nato se vršečih volitvah je bil enoglasno izvoljen dosedanji uoravni in nadzorstveni svet, nakar je g. predsednik Fran Kavčič zaključil lepo uspelo zborovanje.
Pomen svinjereje za malega kmeta.
(Dalje.)
Pitanje prašičev.
Pitanje prašičev se ravna po svrhi, za katero jih hočemo pitati. Ce hočemo dobiti mnogo slanine in trpežno svinjsko meso, tedaj vzamemo nad leto dni stare živali ter jim pokladamo različne gomolje, korenje, (buče, ki jim dodajemo nekoliko žitnih izdelkov. Kuhano kla-io je pokladati v gosti kašnati obliki. Doba pitanja traja 3—4 mesece. Čim hitreje jih, spitamo, da so dovolj debele, tem ceneje izhajamo. S pitanjem začnemo navadno začetkom oktobra ter končamo koncem februarja. O uspehu pitanja se naj-, lažje prepričamo na ta način, da pitanca od časa do časa, recimo vsakih mesec dni stehtamo ter prirastek žive teže s stroški krmljenja primerjamo.
Pri krmljenju mladih, ne čez leto dni starih svinj, dolbimo manj slanine, a zato več okusnega in sočnega mesa, ki služi kot izboren prigrizek v vsakem letnem času, bodisi pečeno ali prekajeno. Mlade živali je pitati z največjo skrbnostjo in z (boljšimi krmili, nego stare svinje. Glavna krma naj ibo žitni zdrob in kromipir.
Svinjske bolezni.
Ce hočemo v svinjereji trajno napredovati, je potrebno, da poznamo svinjske bolezni ter jih po možnosti tudi zdravimo. (Svinjske bolezni so bile večkrat vzrok, da je kmetovalec opustil svinjerejO V večjem obsegu; osobito rdečica,, ki je
vsled nevednosti svinjerejca že mnogoteri kmetski dvor popolnoma izpraznila.
Zelo razširjena svinjska bolezen je mehkokostnost, ki nastopa navadno že pri pujskih. Vzrok te bolezni je pomanjkanje rudninskih snovi v klaji in premalo gibanja. Členi na nogah otečejo ali celo gnijejo. Kot spremljevalka ibolezni nastopi rada tudi driska. Bolezen zdravimo s tem, (da pokladamo bolj suho pičo, kateri primešamo dnevno po 2 žlici klajnega apna. Vzrok bolezni odstranimo s spuščanjem na prosto in pokladanjem ilovice iii prsti.
Mehkokostnosti slična bolezen je hobnjavost, ki se opaža samo pri starejših svinjah. Nosne kosti narastejo, glava odebeli in žival težko hrope. Na hohnjavosti bolno svinjo je najboljše zaklati.
V nesnažnih, mokrih in zanemarjenih hlevih še pojavlja včasih
Silotba ščetin. Pri tej Ibolezni iizpa-jo zobje, na koži se pokažejo vodenično rdčekaste maroge, ščetine se lahko izpulijo. Rada nastopi tudi vročica. Bolezen zdravimo s tem. da spremenimo hrano ter krmimo jermen in kislo klajo. Med klajo pomešamo 15 gr soli, 5 g sladkega; ja-neža in 1 g železnega vi tri jo! a.
Gliste odpravljamo _ s teni, da pokladamo kislo mleko in zelje, do-čim drugo hrano odtegnemo.
Na notranjih organih, kakor pljučah in jetrih še pojavijo Često mehurji različne velikosti {grah,
oreh); ki so napolnjeni s prozorno tekočino, v kateri plava bela pika. To je glava pasje trakulje. Pes dobi trakuljo, če zavžije obolele clele. Z blatom pa zopet izloča jajca, iz katerih nastanejo prozorni mehurji tudi pri človeku. Obolele dele je torej zakopati globoko v zemljo, otrokom pa ne pustiti občevati s psom. Mehurji pri človeku so zelo nevarni.	(Dalje	prih.)
IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA . SLOVENSKIH AVTONOMISTOV. Odgovorni urednik Drago Brozovič. Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani.
KROJAČI IN KROJAČICE!
Razpošiljam po poljubnih modelih po meri, vsakovrstne krojne vzorce (muštre) za dame in gospode. KNAFELJ ALOJZIJ, strokovni učitelj za krojaštvo, Ljubljana, Rri-ževniška ulica 2, I. nadslr.
K. WLDMAYER PRI „SOLNCU“
za vodo. Priporočam: Raznovrstno perilo, svilnate in druge robce, Šerpe. Manufak-turno btafeo, oblekce, predpasnike. Vso opravo za novorojenčke, maje in nogavice domačega izdelka. Venčke in šopke za neveste in birmanke; kovtre, abtahe (peče)! Na debelo primeren popust.
Jt—    —.
THE REX CO
LJUBLJANA, GRADIŠČE lO.
Telefon Slev SOS.
NoJbolJSl pisalni, razmno* ievolnl ln kopiral stroji.
VSE PISARNIŠKE POTREBŠČINE.
Nove lepe slovenske
knjige!
Ravnokar so izšle nove knjige :
Regina fovest Kel:
*	lerja, poslovenil
dr. Joža Olonar. Cena Din 5'-
Občinsko dete
Srbska vaška povest, spisal Branislav Nušič. Poslovenil Cv. Oolar. — Cena dinarjev 15—.
Zeleni kader
Povest iz viharnih dni našega narodnega osvobajanja, spisal Ivan Zorec. — Cena Din 14'— Poštnina Din 1'— Tiskali in založili
IBlasnlka nasl., Ljubljana
Breg št. 12.
Vse knjige se lahko naroče po dopisnici.
Knjige so res lepe in za ljudstvo zelo primerile in zabavne.
Nadalje priporočamo politične študije prof. dr. Drag. Lončarja, ki so izšle v knjigi pod naslovom
»Politikam zgodovina"
Tudi ta knjiga je izšla v založbi tiskarne
3. Blasnibo nasl., Ljubljana
Breg ii 12.
Kdor se zanima za politična vprašanja in za boj za avtonomijo Slovenije, naj to knjigo bere!
Cena Din 30'—.
Združene opekarne d. d. Ljubljana
Telefon 733.
naznanjajo, da so otvorile
v sredini mesta na Mlikloftičevi cesti 13 tovarniško zalogo vseh vrst opeke
lastnega Izdelka.
Opeka je na razpolago v poljubnih množinah po najnižji ceni.
>ELIN<
družba za električno industrijo d.z o. z.
Gradi električne centrale in naprave.
Velika zaloga motorjev in električnega ma-terijala. - Cene izredno nizke. - Postrežba točna. Na željo poset inženirja brezplačno.
Ljubljana, Dunajska cesta 1, telefon št. 68. Maribor, Vetrinjska ulica 11, telefon št. 239.
IVAN SAX, Ljubljana
Stari trg št. 8
priporoča svojo trgovino manufak-turnega blaga ln obleke domačega Izdelka po najnižjih cenah. Izdeljuje tudi obleke po naročilu.
Antikvarijat, knjigarna
HINKO SEVAR
Ljubljana, Stari trg 34
kupuje in prodaja različne knjige v vseh jezikih po ugodnih cenah.
FR. SLOVNIK
LJUBLJANA, Stari trg 2.
priporoča po najnlžjlh cenah svojo zalogo Izgotovljenih oblek in manufakture.
Obleke po meri se točno izvršujejo.
Vse pisalne, risalne in šol. potrebščine
dobite najceneje v papirni trgovini Miroslav Bivic, Ljubljana Sv. Petra cesta it. 29.
Lastna knjigoveznica. — Velika zaloga šolskih zvezkov, map in blokov.
optik
LJUBLJANA, a 1 Stari trar 9.
Prodajam
MBRAKL
barve, mastila, lake, kit, emajle, kistave (čopiče) in zajamčeno čisti flrneš najboljše kakovosti nudi
Medič - Zanki
Maribor,
podružnica.
družba z o. z.
Ljubljana,
centrala.
Tovarne s
Novi Sad,
skladišče.
Ljubljana - Medvode.
vsled velike zaloge in dviganja dinarja vsakovrstno stlkno, hlačevlno, Sifon, plavino in drugo manufakturno blago. Krojači poseben popust!
Ivan Kos
Ljubljana	SlSka
Sv. Petra cesta Štev. 26.	CelovSka cesta Itev. a.
Edini tihi pisalni stroj
L C. Smith Bros
Mod. S, brez najmanjšega ropota. Zastopstvo:
LUDOVIK BARAGA
Ljubljana, Šelenburgova ulica 6-/I.
Zadružna baitka v Ljubljani
Brzojavi: Zadrubanka.
Aleksandrova cesta štev. S.
Vplačani kapital Din 3,ooo.ooo.
Izvršuje vse bančne posle najtoCnefe ln najkulantneje
Telefon štev. 367.
i Trgovska banka d. d., Ljubljana j
I r—  ....—m	_■_■__JL  M +_■_■_■	_■_■_	i!
«
i
a
podružnice i	| Dunajska eesta -f. (v lastni stavbi)
Maribor, N...	KaPITAL IN REZERVE DIN 18,800.000.-
R.k.k, Slovenjgr.d.o,	IZVFSUjE	VSE	banCOB	Pilil	NltOtllil	lil	UjllBlHtlKll.
Slovanska Bi.tpic.	Brzajavil Trgavska	Tabfarii	M«,	14«,	458
EKSPOZITUREi
Konjice,
Meia-Dravogp.,
I
S