.













63899

„ Pustite otročičem k meni priti, in nikar jim ne branite!
kajti takih je Božje kraljestvo.” Mart. 10, u.

ZGODBE SV. PISMA

za nižje razrede ljudskih šol.

S 4 7 podobami.

Nemški spisal

I> v.  Frideri k .T. K n e c h t.

Poslovenil IVil 11 SlvllllilLl. dekan v Ljutomeru.

Z dovoljenjem knezo-škofovskega Lavantinskega in Ljubljan¬
skega Ordinarijata.

Freiburg v llreisgavK 1889.

Herderjeva z /1 o ž n i c a.
Podružnice y Strassburgu, Mon/kovem in St. Louis, Mo.

Dunaj I, Wollzeile 33: B. Herder, zaloga.

Založna cena, vez. 26 kr.

63899

Vse pravice pridržane.

Tiskarna Herderjeve založnice v Freiburgu.

ZGODBE STARE ZAVEZE.

1. Tstvarjenje sveta.

V začetku je Bog vstvaril nebo in zemljo. Zemlja
pa je bila še pusta, prazna in temna. In Bog je rekel:
»Bodi svetloba!” In bilo je svetlo. To je bilo prvi dan.

Drugi dan  je Bog rekel: „Bodi obnebje!” In bilo
je lepo, višnjevo obnebje, ki je nad nami.

Knccht, Zgodbe sv. pisma.

2

Tretji dan  je Bog rekel: „Vode, ki so pod. nebom,
naj se zbero na enem kraju, in naj se prikaže suha
zemlja!" In zgodilo se je tako. Suho je imenoval
Bog zemljo,  zbrano vodo pa morje.  Dalje je Bog rekel:
„Zemlja naj požene travo, zelišča  in rodovitno drevje!“
Tudi to se je zgodilo. Zemlja je ozelenela, in rasla so
zelišča in drevje.

Četrti dan  je Bog rekel: „Naj bodo luči  na nebu!"
In postale so luči: solnce ;  mesec  in zvezde ;  da razsvet¬
ljujejo zemljo.

Peti dan  je Bog rekel: „Naj bodo ribe  v vodi in
'ptice  pod nebom!" In mrgolele so ribe v vodi in raz¬
novrstne ptice so letale po zraku.

Sesti dan  je Bog rekel: „Zemlja naj rodi vsakovrstne
živali!' 1  Tudi to se je precej zgodilo. Naposled je Bog
vstvaril človeka.

Sedmi dan  je Bog počival in je ta dan blagoslovil
in posvetil.

Krasni svet iz nič vstvarila
Nam je Božja roka mila.

2.  Tstvarjenje in greh angeljev.

Bog je vstvaril tudi brezštevilna nevidna duhovna
bitja, namreč angelje.  Vsi angelji so bili dobri in srečni;
toda niso vsi taki ostali.

Mnogo angeljev se je prevzelo in niso hoteli več
Bogu pokorni biti. Nadangelj Mihael in drugi dobri
angelji so se vojskovali s hudobnimi angelji. Hudobni

3

angelji so bili premagani in iz nebes v pekel zavrženi.
Najvišji hudobnih angeljev se imenuje satan  ali hudič.
Dobre angelje je Bog poplačal z večnim zveličanjem.

Prevzetnost se povsod spotika,

Sramota se za njo pomika.

Ponižno vselej kdor živi,

Pri Bogu milost zadobi.

3. Vst varjenj e prvega človeka in raj.

Ivo je Bog človeka vstvaril, naredil je iz zemlje
človeško truplo  in mu vdihnil neumrljivo dušo.  Tako
je človek postal živo bitje. Bog ga je imenoval Adama,
to je moža iz prsti.

Gospod Bog je za človeka zasadil prav lep vrt;
imenujemo ga raj.  V njem je bilo različno drevje z
najslajšim sadjem. V ta vrt je Bog človeka postavil,
da bi ga obdeloval. In rekel mu je: „Od vsega drevja
v vrtu smeš jesti; od drevesa v sredi vrta pa nikar ne
jej; ce bos od tega drevesa jedel, boš umrl.“

Adam je bil še edini človek na zemlji. Tedaj je
Bog dal Adamu trdno spanje, in mu je vzel eno izmed
njegovih reber in je iz rebra naredil ženo. Ko se je
Adam zbudil, pripelje mu Bog ženo. Adam se je raz¬
veselil ter je ženo imenoval Evo,  to je, mater vseh živih.

Adam in Eva sta v raju prav srečno živela. Bila
sta sveta in pravična in nista nič vedela o hudem.

Moja duša, hvali Gospoda, in ne pozabi njegovih dobrot. (Ps. 102.)

1 *

4

Kdor dobro stori,

Se zmir veseli.

Od tebe, Oče! vse imam,
Zato ti čast in hvalo dam.

4. Greh prvih starišev.

1. Hudobni duh je Adamu in Evi zavidal srečo. Da
bi ju zapeljal, poslužil se je kače. Kača je Evi rekla:

„Zakaj vama je Bog zapovedal, da ne bi smela jesti
od vsakega drevesa v raju?"

Eva je odgovorila: „Saj jeva od drevja v raju; le
od drevesa v sredi raja nama je Bog prepovedal jesti,
da ne bi umrla.“ Kača je rekla: „Nikakor ne bodeta
umrla, ako od tega drevesa jesta: ampak oči se vama
bodo odprle in bodeta Bogu enaka."

Eva je videla, da je sad lep in dober; utrgala ga
je torej in jedla. Potem ga je dala možu in tudi on
je jedel.

2. Zdaj so se njima oči odprle in spoznala sta, da
sta naga. Sama sebe se sramujeta, ter si iz smokvinega
listja krila naredita. In ko sta zaslišala glas Božji,
sta se skrivala med drevjem v vrtu.

Gospod Bog pa zakliče: „Adam, kje si?" Adam
odgovori: „Bojim se te, ker sem nag, in zato šeni
se skril."

Bog reče: „Kdo pa ti je povedal, da si nag? Ali
si od prepovedanega drevesa jedel?"

5

Adam odgovori: „Eva mi .je dala in sem jedel."
Bog tedaj ženi reče: „Zakaj si to storila?"

Eva odgovori: „Kača me je zapeljala, da sem jedla."

Bog vse yidi in vse vd,

Greh se delati ne sme.

5. Kazen za prvi greh in obljuba odrešenika.

Gospod Bog je rekel kači: „Ker si to storila, pre¬
kleta si med vsemi živalimi na zemlji. Sovraštvo bom
naredil med teboj in ženo; ona bo tebi glavo strla."

6

Ženi je rekel Bog: „Ti boš veliko trpela s svojimi
otroci in boš pod moževo oblastjo."

Adamu pa je rekel Gospod: „Zemlja bodi zavoljo
tebe prekleta! Trnje in osat ti bo rodila! V potu
svojega obraza boš svoj kruh jedel, dokler se ne povrneš
v zemljo, iz ktere si vzet. Kajti prah si in v prah se
boš povrnil."

In Bog je Adamu in njegovi ženi naredil oblačilo
iz kož ter ju je oblekel. Potem pa ju je izgnal iz raja.

Vse na svetu mora umreti,

Vse za prvi greh trpeti.

Varuj, človek, greha se,

Vir nesreče vsako je.

6. Kajn in Abel.

Adamu in Evi je ljubi Bog dal dva sina. Prvi se
je imenoval Kajn, drugi pa Abel. Kajn je bil kmeto¬
valec, Abel pa ovčar. Abel je bil pravičen, Kajn pa
hudoben.

Nekega dne sta oba Bogu darovala; Kajn jo da¬
roval od pridelkov zemlje, Abel pa najlepša jagnjeta
izmed svoje črede. Gospodu je bil všeč Abel in njegov
dar; Kajn in njegov dar pa ne. Zavoljo tega je postal
Kajn tako jezen, da mu je obraz upadel.

Gospod je rekel Kajnu: „Zakaj si jezen in zakaj
ti je obraz tako upadel? Ako dobro delaš, bodeš pla¬
čilo dobil; ako pa hudobno delaš, ti bode kazen kmalu

7

za petami. Premaguj poželenje do greha in se mu
ne udaj!“

Kajn pa ni poslušal Gospoda. Nekega dne reče
svojemu bratu: »Pojdi, greva malo na polje!“ Ko sta
bila na polji, vzdigne se Kajn zoper svojega brata
Abela, ter ga ubije.

In Gospod je rekel Kajnu: »Kje je tvoj brat Abel?"
Kajn je odgovoril: »Ne vem. Sem mar jaz varuh
svojega brata?"

In Bog mu je rekel: »Kaj si storil? Kri tvojega
brata vpije z zemlje do mene. Zato bodi preklet na

8

zemlji! Kadar jo boš obdeloval, ne bo ti več dajala
sadu. Potikal se boš in begal po zemlji!"

Kajn pobegne spred obličja Gospodovega in se je
potikal po zemlji in ni nikjer pokoja našel.

Bog je Adamu in Evi dal namesto umorjenega Abela
drugega sina, pobožnega Seta.

Bog bo povrnil vsakemu po njegovih delih. (Rimlj. 2, 6).

Ne daj zavisti v srcu nič prostora;

Glej, vzrok je bila prvega umčra.

7. Pobožni Noe stavi barko.

Adam in Eva sta dobila še mnogo sinov in hčer,
in sčasoma je vedno več ljudi bilo na svetu. Pa tudi

9

hudobija ljudi je bila vedno hujša. Zavoljo tega je
Bog rekel: „Potrebil bom človeka z zemlje."

Med hudobneži pa je živel pobožen in pravičen mož,
z imenom Noe. Temu je Bog rekel: „Naredi si bar¬
ko iz obtesanega lesa in omaži jo s smolo znotraj in
zvunaj. Zgoraj naredi barki okno in ob strani vrata.
Kajti, glej, povodenj bom poslal na zemljo in bom po¬
končal vse, kar je na zemlji. Ti pa in tvoja družina,
pojdi v barko. Tudi od vseh živali vzemi v barko po
dvoje in zraven še živeža za se in živali."

Noe je storil vse, kakor mu je Bog zapovedal. Mnogo
let je delal barko in ljudi opominjal k pokori. Toda
ljudje niso marali za njegovo svarjenje, jedli in pili so
in svatovščine obhajali.

Moj sin, ako te grešniki vabijo, ne vdaj se jim. (Preg. 1, 10.)

8. Vesoljni potop.

Zdaj je Gospod Noetu rekel: »Pojdi v barko! Zakaj,
dal bom deževati štirideset dni in štirideset noči. Vse
žive stvari bom z zemlje potrebil."

Noe je šel v barko. Z njim so šli tudi njegova
žena, trije sini in žene njegovih sinov in živali, kakor
je bil Gospod zapovedal. In Bog je od zvunaj za njimi
barko zaprl.

Tedaj se vse zatvornice neba odpro in deževalo je
štirideset dni in štirideset noči. Vode so naraščale in
vzdigovale barko nad zemljo. Zdaj so pač ljudje zdi¬
hovali in jokali; vsi prestrašeni so klicali Boga in ple-

10

zali na hiše, drevesa in gore. Toda bilo je prepozno
in zastonj. Voda je stala petnajst komolcev nad naj-
višimi hribi. Barka pa je pod Božjim varstvom mirno
plavala nad vodo.

Tedaj so bile pokončane vse stvari, ki so živele
na zemlji, od človeka do živali, od ptice v zraku do
črva v zemlji. Ostal je le Noe in kar jih je bilo ž
njim v barki.

Blagor mu, kdor se Gospoda boji. (Ps. 111, 1.)

Le eno ti potrebno je:

Boga boj, dete, vedno se!

11

0. Noe pride iz barke in daruje.

Sto in petdeset dni je voda stala na zemlji. Tedaj
pošlje Bog gorek veter čez zemljo. Voda je začela
upadati in barka je obstala na neki gori.

Ko se je bila zemlja že čisto osušila, je Bog Noetu
rekel: »Pojdi iz barke tj in vsi, ki so s teboj in
vse živali."

Noe je šel iz barke in ž njim vsi njegovi in vse
živali. Da se zahvali Bogu, postavil je oltar in je Go-

12

spodu daroval. Bogu je bila ta daritev prijetna. Lepa
mavrica se pokaže na nebu in Gospod je rekel: »Nikoli
več ne bode povodenj pokončala vse zemlje. “

Rad hvaležnega se skaži;

Nehvaležnost vse sovraži.

10. Bog pokliče Abrahama.

Noetov zarod se je jako pomnožil, pa tudi hudobija
je vedno naraščala. Ljudje niso več spoznali ljubega
Boga. Mesto stvarnika so molili stvari ali celo mrtve
podobe.

Y tistem času je živel v mestu Ur pobožni Abra¬
ham. Njemu je Bog rekel: „Idi iz svoje domovine in
pojdi v deželo, ktero ti bom pokazal. Jaz te bom storil
očeta velikemu narodu in te oblagodarilJ

Abraham je veroval Bogu ter šel v deželo Kanaan.
Ondi se mu Gospod prikaže ter mu reče: „ Glej, to 'deželo
bom dal tebi in tvojemu zarodu. “  Od tistega časa se
je Kanaanska dežela imenovala obljubljena dežela,  ker
je Bog to deželo bil obljubil Abrahamu in njegovemu
zarodu.

(Jez nekaj časa se je Gospod spet prikazal Abra¬
hamu, ter mu rekel: „ Svojo zavezo storim s teboj. .Jaz
kocem biti s teboj in s tvojim zarodom; vi pa meni,
svojemu Bogu, sluzite.  V znamenje te zaveze se naj
pri vas vsako dete mozlcega spola,  kedar je osem dni
staro, obreže. 11

13

Abraham je bil že devet in devetdeset let star, pa
še ni imel nobenega otroka. Tedaj je Bog Abrahamu
rekel: „Čez leto dni bo Sara, tvoja žena, sina dobila."

Kdor zaupa na Boga,

Bat’ se nima hudega.

Od rojstva do smrti povsod,

Bom zvesto ti služil, Gospod!

11. Abraham hoče svojega sina Izaka darovati.

Ko je bil Abraham sto let star, dobil je sina.
Imenoval ga je Izaka, ter ga osmi dan obrezal.

Ko je Izak odrastel, skušal je Bog Abrahama. Rekel
mu je neko noč: „Abraham, vzemi svojega edinega
sina Izaka, kterega ljubiš, in pojdi na goro Morijo in
tam mi ga daruj v žgavni dar.“

Na vse zgodaj vstane Abraham, nacepi drv za žgavni
dar in je sinu Izaku na rame naloži. On sam pa nese
v rokah ogenj in nož. Na potu reče Izak: „Moj oče!“
Abraham odgovori: „Kaj hočeš, moj sin?" „Glej,“
pravi Izak, „tukaj so drva in ogenj; kje pa je jagnje
za žgavno daritev?"

Abraham je odgovoril: „Bog bode že skrbel za

žgavno daritev, moj sin!"

Tako sta šla na goro. Na gori postavi Abraham
oltar, položi nanj drva, zveže svojega sina Izaka, ter
ga posadi na drva. Potem stegne svojo roko in prime
za nož, da bi zaklal svojega sina. Pa glej, angelj z

14

nebes zakliče in reče: »Stoj, Abraham, nič žalega ne
stori mladenču! Zdaj spoznam, da se Boga bojiš in
da bi zavoljo Boga ne bil prizanesel niti svojemu edi¬
nemu sinu,"

Tedaj se Abraham ozre in zagleda ovna, ki je za
roge med trnjem tičal. Abraham, prime ovna ter ga
daruje Bogu mesto svojega sina. In angelj Gospodov
je spet z neba zaklical: »Tako govori Gospod: ker si
to storil in nisi prizanesel svojemu edinemu sinu zavoljo
mene, hočem te oblagodariti in tvoj zarod pomnožiti,

15

kakor zvezde na nebu. In v tvojem zarodu bodo obla-
ljodarjeni vsi narodi zemlje . 11

Potem se je Abraham s svojim sinom vrnil domu.

Tako je Bog svet ljubil, da je svojega edinorojenega sina dal.
(Jan. 3, 16.)

Dober otrok vse stori
Hitro, ko se mu veli.

12. Jožefii bratje sovražijo.

Izaku jo dal Bog dva sina; enemu je bilo ime Ezav,
drugemu Jakob.

Jakob je imel dvanajst sinov. Predzadnjemu je bilo
ime Jožef.  Ta je bil izmed vseh najbolj priden, zavoljo
tega ga je Jakob najbolj ljubil, ter mu dal napraviti
lepo pisano suknjo.

Ko je bil Jožef šestnajst let star, pasel je s svojimi
starejšimi brati črede svojega očeta. Tedaj je videl,
da so njegovi bratje nekaj prav hudega storili; Jožef
gre in jih zatoži pri očetu. Zavoljo tega so ga bratje
sovražili in mu nič več niso mogli dati lepe besede.

Zgodilo se je nekikrat, da je Jožef imel čudne sanje.
Pravil je svojim bratom: „Cujte, kaj se mi je sanjalo!
Zdelo se mi je, da smo na njivi snope vezali. Moj
snop se po koncu postavi, vaši snopi pa so se mojemu
priklanjali.“ Na to so njegovi bratje rekli: „Ali hočeš
mar biti naš kralj ?“ In od zdaj so ga še bolj zavidali
in črtili.

16

Ce hudo vidiš, pa molčiš,

Se greha krivega storiš.

Bratje vsi in sestre smo,

Med seboj se ljubimo!

13. Jožef od svojih hratov prodan.

'Nekega dne so šli Jožefovi brati s čredami daleč
od očetovega doma. Tedaj rečejo oče Jožefu: „Idi in
poglej, kako je s tvojimi brati in s čredami.“ Jožef
hitro vboga in gre.

17

Ko ga bratje od daleč zagledajo, pravijo med seboj:
»Glejte, sanjavec gre! Ubijmo ga in recimo, da ga
je divja zver požrla."

Ko je Jožef k svojim bratom prišel, slečejo mu pi¬
sano suknjo in ga vržejo v prazen vodnjak. Potem se
vsedejo k jedi. Tisti čas pridejo tuji trgovci, ki so
šli z vsakovrstnim blagom v Egipet.

Zdaj Juda bratom reče: „Kaj nam pomaga, ako bi
umorili svojega brata? Boljše je, da ga prodamo in
ne omadežimo svojih rok; saj je vendar le naš brat."

Bratje mu pritrdijo, izvlečejo Jožefa iz vodnjaka,
ter ga prodajo za dvajset srebrnikov. Tujci pa od¬
peljejo Jožefa v Egipet.

Jakob ni vedel, kam da je Jožef zginil. Žalosten
je djal: »Divja zver je mojega Jožefa požrla!" In dolgo
je žaloval po njem.

Dober otrok staršev je radost,

Zloben njih nevolja in bridkost.

14. Jožef v Putifarjevi hiši.

Trgovci so Jožefa pripeljali v Egipet in ga prodali
Putifarju, imenitnemu gospodu. Bog pa je bil z Jo¬
žefom in zato mu je šlo vse po sreči, kar je počel.
Njegov gospodar ga je rad imel ter ga postavil čez
vso svojo hišo.

Putifar pa je imel jako hudobno ženo, ki je hotela
Jožefa v greh zapeljati. Ali Jožef je rekel: „Kaku

K n e c lit, Zgodbe sv. pismu. 2

18

bi mogel tako hudobijo storiti in grešiti zoper svojega
Boga?“  In ostal je stanoviten ter ni v greh privolil.

Nekega dne zgrabi Putifarjeva žena Jožefa za plašč
in ga hoče držati, Jožef pa pusti plašč v njeni roki in
zbeži. To hudobno ženo raztogoti. Pokazala je plašč
svojemu možu in rekla: „ Jožef je prišel k meni in me
hotel v greh zapeljati. Ko sem pa zavpila, popustil
je plašč in zbežal." Putifar je veroval svoji ženi; zato
se je razjezil nad Jožefom in ga dal v ječo vreči.

Strah Božji je začetek modrosti. (Sir. 1, 16.)

Kdor laže, ga hudoba vodi,

Oh, to storiti, sram te bodi!

15. Jožef v ječi.

Pa tudi v ječi je Bog z Jožefom in mu da milost
najti pri velikem ječarju. Ta mu je izročil vse jetnike.

Prigodi se pa, da sta veliki točar in veliki pek
kralja Faraona bila v isto ječo vržena. Nekega jutra
opazi Jožef, da sta oba jako žalostna. Vpraša ju:

„Zakaj sta pa tako žalostna?" Odgovorita mu: „Imela
sva nocoj sanje in nikogar ni tukaj, ki bi jih nama
razložil. Jožef pravi: „Ali ne pride razlaganje od Boga?
Povejta mi, kaj se vama je sanjalo!" Veliki točar
prvi pripoveduje svoje sanje in pravi: „Videl sem pred
seboj vinsko trto, na kteri so bile tri mladike; rastla
je, ozelenela, cvetela in grozdje rodila. Imel sem v
roki Faraonovo kupico; vzamem grozdja, ožmem ga v
kupico in jo podam kralju." Jožef odgovori: „Sanje

19

pomenijo to-le: „Tri mladike so trije dnevi. V treh
dneh te bo kralj zopet postavil v poprejšnjo službo.
Takrat se spomni tudi mene in prosi kralja, da me
reši iz te ječe, kajti po nedolžnem sem semkaj prišel/

Na to reče veliki pek: „Moje sanje so pa te: Imel
sem na glavi tri jerbase moke. V jerbasu, ki je bil
na vrhu, pa je bilo mnogotere pekarije. In priletele
so ptice in jedle iz jerbasa.“ Jožef odgovori: „ Trije
jerbasi so trije dnevi. Po treh dnevih ti bode kralj
dal glavo odsekati in te obesiti, da bodo ptice trgale
tvoje meso/

Tretji dan potem je bil kraljev rojstni dan. Kralj
se spomni velikega točarja in peka. Točarja postavi
spet v prejšnjo službo, peka pa ukaže obesiti na kol.
Točar se veseli svoje sreče, ali na Jožefa več ne misli.

Bog nad svojimi bedi!

Bridka solza njega gane;

Brez tolažbe ne ostane,

Kdor se njemu izroči!

16. Jožef povišan.

1. Dve leti potem je imel tudi kralj Faraon sanje.
Sanjalo se mu je, da stoji kraj reke Nil.  Kar pride
iz vode sedem lepih in debelih krav, in se ob reki
pasejo. Za njimi pride sedem grdih in suhih krav, ter
so požrle one lepe in debele krave. V tem se je kralj
prebudil. — Pa zopet je zaspal in imel druge sanje.

Sedem polnih in lepih klasov je pognalo iz enega stebla;

2 *

20

za njimi je prirastlo sedem praznih in snetljivih klasov,
ki so one polne požrli. Faraon se spet prehudi. Brž
ko se je zdanilo, pokliče vse egiptovske modrijane,
ter jim pripoveduje svoje sanje. M ga bilo, da bi mu
jih bil razložil.

Zdaj še le se spomni veliki točar Jožefa, ter reče:
„V ječi je mladeneč, ki je nekdaj meni in velikemu
peku sanje na tanko razložil."

Kralj pokliče Jožefa, ter mu svoje sanje pove. Na
to mu Jožef odgovori: „Sedem debelih krav in sedem
polnih klasov pomeni sedem rodovitnih let. Sedem

21

suhih krav in sedem praznih klasov pa pomeni sedem
nerodovitnih let. Tedaj hode nastala velika lakota.
Naj si toraj kralj preskrbi modrega moža, ki bode od
obilnosti sedmero rodovitnih let v žitnice spravil, ter
imel zalogo za sedem let prihodnje lakote."

2. Ta svet je bil Faraonu všeč. Rekel je Jožefu:
„Ri li mogel najti moža, ki bi bil tako moder, kakor
ti? Glej, postavim te čez vso egiptovsko deželo in
tvojemu povelju naj bo pokorno vse ljudstvo." Potem
sname Faraon prstan s svoje roke in ga Jožefu na
prst natakne. Tudi zlato verižico mu obesi okoli vratu.
Potem ga da na svoj drugi voz posaditi, ter ukaže ga
okoli voziti in pred njim klicati: »Priklanjajte se temu,
ker je postavljen čez vso egiptovsko deželo."

Kliči me ob dnevu stiske; otel te bom in me boš častil
(Ps. 49, 15.)

Kar Bog stori, vse prav stori,

Ce tudi nam se prav ne zdi.

17. Jožefovi bratje gredo v Egipet.

1. Prišlo je sedem rodovitnih let, kakor je bil Jožef
napovedal. Jožef je po vseh krajih obilno žita spravil
v žitnice. Nastopilo je pa tudi sedem nerodovitnih let
in nastala je huda lakota. Jožef tedaj odpre žitnice
in preskrbljuje s kruhom ves Egipet.

Tudi v deželi Kanaanski je bila lakota. Toraj reče
Jakob svojim sinom: »Pojdite v Egipet in kupite,
kolikor nam je treba, da lakote ne umrjemo." Tedaj

22

je deset Jožefovih bratov šlo v Egipet. Benjamina,
najmlajšega sina, pa je Jakob doma obdržal. Bal se je
namreč, da se mu ne bi na potu kaj žalega pripetilo.

2. Bratje pridejo srečno v Egipet, stopijo pred Jo¬
žefa in se mu spoštljivo priklonijo. Niso ga spoznali.
Jožef pa jih je brž spoznal ter se spomnil svojih nek¬
danjih sanj. Da bi jih skušal, govori ostro ž njimi in
reče: „Vi ste ogleduhi in ste prišli deželo ogledovat."

Odgovorili so mu: „Ne, gospod! Mi smo miro¬
ljubni ljudje in ne mislimo nič hudega. Prišli smo le
nakupit živeža. Nas je dvanajst bratov; najmlajši je
doma pri očetu, enega pa ni več.“

Jožef jim odvrne: „To je, kar sem rekel: ogleduhi
ste.* Potem jih da v ječo vreči.

Tretji dan pa jih spusti iz ječe in jim pravi: „Ho-
čem se prepričati, ali ste resnico govorili. Eden izmed
vas naj ostane tukaj v ječi, vi drugi pa idite in nesite
domu svoje žito; potem pa spet pridite in pripeljite
svojega najmlajšega brata."

Tedaj so bratje med seboj govorili: »Zaslužili smo,
kar trpimo;. pregrešili smo se namreč nad svojim bratom.
Videli smo bridkost njegove duše, ko nas je prosil, pa
ga nismo uslišali, zato je prišla nad nas ta nadloga."

Bratje so mislili, da jih Jožef ne razume. Razumel
pa je vse. Obrne se nekoliko od njih ter se razjoka.
Potem ukaže Simeona v pričo njih zvezati. Svojim
služabnikom pa zapove, naj onim vreče z žitom na¬
polnijo in denar vsakemu skrivaj v vrečo nazaj denejo.

23

Tako se je zgodilo. Bratje naložijo žito svojim oslom
ter odrinejo domu.

3. Doma očetu pripovedujejo vse, kar se jim je
prigodilo. Ko potem svoje Žaklje izpraznujejo, najde
vsaki svoj denar na vrhu v Žaklju. Vsi se prestrašijo
in Jakob pravi: „Ob vse otroke me boste spravili.
Jožefa ni več, Simeon je vjet in zdaj hočete še Benja¬
mina odpeljati. Ne pustim ga ne z vami v Egipet.
Ko bi se mu kakšna nesreča primerila, spravilo bi me
to od žalosti pod zemljo."

Kogar Bog za ljubo ima,

S križi obiskuje ga.

18. Jožefovi bratje grej o drugokrat v Egipet.

1. Žito, ki so ga bili iz Egipta prinesli, je pošlo
in lakota je še stiskala deželo. Zato reče Jakob svojim
sinom: „Pojdite spet tje in kupite nam žita."

Juda odgovori: „Mož, ki ondi zapoveduje, nam je
rekel: Brez svojega najmlajšega brata ne smete priti
pred moje obličje! Pusti torej mladenča z nami iti,
da ne umrjemo vsi. Jaz sem porok za mladenča."

Jakob se jim naposled uda in reče: „A ko že mora
tako biti, storite, kar hočete. Vzemite seboj darov za
onega moža, in še enkrat toliko denarja, kakor prvo-
krat, in zraven še denar, ki ste ga našli v svojih vrečah.
Bog vsemogočni vam moža stori milostljivega, da z
vami nazaj pošlje vjetega brata in tega mojega ljubega

24

Benjamina. Jaz pa bom tačas, kakor bi bil zgubil
vse otroke!"

2. Jožefovi bratje pridejo z Benjaminom srečno v
Egipet. Ko jih Jožef zagleda in svojega najmlajšega
brata ž njimi, zapove hišniku: „Pelji te ljudi v hišo,
da bodo z menoj obedovali." Hišnik stori, kakor mu
je bilo ukazano. Potem Simeona pripelje k njim.

Ne dolgo zatem pride Jožef k njim. Bratje se pred
njim do tal priklonijo, in mu izročijo svoje darove.
Jožef jih prijazno pozdravi ter vpraša: „Ali še vaš
stari oče živijo? So li zdravi?" Bratje odgovorijo:
„Naš oče, tvoj služabnik, še živijo in so zdravi." Ko
Jožef Benjamina ugleda, pravi: „Je-li to vaš najmlajši
brat? Bog te blagoslovi, moj sin!" In Jožef se urno
obrne, hiti iz hiše in se razjoče; zakaj milo se mu je
storilo v srcu.

Ko si je bil Jožef obraz umil, pride spet in reče:
„Prinesite jedi!" Jožef brate po starosti posadi okoli
mize. Temu so se jako čudili. Jedli so in pili in so
bili dobre volje.

Otroku, ki stariše ljubi, časti,

Bog srečo obilno in blagor deli.

19. Jožef še enkrat skuša svoje brate in se jim
da spoznati.

1. Jožef se je hotel prepričati, ali so se njegovi
bratje popolnoma poboljšali. Zato po obedu reče hiš¬
niku: „Napolni jim vreče z žitom in deni vsakemu

25

denarje zraven v vrečo. V vrečo najmlajšega pa deni
še mojo srebrno kupo!" Zgodilo se je tako, in bratje
odidejo. Ko pa so bili nekoliko iz mesta, reče Jožef
hišniku: „Hiti za rnoži in reci jim: Zakaj ste kupo
mojega gospoda ukradli? Veliko hudobijo ste storili!"

Hišnik dojde brate ter jim reče, kakor mu je bil
Jožef zapovedal. Oni pa odgovorijo: „Kaj, mi da smo
ukradli srebro ali zlato iz hiše tvojega gospoda? Pri
kterem izmed nas se kupa najde, on naj umije, in mi
drugi bomo sužnji tvojega gospoda!" Hišnik preišče
vreče in najde kupo v vreči Benjaminovi. Tedaj
raztrgajo bratje svoja oblačila in se vrnejo v mesto.

2. Ko pridejo k Jožefu, vržejo se vsi na tla pred
njega. Jožef jim reče: „Zakaj ste to storili?"

Juda pa odgovori: „Bog je našel krivico nad nami,
zato se nam je tako zgodilo. Glej, vsi smo tvoji
sužnji!"

Jožef odgovori: „Kteri je kupo ukradel, tisti bodi
moj suženj; vi drugi pa idite k svojemu očetu!"

Zdaj Juda bliže stopi, ter reče: „Jaz sem za mla-
denča porok. Ako brez njega domu pridemo, same
žalosti bi očeta pod zemljo spravili. Naj tedaj jaz
ostanem tvoj suženj namesto mladenča; mladenča pa
pusti z brati domu!"

3. Zdaj se Jožef ni mogel več premagovati. Glasno
se razjoče ter pravi: „Jaz sem Jožef! Ali še moj oče
živijo?" — Bratje samega strahu kar besedice ne mo¬
rejo spregovoriti!

26

Jožef pa jim prijazno reče: „Stopite sem k meni.
Jaz sem Jožef, vaš brat, kterega ste v Egipet prodali.
Ne bojte se! Po Božji volji sem prišel semkaj in Bog
me je postavil čez ves Egipet. Hitite k mojemu očetu

in pripeljite ga sem k meni! Jaz ga bom živil teh
pet hudih let, ki še pridejo, zakaj še pet let bo lakota."

Jožef na to objame Benjamina in se joka. Tudi vse
druge brate je poljubil in se pri vsakem jokal. Zdaj
še le so si upali bratje ž njim govoriti.

27

Jožef je dal svojim bratom vozov in živeža za pot
ter jih je bogato obdaril. Pri odhodu pa jim je še
rekel: »Nikar se ne kregajte po potu!"

Ce  sovražniku storiš dobroto,

Kažeš srca milega lepoto.

Kdor bratu iz srca odpusti,

Pri Bogu milost zadobi.

20. Jakob gre v Egipet.

Ko so Jožefovi bratje domu prišli, povedali so
očetu: »Jožef, tvoj sin, še živi in je gospod čez
ves Egipet. “ Jakob jim tega ne verjame. Oni pa mu
pripovedujejo vse in pokažejo kraljeve vozove in pre¬
lepe darove.

Tedaj je Jakob rekel: »Zadosti mi je, da še Jožef
moj sin živi; šel bom tje, da ga vidim, preden umrjem."
In Jakob se na pot napravi z vsem, kar je imel.

Juda je šel naprej in naznanil Jožefu, da oče pridejo.
Jožef ukaže zapreči svoj voz in se pelje nasproti svojemu
očetu. Ko je Jožef očeta zagledal, skočil je z voza,
oklenil se jim okoli vrata in se od veselja glasno jokal.
Oče pa Jožefu rečejo: »Zdaj rad umrjem, ker sem še
enkrat videl tvoje obličje. “

Jožef je dal svojemu očetu in bratom selišča v (Je¬
senski deželi. Ta dežela je imela kaj lepe pašnike.
Jožef jih je tudi obilno preskrbel z vsem drugim, česar
so potrebovali.

28

Ko je bil Jakob umrl, je Jožef dolgo časa za njim
žaloval in jokal. Jožef pa je še mnogo let srečno živel
v Egiptu, potem je tudi on umrl.

Blagor mrtvim, ki v Gospodu umrjejo. (Skr. raz. 14, 13.)

Truplo mora kmalu umreti
Duši vedno je živeti:

Oj skrbi sicer za telo,

Prod vsem pa duši za nebo!

21. Mojzesovo rojstvo.

1. Jakobovi mlajši so postali v Egiptu velik narod.
Jakob je od Boga dobil priimek Izrael;  zato so se
njegovi mlajši imenovali Izraelovi otroci  ali Izraelci.
Tudi Hebrejce  so jih imenovali.

Med tem nastopi v Egiptu nov kralj. Ta je stiskal
Izraelce in jih k težkemu delu priganjal. Naposled je
kralj Faraon Egipčanom zapovedal: „Karkoli se narodi
pri Izraelcih možkega spola, vrzite v reko!“

2. Bila je mati Izraelka, ki je imela jako lepo dete.
Tri mesece ga je skrivala. Ker ga pa ni mogla več
prikrivati, vzame jerbašček iz bičja, ga s smolo omaže,
dene dete vanj ter ga položi v ločje kraj reke. Nje¬
gova sestra pa je od daleč gledala in pazila, kaj se
bo zgodilo z otročičem.

Po Božji previdnosti ravno Faraonova hči k reki
pride. Ko jerbašček zagleda, pošlje jedno izmed svojih
dekel ponj. Odpre ga in najde v njem dete, ki se je

29

jokalo. Faraonova hči se usmili deteta in reče: „Oh,
to je jedno izmed Hebrejskih otrok!"

Sestra otrokova pristopi in reče: „Ali naj ktero
Hebrejsko mater pokličem, da bi otroka redila?"

Kraljeva hči odgovori: „Le pojdi!" Deklica gre ve¬
sela domu in pokliče svojo mater. Faraonova hči jej
reče: „Vzemi to dete in doji mi ga; plačala ti bom."

Mati vzame dete in ga redi. Ko dete odraste, iz¬
roči ga Faraonovi hčeri. Ona ga vzame za sina in

30  —

pravi: „Naj mu bode ime Mojzes,  ker sem ga iz vode
otela.“

Kar zamoreš, stori v sili,

Drugo storil Bog bo mili.

22. Mojzes pobegne ter postane rešitelj svojega
Ij udstva.

1. Mojzes je bil pri Faraonovi hčeri izrejen. Ko pa
je odrasel, videl je stisko Izraelcev, svojih bratov. To
ga je v srce vžalilo in ni maral več biti v kraljevi
hiši. Sel je med Izraelce, ter se močno za nje pote¬
goval. Ko Faraon to zve, hoče Mojzesa umoriti, ali
Mojzes pobegne in pride v deželo Madijan k možu z
imenom Jetro.

Štirideset let je pasel Mojzes Jetrove ovce. Nekega
dne je Mojzes gnal ovce daleč v puščavo. Tu se mu
Bog prikaže v gorečem grmu. Mojzes vidi, da grm
gori, pa vendar ne zgori. Čudi se temu in gre bliže.
Gospod pa ga pokliče: „Ne hodi bliže! Sezuj čevlje se
svojih nog, kajti kraj, kjer stojiš, je sveta zemlja! Jaz
sem Bog tvojih očetov, Bog Abrahamov, Izakov in
Jakobov." Mojzes zakrije svoj obraz in si ne upa v
Boga pogledati.

Gospod pa dalje govori: „Videl sem reve svojega
ljudstva v Egiptu in slišal njegovo upitje. Rešil ga
bom iz rok Egipčanov in ga peljal v deželo Kanaansko.
In tebe bom poslal k Faraonu, da izpelješ moje ljudstvo
iz Egipta. Jaz bom s teboj."

31

2. Mojzes se izgovarja: „Izraelcimi ne bodo verjeli.
Rekli bodo: Gospod se ti ni prikazaj.“

Na to Bog reče Mojzesu: »Vzemi svojo palico in
vrzi jo na tla.“ Mojzes to stori. Palica se spremeni
v kačo in Mojzes prestrašen zbeži. Gospod pa dalje
pravi: »Stegni svojo roko in primi kačo." Mojzes to
stori in kača se je spremenila v palico. Tedaj reče
Gospod: »To znamenje stori pred Izraelci in verjeli
ti bodo.“

Mojzes gre torej v Egipet. Na Božje povelje pride
Urn nasproti njegov brat Aron. Oba gresta skupaj in

32

zbereta Izraelsko ljudstvo. Aron ljudstvu vse razloži,
kar je bil Bog Mojzesu govoril, Mojzes pa naredi čudež
s palico. In ljudstvo je verjelo in Boga častilo.

Kdor ljubi resnično Boga in ljudi,

Najlepše cvetlice si v srce sadi.

23. Strašni čudeži v Egiptu.

Mojzes in Aron gresta k Faraonu in n?u rečeta:
„Tako govori Gospod, Izraelov Bog: Pusti moje ljudstvo,
da gre iz te dežele." Faraon odgovori: „Kdo je Go¬
spod, da bi poslušal njegov glas? Jaz ljudstva ne spu¬
stim." Aron vrže palico na tla in palica se je spre¬
menila v kačo.  Ali Faraonovo srce ostane trdovratno.

33

Zdaj pošlje Bog čez Faraona in njegovo deželo deset
stisk, eno hujšo od druge.

Voda v reki se je spremenila v kri.

Prišle so žabe,  za žabami komarji,  za komarji muhe
v toliki množini, da jih je bila polna vsa dežela in
vsaka hiša.

Grozna kuga  je ukončala Egipčanom vso živino.
Mozoli  in gnojni mehurji  so se naredili po ljudeh in
po živini.

Strašna toča  je potolkla zelišča in drevje. Kobilic
brez števila pride v deželo in pokonča vse, kar je toča
še zelenega pustila.

Potem je bila grozna ima tri dni po celi egiptovski
deželi, da človek ni videl človeka in si ni upal nihče
ganiti se z mesta. Kjer so pa Izraelci prebivali, je
bi],o svetlo.

Faraonovo srce je ostalo trdovratno in ni hotel
Božjemu povelju pokoren biti. Tedaj Mojzes reče Fa¬
raonu : „ V eni noči bodo Egipčanom vsi prvorojenci pomrli. “
Udor ne uboga,

Ga tepe nadloga.

24. Velikonočno jagnje in izhod iz Egipta.

Mojzes in Aron zbereta ljudstvo in mu govorita:
„Tako zapoveduje Gospod: Štirinajsti dan tega meseca
na večer naj vsak hišni gospodar zakolje jagnje brez
madeža, toda kosti naj mu nobene ne zlomi. S krvjo
naj pomaže podboje hišnih vrat. Tisto noč jejte nje-

Kuecht, Zgodbe sv. pisma. 8

M

govo meso pečeno in zraven opresen kruh. Pa hitro
jejte jagnje: tisto noč namreč bom pobil vse prvoro¬
jence v egiptovski deželi. Ko pa bom videl kri na
vaših hišah, pojdem mimo vas.“

Večer štirinajstega dneva se je približal, in Izraelci
so storili, kakor jim je bil - Gospod zapovedal. O pol¬
noči je Gospod pomoril vse prvorojence po Egiptu,  od
prvorojenega sina Faraonovega do prvorojenca zadnje
sužnje, tudi vse prvorojene živali. Veliko upitje nastane
po vsem Egiptu; kajti ni bilo hiše, v kteri ne bi imeli

35

mrliča. Še po noči pokliče Faraon Mojzesa in Arona,
ter jima reče: »Pojdite izmed mojega ljudstva, vidva
in Izraelovi otroci, in blagoslovite me!*

Tedaj so se Izraelci vzdignili z vsem svojim imetjem
in so šli iz Egipta. In Mojzes jim je rekel: »Praznujte
ta dan Gospodu v čast od roda do roda.“

Življenje, duša in telo
Ljubezni Božje dari so.

25. Izraelci gredo skoz muleče morje.

1. Bog sam je kazal Izraelcem pot. Sel je pred
njimi v oblačnem stebru, ki je bil po dnevu temen, po
noči pa svetel kakor ogenj. Tako so prišli Izraelci do
rudečega morja.

Faraon pa- se začne kesati, da je spustil Izraelce.
Udere jo za njimi z vozovi, s konjiki in z vso vojsko
Proti večeru jih dojde pri rudečem morju. Izraelci se
silno prestrašijo ter upijejo k Gospodu. Mojzes pa jim
pravi: „Ne bojte se, Gospod se bo bojeval za vas.“ —
In glej! oblačni steber se vzdigne ter se ustavi med
Izraelce in Egipčane. Egipčanom je bil tako temen, da
celo noč niso mogli priti do Izraelcev, Izraelcem pa je
razsvetljeval noč. — In Mojzes stegne na božje povelje
svojo palico nad morje. Voda se razdeli na dve strani
in je bila kakor zid na desni in levi. Gorek veter je
posušil morska tla, in Izraelci so po suhem šli skoz morje.

2. Ko se zdani, planejo Egipčani za Izraelci v morje.
Ali na enkrat se iz oblačnega stebra uderejo viharji,

3 *

36

blisk in grom, in Gospod reče Mojzesu: „Stegni svojo
roko nad morje." Mojzes je storil tako. In morski
valovi se spet združijo ter pokrijejo vozove, konjike in
vso vojsko Faraonovo. Ni jeden ni ušel.

Tako je Gospod čudovito otel Izraelce izfrokrEgip-
čanov. Ljudstvo se je balo Gospoda in verovalo njemu
in Mojzesu, njegovemu služabniku.

Kedar je največja sila,
Nam je Božja roka mila.

37

Gospod pa jim je rekel: „Zvečer bote meso jedli in
zjutraj se bote s kruhom nasitili."

In glej! zvečer je priletelo toliko prepelic, da so
pokrile vsa tla in so jih lehko polovili. — Zjutraj pa
je bila puščava pokrita z drobnim zrnjem, kakor s slano.

26 . Čudeži v puščavi.

Od rudečega morja šli so Izraelci dalje, ter prišli
v puščavo. Tam niso imeli nič več jesti, ne mesa ne
kruha. Zato so bili nezadovoljni in so začeli godrnjati.

38  —

Ta kruh so imenovali mano.  Okus tega zrnja se jim
je zdel kakor medene povitice. S tem nebeškim kruhom
je Bog Izraelce redil štirideset let, dokler niso prišli
v deželo Kanaansko.

Nekoliko potem so bili Izraelci v drugem kraju
puščave. On(li ni bilo vode. Zopet so godrnjali zoper
Mojzesa. Gospod pa reče Mojzesu: „Vzemi palico, idi
na goro Horeb in vdari po skali in bode voda pritekla
iz nje.“ Mojzes je storil tako. In glej! priteklo je iz
skale obilno vode, da so se napili ljudje in živina.

Naj vse Bogu hvalo (laja,

Ki nas hrani in napaja.

Srečno, zadovoljno tisti le živi,

Kdor se premaguje in voljno trpi.

27. Bog da deset zapovedi na gori Sinaj.

V začetku tretjega meseca so prišli Izraelci do gore
Sinajske. Ondi so postavili svoje šotore. Mojzes pa
je šel na goro in Gospod mu je govoril: „Pojdi in za¬
povej jim, naj se posvečujejo danes in jutri; naj ope¬
rejo svoja oblačila in se pripravijo na tretji dan. In
kgdar trobente zadonijo, naj gredo do gore." Mojzes
je storil, kakor mu je bil Gospod zapovedal.

Ko se zasvita v jutro tretjega dne, začelo je bliskati
in grometi. Črn oblak je pokril vso goro; vsa se je
kadila, žarila in tresla. Trobente donijo vedno močneje.
Ljudstvo se boji in trepeče.

39

Tedaj pelje Mojzes ljudstvo pod goro. Bog pa začne
govoriti iz sredine ognja:

1.  Jaz sem Gospod, tvoj Bog. Ne imej tujih bogov
zraven mene. Ne delaj si izrezane 'podobe, da
bi jo molil.

2. Ne imenuj po nevrednem imena Gospoda, svojega
Boga.

3. Spomni se, da posvečuješ sobotni dan.

4. Spoštuj očeta in mater, da bos dolgo živel in ti
bo dobro na zemlji.

40

5. Ne ubijaj.

6. Ne prešestuj.

7. Ne kradi.

8. Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega.

9. Ne želi svojega bližnjega žene.

10. Ne želi svojega bližnjega hiše, njive, hlapca, dekle,
vola, osla in ničesar, kar je njegovega.

Trepetaje je ljudstvo govorilo: .,V,so, kar je Bog
zapovedal, hočemo spolnovati."

Potem je Mojzes zopet šel na goro in je ondi ostal
40 dni in 40 noči brez jedi in pijače. Gospod mu je
dal dve kameniti plošči, na kterih je bilo z Božjim
prstom zapisanih deset zapovedi.

Strah božji naj navdaja ti srce;

Spolnuj vse, kar Gospod ti zapovd.

Deset zapoved’ Bog je dal,

Življenja svetega ravnilo;

Ce boš jih zvesto spolnoval,

Prejel nebeško boš plašilo.

28. Izraelci v obljubljeni deželi.

Ajdovska ljudstva.

Ko je preteklo 40 let, so prišli Izraelci v obljubljeno
deželo. V tej deželi so prebivali in si postavili mesta
in vasi. Njih glavno mesto je bilo Jeruzalem.  Ondi
je kralj Salomon  postavil krasen tempelj. V njem je
bilo Svetišče in Presvetišče. V Presvetišču je prebival

41

Gospod, v Svetišču pa so duhovniki po redu daritve
opravljali.

Pozneje so se Izraelci tudi Judje  imenovali. Bili so
edino ljudstvo, ki je verovalo v pravega Boga. Vsi
drugi narodi so bili ajdje  ali malikovalci.  Molili so
krive bogove in so zelo spačeno in pregrešno živeli.
Trle so jih neizmerne reve in nadloge.

Judje so sicer verovali v pravega Boga, pa le malo
jih je spolnovalo Božje zapovedi. Veči del se nič več
niso bali Boga; grešili so zoper Boga in se niso hoteli
poboljšati.

Tako je bil celi svet poln pregrehe in nadlog. Ljudje
si sami niso mogli pomagati. Tedaj se je usmilil Bog
ter poslal z nebes svojega edinorojenega Sina, da bi ljudi
odrešil.

Presrečen, kdor Boga spozna,

In kot Očeta ljubi ga.

Vse ljudstvo željno čaka že,

Daj Sina svojega, Gospod!

Pošlji ga, ki obljubljen je,

Da reši nas pregrešnih zmot.

ZOODBE NOVE ZAVEZE.

1. Angelj Gabrijel naznani Janezovo rojstvo.

V judejskih hribih je živel judovski duhoven, Caharija
po imenu. Njegovi ženi je bilo ime Elizabeta. Oba
sta bila pravična pred Bogom, in sta živela brez madeža

43

po Božjih zapovedih. Otrok pa nista imela in sta se
bila že postarala.

Prigodilo se je, da je Caharija prišel na vrsto du¬
hovno službo v tempeljnu opravljati. Sel je v svetišče
pred oltar kadila zažigat. Ljudstvo pa je zvunaj
v preddvoru molilo. Tedaj se prikaže Cahariji angelj ob
desni strani oltarja. Caharija se prestraši, ko angelja
zagleda. Angelj pa mu reče: „Ne boj se, Caharija!
tvoja prošnja je uslišana. Tvoja žena Elizabeta bo
dobila sina in daj mu ime Janez. Veselje boš imel
nad njim, kajti on bo velik pred Gospodom. Vina
in močne pijače ne bo pil. Že pred svojim rojstvom
bo napolnjen s svetim Duhom. Veliko Izraelovih otrok
bo spreobrnil k Gospodu, njihovemu Bogu. Hodil bo
pred Gospodom, da mu pripravi sveto ljudstvo." Na
to angelj zgine in Caharija se vrne domu.

Veliko premore stanovitna molitev. (Jak. 5, 16.)

Tvoja prošnja niš ne zda,

Če ne misliš na Boga!

2. Angelj Gabrijel naznani rojstvo Jezusovo.

Šest mesecev potem je bil angelj Gabrijel poslan v
Nazaret k devici, kteri je bilo ime Marija,.  Zaročena
je bila možu, Jožefu  po imenu. Angelj pride k Mariji
in jej reče: „Cescena si Marija! milosti polna, Gospod
je s teboj, blažena, si med ženami. “

Ko je Marija to slišala, se prestraši. Angelj pa jej
reče: „Ne boj se, Marija! ker milost si našla pri Bogu.

44

Glej, sina boš dobila in daj mu ime Jezus.  On bo
velik in Sin Najvišjega imenovan."

Marija je rekla angelju: „Kako se bo to zgodilo P“
Angelj odgovori: „Sveti Duh bo prišel v te, in moč
Najvišjega te bo obsenčila. Glej, tudi tvoja teta Eliza¬

beta bode v svoji starosti sina, dobila, ker pri Bogu
ni nemogoča nobena reč/

Marija je rekla: „Glej, dekla sem Gospodova, zgodi
se mi po tvoji besedij  In angelj je šel od nje.

45

Pozneje se je angelj prikazal Jožefu in mu rekel:
„Jožef, vzemi Marijo k sebi. Z močjo svetega Duha
je mati Sina Božjega. Daj mu ime Jezus, ker bo svoje
ljudstvo rešil njegovih grehov."

0 Ime čez vsa imena,

Ki ga angelji slavč,

Se mu vldanjajo kolena,

In se v peklu ga boje.

Iz nebes nam je .poslano,

Nam v zveličanje je dano.

Jezus, Tvoje naj ime
Na vse veke hvali se!

3. Marija obišče svojo teto Elizabeto.

Marija se tiste dni vzdigne in hiti v gore k svoji
teti Eilzabeti. Stopila je v hišo in pozdravila Elizabeto.
Ko Elizabeta pozdravljenje sliši, bila je napolnjena
s svetim Duhom, ter je na glas zaklicala: „Blažena si
med ženami in blazen je sad tvojega telesa!  Od kod
meni to, da pride mati mojega Gospoda k meni?"

Marija pa je rekla: „Moja duša poveličuje Gospoda
in moj duh se veseli v Bogu, mojem Zveličarju; ker
se je ozrl na nizkost svoje dekle. Kajti odzdaj me
bodo srečno imenovali vsi narodi."

Marija je ostala blizo tri mesece pri Elizabeti, potem
pa se je povrnila na svoj dom.

Elizabeta pa je dobila sina, kakor je bil angelj na¬
znanil. Gaharija in Elizabeta sta ga bila vesela ter
mu dala ime Janez,  kakor je bil angelj zapovedal.

46

Mali Janez je rastel in močen prihajal v duhu. Še
prav mlad je šel v puščavo in je živel tam to tistega
časa, ko se je imel pred Izraelskim ljudstvom pokazati.

Marija si nam raj dobila,

Za to te vedno Bom slavil!
Živeti sveto nas učila,

Da večno vsak bi srečen bil.
O, daj, da srčno ljubim te,
Varujem greha skrbno se!

Svet Jožef! v svojega očeta
Te Božji Sin izvolil je;
Nevesta čista, Mati sveta
Je tebi zaročila se.

Naj tvoj izgled pravičnosti
Mi vedno bode pred očmi!

— 47

4. ltojstvo Gospoda Jezusa Kristusa.

Ob tistem Sasu je prišlo povelje od cesarja Avgusta,
da naj se popiše vsa dežela. Vsi so šli, da se dajo
zapisati, vsakdo v svoje mesto.

Jožef in Marija se toraj podasta v Betlehem,  mesto
Davidovo, ker sta bila iz rodu kralja Davida; pa nikjer
nista dobila prenočišča. Toraj gresta zvunaj mesta
v neki pastirski hlev. In tukaj je prišel na svet Jezus
Kristus, Sin Božji.  Marija je Dete v plenice povila
in v jasli položila.

Tako je Bog svet ljubil, da je dal svojega edinorojenega
Sina. (Jan. 3, 16.)

O presladko Detece,
Položeno v jaslice!

Tamkaj mrzla barja brije,
V srci našem ljubav klije:
Pridi in ne bodi preč,

Mili Jezus, nikdar več!

Ti nebeško Detece,

Sliši, česar prosim Te:

Daj nam vsem v nebesa priti,
Angeljcem se pridružiti,

Tam bomo prepevali
Slavo Tebi večne dni!

5. Angelj naznani pastirjem Jezusovo rojstvo.

V tistem kraju je bilo nekaj revnih pastirjev, ki so
bedeli pri svojih čredah. In glej, angelj Gospodov je
stal. pred njimi in rekel: „Ne bojte se! Naznanjam
vam veliko veselje. Danes vam je v mestu Davidovem
rojen Zveličar,  kteri je Kristus Gospod. In to vam
bodi v znamenje: našli bote Dete v plenice povito in
v jaslice položeno."

48

Mahom je bila pri angelju množica nebeških duhov,
ki so Boga hvalili rekoč: „Cast bodi Bogu na visokosti,
in na zemlji mir ljudem, ki so dobre volje . 11

Potem so se angelji vrnili v nebesa. Pastirji pa so
govorili med seboj: „Pojdimo v Betlehem in poglejmo,
kar nam je Gospod naznanil."

Hitro gredo in najdejo Marijo in Jožefa in Dete,

49  —

ki je v jaslicah ležalo. In pastirji so se vrnili in Boga
hvalili in častili.

Čez osem dni je bilo Dete obrezano.  Dano mu je
bilo ime Jezus,  kakor ga je bil angelj že pred rojstvom
imenoval.

Vsi stari in mladi! Naj srce ljubeče

Prihitite radi: Cisto in goreče

Obiskat Boga. Jezusu vsak da!

6. Modri iz jutrove dežele Jezusa molijo.

Ivo je bil Jezus v Betlehemu rojen, prišli so modri
iz daljne jutrove dežele v Jeruzalem in so vprašali:
„Kje je novorojeni kralj Judov? Videli smo njegovo
zvezdo na jutrovem in smo ga prišli molit . 11  Ko je
kralj Herod to slišal, se je prestrašil. Sklical je vse
pismarje ter jih izpraševal, kje'bi imel Kristus rojen
biti. Pismarji mu odgovorijo: „V Betlehemu na

Judejskem. “

Tedaj je Herod poslal modre v Betlehem in je
rekel: „Idite in skrbno poprašujte po Detetu in kedar
ga najdete, pridite mi povedat. Tudi jaz bom šel Dete
molit."

Modri se precej odpravijo proti Betlehemu. In glej,
zvezda, ki so jo na jutrovem videli, šla je pred njimi,
dokler ni obstala nad krajem, kjer je bilo Dete. Ko
so modri zvezdo zagledali, so se silno obveselili. Šli
so noter in našli Dete in Marijo njegovo mater. Padli

Knecht, Zgodbe sv. pisma. 4

50

so predenj in ga molili, ter mu darovali zlato, kadilo
in mir o.

Po noči pa je Bog modrim zapovedal, naj se ne
vračajo 'k Herodu. Zato so se po drugem potu vrnili
v svojo domovino.

Nam Detece rojeno
Tam v Betlehemu je;
Oj Deteee ljubljeno,
Darujem Tebi se!

Ljubezni se topiti
Do Tebe hrepenim,

Tvoj hočem vedno biti,
Naj vmrjem alj živim!

51

7. Jezus v tempeljnu darovan.

Ko je bil Jezus 40 dni star, ga Marija in Jožef
neseta v Jeruzalem, da ga postavita pred Gospoda.
Tudi sta prinesla zapovedani dar za uboge, namreč dva
mlada goloba.

V tistem času je živel v Jeruzalemu pobožen starček
po imenu Simeon.  Ta je željno pričakoval Zveličarja.
Po nagibu svetega Duha prišel je Simeon v tempelj,

52

ko sta bila Marija in Jožef Dete Jezusa prinesla. Si¬
meon je vzel Dete v svoje naročje, hvalil je Boga in
rekel: „Zdaj rad umrjem, ker so moje oči videle

Zveličarja. “

V Jeruzalemu je bila tudi 84 let stara vdova, Ana
po imenu. Služila je Bogu z molitvijo in postom noč
in dan.

Tudi ona je prišla ravno tisto uro v tempelj in je
častila Gospoda, in o njem govorila vsem, ki so pri¬
čakovali Odrešenika.

Glej, v tempelj Marija pobožno biti,

Tam Dete presveto v naročji drži.

Da Jezus bo trpel za grehe sveta,

Na križu umiral, to Mati spozna.

8. Jezus beži v Egipet.

V tistem času se je prikazal angelj Gospodov po noči
Jožefu in mu rekel: „Vstani! vzemi Dete in njegovo
mater in beži v Egipet. Ondi ostani, dokler ti ne po¬
rečem. Herod bo Dete iskal, da bi ga umoril." Jožef
kar vstane, vzame še tisto noč Dete in njegovo mater
in pobegne v Egipet.

Herod je nekaj časa modrih pričakoval. Ko jih pa
ni bilo, se je silno razsrdil. Zapovedal je v Betlehemu
in celi okolici pomoriti vse fantiče, ki so bili dve leti
ali manj stari. Tedaj so matere silno jokale in ža¬
lovale in se niso dale utolažiti.

53

Ne dolgo potem je Herod umrl. In angelj Gospodov
se spet prikaže Jožefu v Egiptu ter mu reče: „Vstani,
vzemi Dete in njegovo mater in vrni se v Izraelsko
deželo." Jožef vstane, vzame Dete in njegovo mater
in se vrne v Izraelsko deželo. Sel je na Galilejsko in
je prebival v Nazaretu.

Bogu izroči dušo in telo,

Vsikdar te vodil ljubeznjivo bo.

54

9. Dvanajstletni Jezus v tempeljnu.

Ko je bil Jezus dvanajst let star, šel je s svojimi
stariši v Jeruzalem k velikonočnim praznikom. Ko so
prazniki minuli, sta Marija in Jožef se vrnila, Jezus
pa je ostal v Jeruzalemu. Njegovi stariši tega niso
vedeli; mislili so, da je pri tovaršiji in so šli dan hoda,
ter ga iskali med sorodniki in znanci; pa ga niso našli.
Torej se podajo nazaj v Jeruzalem in ga skrbno iščejo.

55

In prigodilo se je, da ga tretji dan najdejo v tem-
peljnu. V sredi med učtitelji je sedel, jih poslušal in
popraševal. Vsi, ki so Jezusa slišali, čudili so se nje¬
govi razumnosti in njegovim odgovorom.

Njegova mati mu reče: „Sin, zakaj si nama to
storil? Glej, tvoj oče in jaz sva te z žalostjo iskala.“
Jezus odgovori: „Zakaj sta me iskala? Ali nista
vedela, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta ?“
Potem se je Jezus vrnil s svojimi stariši v Nazaret
in jim je bil pokoren.  In je rastel na modrosti in sta¬
rosti in v milosti pri Bogu in pri ljudeh.  Jezus je
ostal v Nazaretu pri stariših do svojega tridesetega leta,
zato se Jezus Nazarenski imenuje.

Bogu dopadaš le takrat:

Če moliš, delaš, vbogaš rad!

Cerkov hiša Božja je,

Lepo v njej obnašaj se!

10. Janez Krstnik Jezusu pot pripravlja.

Približeval se je čas, ko je Jezus imel začeti ljudi
učiti. Tedaj je prišel Janez v okolico ob Jordanu in
je pridigoval in krščeval. Klical je: „ D dajte pokoro,
kraljestvo Božje se vam približuje!“

Janez je imel ostro spokorno oblačilo in usnjat pas
okoli svojega ledja. Njegova hrana so bile kobilice in
divji med.

Iz Jeruzalema in iz cele Judeje so ljudje hodili
k Janezu. Dajali so se krstiti in spoznavali so svoje grehe.

56

Mnogo jih je mislilo, da bi vtegnil Janez obljubljen
odrešenik biti. Janez pa je rekel: „Jaz nisem Kristus;
ali za menoj pride on, ki je močnejši kakor jaz. Jaz
krščujem z vodo v znamenje pokore, on pa bo krščeval
s svetim Duhom."

Pritrgaj si, kar ti prijetno je,

Da hudo poželenje ne premaga te.

11. Janez Jezusa krsti.

Tisti čas je Jezus prišel iz Nazareta k Jordanu, da
bi se dal od .Janeza krstiti. Janez se je temu branil

— 57

in rekel: „Meni je treba, da bi me Ti  krstil in Ti
prideš k meni?“

Jezus pa mu odgovori: »Pusti za zdaj, to je volja
Božja." In tedaj je Janez Jezusa krstil.

Ko je bil Jezus krščen, stopil je brž iz vode. In
glej, nebesa so se odprla in sveti Duh pride v podobi
goloba in se ustavi nad Jezusom. Z nebes pa se je
zaslišal glas: „Ta je moj ljubljeni Sin, nad Merim
imam dopadenje.“

Tri osebe so v skrivnosti
Oče, Sin in sveti Duh;

Eno bitje pa v svetosti:

Večni, trojedini Bog.

Čast Očetu, Sinu, Duhu naj
Bode vselej, zdaj in vekomaj!

V večni luči on prebiva,
Videt’ ga mogoče ni;
Milost svojo pa razliva
Dan na dan čez vse stvari.

12. Jezusov prvi čudež v Kani galilejski.

Ko je bil Jezus 80 let star, začel je učiti  in čudeže
delati.  Za pomoč si je tudi nabiral učencev.  Izmed
učencev si je izvolil dvanajst apostolov.

Prvi čudež je storil Jezus v Kani, mestecu na Ga¬
lilejskem. Ondi je bila ženitnina; in Mati Jezusova je
bila tam. Tudi Jezus in njegovi učenci so bili povabljeni.

Zmanjkalo jim je pa vina in Marija reče Jezusu:
„Vina nimajo." Jezus jej odgovori: „Moja ura še ni
prišla. “

Tedaj reče Marija služabnikom: »Karkoli vam poreče
Jezus, to storite,"

58

V hiši je stalo šest kamnatih vrčev za vodo. Vsak
je držal dva do tri bokale. Jezus reče služabnikom:
„Napolnite te vrče z vodo." In napolnili so jih do vrha.
Na to jim reče Jezus: „Zajmite zdaj in nesite stara-
šinu!" In storili so tako.

Starašina je pokusil in videl, da je jako dobro vino.
On pa ni vedel, od kod bi bilo to vino. Poklical je
torej ženina in mu rekel: „Vsakdo da najprej dobro
vino in potem slabejšega; ti pa si dobro vino do zdaj
prihranil."

59

Ta začetek čudežev je Jezus storil v Kani na Ga¬
lilejskem. S tem je razodel svoje veličanstvo in njegovi
učenci so verovali v njega.

Nekdaj Jezus pri ženitvi
Vodo v vino spremeni,

Pri presveti zdaj daritvi
Vino v svojo lastno kri.

13. Jezus uči in bolnike ozdravlja.

Neko soboto je Jezus učil v shodnici v Kafarnavmu.
Iz shodnice je šel v hišo Simona Petra in njegovega

60

brata Andreja. Petrova tašča pa je imela hudo mrzlico,
in prosili so Jezusa, naj jo ozdravi. Jezus pristopi
k njej, prime jo za roko in jo vzdigne. Mrzlica jo ma¬
hom pusti. Ona je vstala in stregla Jezusu in njegovim
učencem.

Ko je bilo že solnce zašlo, prinesli so k Jezusu vse,
ki so bili bolni. In Jezus je na bolnike roke pokladal
in jih ozdravil.

In Jezus je hodil po celi Galileji in je pridigoval.
Govoril je: „ Delajte pokoro in verujte evangelju!“  In
kdor je imel kako slabost ali bolezen, prinesli so ga
k Jezusu in on je vse ozdravil.

On je okoli hodil in dobrote delil. (Dj. ap. 10, 38.)

Kar premoreš, o kristjan!

Delaj dobro vsaki dan.

Ce bližnjemu dobro storiš,

Pri Bogu plačilo dobiš.

14. Jezus mladeniča v Najmu od mrtvih obudi.

Nekdaj je šel Jezus v mesto, Najm  po imenu.
Žnjim so šli njegovi učenci in veliko ljudi. Ko se je
Jezus približal mestnim vratom, prinesejo mrliča. Bil
je edini sin matere, ki je bila vdova. Mnogo ljudi iz
mesta je bilo ž njo.

Ko je Gospod mater zagledal, se mu je v srce
usmilila, ter ji je rekel: „Ne jokaj!"

Potem pristopi in se par dotakne; ki so mrliča
nosili, pa obstojijo. In Jezus reče: n Mladenič, velim ti,

— 61  —

vstani!“  In mrlič vstane in začne govoriti. In Jezus
ga da materi.

Yse, ki so zraven bili, je strah obšel. Hvalili so
Boga in govorili: „Velik prerok  je vstal med nami in
Bog je obiskal svoje ljudstvo/

Skoraj slišiš Božji glas,

Ki te v dolgo večnost vabi;
Bod’ pripravljen vsaki čas,
Smrti, večnosti ne žabi!

62

15. Jezus utolaži vihar na morju.

Nekega dne je šel Jezus k Genezarešltemu jezeru.
Mnogo ljudstva se je zbralo kraj jezera. Jezus je
vstopil v čolnič in se vsedel; ljudstvo pa je stalo na
bregu. In Jezus je učil ljudstvo s čolniča.

Zvečer pa je rekel Jezus učencem: »Peljimo se na
ono stran morja." Potem stopi Jezus v čolnič in nje¬
govi učenci gredo za njim.

In glej, nastal je velik vihar na morju tako, da so
valovi čolnič pokrivali. Jezus pa je spal. Učenci pri¬
stopijo k njemu, ga zbudijo in pravijo: „Gospod, reši
nas, poginjamo!"

Jezus jim odgovori: „Kaj ste tako boječi in malo¬
verni?" Potem Jezus vstane, zapove vetru in morju
in nastala je velika tihota.

63

Ljudje pa so se čudili in pravili: „Kdo je ta, da so
mu pokorni vetrovi in morje!“

Zaupaj človek v božjo moč,

Preveč nehaj skrbeti!

Kedar trpljenja mine noč,

Se mora dan začeti.

Resnica ta nam up sladi,

Da svojih Bog ne zapusti.

16. Jezus nasiti 5000 mož.

Drugokrat se je Jezus peljal čez jezero, ter se
podal na samoten-kraj. Pa tudi sem je šlo veliko ljudi
za njim. Jezus se jih usmili, jih uči in ozdravlja nji¬
hove bolnike.

Med teih pa se je zmračilo in apostoli rečejo Jezusu:
„Razpusti ljudstvo, da gre v bližnje trge in vasi ter
si kupi živeža."

Jezus jih vpraša: »Koliko kruhov imate?" Andrej
odgovori: „Mladenič je tukaj, ki ima pet ječmenovih
kruhov in dve ribi. Ali kaj je to med tolikanj?" Jezus
reče: „Prinesite kruhe in ribi k meni in recite ljudem,
naj po travi sedejo."

Ljudje so se vsedli. Bilo je okoli 5000 mož brez
žen in brez otrok.

Tedaj je Jezus vzel pet kruhov in dve ribi, v nebo
pogledal, jih blagoslovil, razlomil in dal učencem;
učenci pa so jih razdelili ljudstvu. In vsi so jedli in
se nasitili.

64

Potem je rekel Jezus učencem: „Poberite ostanke,
da konca ne vzamejo!“ Učenci so pobrali kosce, ki
so od peterih kruhov in dveh rib ostali. Bilo jih jo
dvanajst polnih košev.



Ko so ljudje ta čudež videli, so se začudili in rekli:
„ Resnično, ta je prerok, ki ima na svet priti."

Nebeški Oče, hvalim te
Za jed, pijačo, dobro vse!

65

17. Jezus uči svoje učence moliti.

Nekega dne, ko je Jezus molil, pristopil je eden
njegovili učencev in mu rekel: »Gospod, uči nas moliti!“

Tedaj jim Jezus reče: „Kedar molite, recite tako:
Oče naš, kteri si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime;
pridi k nam tvoje kraljestvo; zgodi se tvoja volja,
kakor v nebesih, tako na zemlji. Daj nam danes naš
vsakdanji kruh; odpusti nam naše dolge, kakor tudi
mi odpustimo našim dolžnikom, in ne vpelji nas v
skušnjavo, temveč reši nas hudega. Amen.“

Dalje je Jezus svojim učencem govoril: „Prosite in
se vam bo dalo; iščite in bote našli; trkajte in se vam
bo odprlo. Kajti slehern, kteri prosi, prejme; kdor
išče, najde, in kdor trka, se mu odpre!"

Moli pridno in pobožno,

Da bo v dobrem, srce zmožno;

Prav živeti zna le ta,

Kdor moliti dobro zna.

18. Prilika o bogatinu in ubogem Lazarju.

Nekega dne je povedal Jezus to-le priliko: Bil je
bogat mož. Oblačil se je v škrlat in tančico in se je
vsaki dan bogato gostil. Bil pa je tudi ubožec, po
imenu Lazar.  Ta je ležal pred vrati bogatinovimi in
je bil pobi ran. Kad bi se bil ubožec nasitil z drob¬
tinami, ki so padale z bogatinove mize, pa nihče mu
jili ni dal. Le psi so hodili lizat njegovih ran.

Iinecht, Zgodbe sv. pisma. 5

66

Prigodilo se je pa, da je ubožec umrl, in angelji so
ga nesli v naročje Abrahamovo.  Pa tudi bogatin je
umrl in je bil v pekel pokopan.  V trpljenju je povzdignil
bogatin svoje oči in je od daleč videl Abrahama in
Lazarja v njegovem naročju. Tedaj je vpil1: „Oče Abra¬
ham, usmili se me! Pošlji Lazarja, da pomoči konec
svojega prsta v vodo in ohladi moj jezik; kajti gro-
zovitno trpim v tem plamenu.“

Abraham mu odgovori: „Pomisli, moj sin, da si ti
prejel dobro v svojem življenju, Lazar pa hudo; zdaj se
ta veseli, ti pa trpiš. Vrh tega je med nami in vami
velik prepad, da nihče ne more od tod k vam priti."

Strašno! — s satanom na večno

V peklu tuliti nesrečno!

In zavržen od Boga

Zmiraj v večnem ognju biti,

Smrten greh tam pokoriti

V mukah pekla groznega!

10. Jezus blagoslavlja otroke.

Nekega dne so pobožne matere pripeljale k Jezusu
svoje otroke, da bi roke na nje polagal in nad njimi
molil. Ker je bil pa Jezus že utrujen, učenci niso ho¬
teli otrok k njemu pustiti in so jih odganjali.

Tedaj je Jezus učencem rekel: „Pustite otročiče
k meni priti in ne branite jim, kajti takih je nebeško
kraljestvo.“

In Jezus je poklical otroke, jih objemal, roke na nje
pokladal in jih blagoslavljal.

67  —

Da bom pridon, Jezus, daj!
Daj mi priti k Tebi v raj!

Cas zlati, nedolžnost zgubljena
Vso večnost ne bosta dobljena.

20. Jezus Lazarja od mrtvih obudi.

1. Lazar  je živel s svojima sestrama Marijo  in
Marto  v Betaniji  blizo Jeruzalema. Lazar hudo zboli.
Sestri toraj pošljete k Jezusu in mu sporočite: »Gospod,
glej, ta ki ga ljubiš, je bolan." Jezus pa je ostal še
dva dni, kjer je bil. Tretji dan reče Jezus svojim
učencem: „Lazar je umrl; pa grem, da ga obudim."

Ko je Jezus tje prišel, ležal je Lazar že štiri dni
v grobu. Marta je šla Jezusu nasproti in mu je rekla:
„Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne bil umrl,"

5 *

68

Jezus jej reče: „Tvoj brat bo vstal.“ Marta mu
odgovori: »Tem, da bo vstal ob vstajenju na sod-
nji dan.“

In Jezus jej reče: „Jaz sem vstajenje in življenje.
Kdor v mene veruje, bo živel, akoramo umrje. In kdor
zini in v mene veruje, ne bo umrl vekomaj.  Veruješ to ?“

Marta odgovori: „Kaj pa, da verujem, Gospod, da
si ti Kristus, Sin živega Boga, ki si na svet priseli 1

2. Potem je šla Marta, poklicala svojo sestro in
jej rekla: »Učenik je tukaj in te kliče." Marija hitro
vstane in gre k Jezusu; pade mu k nogam in reče:
»Gospod, ko bi bil ti tukaj, moj brat bi ne bil umrl."
Marija je jokala in tudi ljudje, ki so bili ž njo prišli,
so jokali. Ko jih Jezus vidi, se mu užali, in reče:
»Kam ste ga položili?" Odgovorijo mu: »Gospod, pojdi
in poglej!" In Jezus se je razjokal.  Tedaj so Judje
rekli: »Glejte, kako ga je rad imel."

Grob je bil v skalo vsekan in s kamenom pokrit.
Ko je Jezus pred grob prišel, je rekel: »Odvalite
kamen!" Marta pa mu reče: »Gospod, že smrdi; kajti
štiri dni že leži tukaj."

Jezus jej odgovori: »Ali ti nisem rekel, da boš vi¬
dela čast božjo, ako veruješ?"

Tedaj so odvalili kamen. Jezus pa je svoje oči
povzdignil k nebu in molil. Potem je glasno zaklical:
„Lazar, pridi vun!“  In umrli je pri tej priči vun
prišel. Bil pa še je povezan na rokah in nogah; toraj
jim Jezus reče: »Razvežite ga, da bo mogel iti."

69

3. Veliko Judov, ki so zraven bili, je verovalo
v Jezusa. Drugi pa so šli farizejem pravit, kaj je Jezus
storil. Farizeji in višji duhovni so se tedaj posvetovali:
„Kaj nam je storiti? Ta človek dela veliko čudežev/
ln sklenili so, Jezusa umoriti. Jezus pa je odšel
v samoten kraj.

Vsi iz grobov bomo vstali,

Skupno k sodbi se podali.

21. Jezus da zapoved ljubezni.

Približal se je velikonočni praznik judovski in Jezus
je šel v Jeruzalem. Ko je v tempeljnu učil, vpraša ga
farizej: »Učenik, ktera je največa zapoved v postavi?“

70

Jezus je odgovoril: „Ljubi Gospoda svojega Boga iz
vsega svojega srca, iz vse svoje duše, iz vse svoje misli
in iz vse svoje moči. To je najveca in prva zapoved.
Druga pa-je tej enaka: Ljubi svojega bližnjega, kakor
sam sebe.“

O Bog, prisrčno ljubim Te,

O .da bi bolj Te ljubil še!

Tvoj otrok biti si želim,

Daj milost mi, da ne grešim!

22. Jezus govori o poslednji sodbi.

Jezus je svojim učencem tudi napovedal, kaj se bo
godilo, kedar bo drugokrat prišel na sodnji dan. Rekel je:

Sin človekov bo prišel v svojem veličastvu, sprem¬
ljali ga bodo vsi angelji. Vsedel se bo na sedež svojega
veličastva. Vsi narodi sveta se bodo zbrali pred njim.
In jih bo ločil, kakor loči pastir ovce od kozlov. Ovce
bo postavil na svojo desnico, kozle pa na svojo levico.

Tedaj poreče nebeški kralj tistim, ki bodo na
njegovi desnici: „Pridite, blagodarjeni mojega Očeta, in
posedite kraljestvo, ktero vam je pripravljeno od za¬
četka sveta !“

Onim pa, ki bodo na njegovi levici, poreče kralj:
„ Poberite se spred mene, vi prekleti, v večni ogenj, kteri
je pripravljen hudiču in njegovim angeljem!“  In ti poj¬
dejo v večno trpljenje, pravični pa v večno življenje.

Ce grešno veselje te miče in vabi,

Oj sodbe in večnosti takrat ne žabi!

71

23. Jezus postavi zakrament presveteg a rešuj ega
Telesa.

Jezus je vedel, da je prišel čas, ko bo moral trpeti
in umreti. Zato je hotel svojim spomin zapustiti; kajti
ljubil jih je, in ljubil do konca.

Na večer pred svojo smrtjo je Jezus vzel kruh
v svoje svete in častitljive roke, je povzdignil svoje oči
proti nebesom, k Bogu, svojemu vsemogočnemu Očetu,
je zahvalil, posvetil kruh, ga razlomil in dal svojim
učencem, rekoč: „Vzemite in jejte; to je moje telo, ki
bo za vas darovano

72

Ravno tako je vzel Jezus kelih z vinom, je zahvalil,
ga posvetil in dal svojim učencem, rekoč: „Vzemite in
pijte vsi iz njega; to je moja kri, ktera bo za vas in
za njih veliko prelita v odpušcenje grehov. To storite
v moj spomin. “  In pili so vsi iz njega.

Ceščeno, večno hvaljeno
Presveto Jezusa Telo!

Pridi k maši rad, kristjan,
Če  le moreš — vsaki dan!

24. Jezus na Oljski gori krvavi pot poti.

Oh, pobožno premišljujmo
Smrt, trpljenje Jezusa;

In ljubezen občudujmo
Našega Zveličarja!

Hudič je Judeža, enega dvanajsterih apostolov, za¬
peljal, da je Jezusa, svojega učenika izdal. Judež je
šel k višjim duhovnom in jim rekel: „Kaj mi hočete
dati in vam bom Jezusa izdal?" Oni so mu obljubili
trideset srebrnikov. Judež jim je dal besedo.

Z enajsterimi apostoli se je podal Jezus v noči pred
svojo smrtjo na Oljsko goro. Ondi je bil vrt z ime¬
nom Getzemani.  V ta vrt je šel Jezus in rekel apo¬
stolom: „Sedite tukaj, dokler grem tje in molim." Le
Petra, Jakoba in Janeza je vzel seboj.

Zdaj je začel Jezus žalosten prihajati in se tresti.
Torej reče trem apostolom: „ Mojci duša je žalostna do

smrti.  Ostanite tukaj in bedite in molite z menoj. “
Nato gre Jezus za lučaj dalje od njih, pade na svoj
obraz in moli rekoč: „ Moj Oče; ako je mogoče, vzemi
ta kelih od mene; vendar ne kakor jaz hočem, ampak
kakor ti hočeš!“

Tako je Jezus trikrat molil. Tedaj ga smrtne težave
obidejo in njegov pot je bil, kakor krvave kaplje, ki so
padale na tla.  On pa še dalje in prisrčnejše moli.
Tedaj se mu prikaže angelj z nebes in ga potolaži.

74

Na to se je Jezus vrnil k svojim učencem, ter jim
rekel: „Vstanite! Pojdimo! Glejte, ta, ki me bo izdal,
je blizo.“

25. Jezusa vjamejo.

Ko je Jezus še govoril, pride Judež in ž njim mnogo
'vojakov in hlapcev. Nosili so svetilnice, baklje, meče
in kole. Judež jim je bil rekel: „Kterega bom poljubil,
tisti je, njega primite." Ko je tedaj Jezusa zagledal,
stopi k njemu in reče: „Pozdravljen bodi, učenik!" In
ga poljubi. Jezus mu odgovori: „Prijatelj, čemu si
prišel? Ali s poljubom izdajaš Sina človekovega?"

Na to stopi Jezus pred druhal in jo vpraša: „Koga
iščete?" Odgovorijo mu: „Jezusa Nazareškega." Jezus
jim reče: „Jaz sem." Tedaj vsi odstopijo in na zemljo
popadajo. Ko so bili vstali, jih Jezus zopet vpraša:
o Koga iščete?" Odgovorijo mu: „ Jezusa Nazareškega."
Jezus odvrne: „Povedal sem vam, da sem jaz; ako
tedaj mene iščete, pustite te pri miru."

Tedaj potegne Peter svoj meč in odseka hlapcu
velikega duhovna desno uho. Hlapcu je bilo ime
Malh. Jezus pa reče Petru: „Vtakni meč v nožnico!"
In Jezus se dotakne Malhovega ušesa in mu ga
zaceli.

Potem so Jezusa prijeli in zvezali.  Vsi učenci so
ga zapustili in zbežali. Le Peter in Janez sta šla od
daleč za njim.

75

26. Jezusa k smrti obsodijo.

Druhal je Jezusa peljala k velikemu duhovnu Kaj-
fu.  Pri njem so bili zbrani pismarji in starašine
ljudstva. Veliki duhoven in ves zbor bi bili radi našli
kaj nad Jezusom, da bi ga mogli k smrti obsoditi;
pa niso mogli ničesar najti.

Tedaj vstane veliki duhoven in reče Jezusu: »Rotim
te pri živem Bogu, da nam poveš, ali si ti Kristus,
Sin Božji ?“

Jezus odgovori in reče: „Jaz sem!“

Tedaj veliki duhoven raztrga svoje oblačilo in reče:
„On Boga preklinja!  kaj se vam zdi?“

In vsi zavpijejo: „Smrti je vreden!“

Na to so Jezusa odpeljali in do jutra stražili. V
tem času so ga vojaki in hlapci zasramovali. V obraz
so mu pljuvali, s pestmi ga bili po licu in za uho, ter
ga preklinjali.

Zdaj je bilo Judežu žal, da je Gospoda izdal. Pri¬
nesel je trideset srebrnikov velikim duhovnom nazaj
in jim rekel: „Grešil sem, ker sem prodal nedolžno
kri.“ Veliki duhovni pa so rekli: „Kaj to nam mar?
Ti glej!" In Judež je vrgel denar v tempelj, je šel in
se z vrvjo obesil.

27. Jezusa bičajo.

V tistem času je bil Poncij Pilat  deželni poglavar
v Judeji.  K temu so rano zjutraj pripeljali Jezusa,
da bi ga dal Pilat umoriti. Ali Pilat je spoznal, da

7 G

so višji duhovni Jezusa le iz nevošljivosti izdali. Skušal
ga je torej izpustiti. Veliki duhovni pa so ljudstvo
podšuntali, in vsi so vpili: „Križaj ga, križaj ga!“


Pilat jim odgovori: „Kaj pa je hudega storil? Jaz ne
najdem krivice na njem. Dal ga bom bičati in potem
ga bom izpustil." Na to ukaže Jezusa odpeljati in bičati.

28. Jezusa s trnjem kronajo.

Ko je bil Jezus bičan, slekli so ga vojaki in mu
ogrnili škrlatni plašč. Spletli so tudi trnjevo krono in

77

mu jo pritisnili na glavo.  V desnico so mu dali trst.
Potem so pred njim poklekali in ga zasramovali, rekoč:
»Pozdravljen bodi kralj judovski!" Drugi so vanj plju¬
vali, ga s pestmi za ulio bili, trst mu iz roke jemali in
ga po glavi tolkli.

Kdo te Jezus je udaril"?
Kdo pregrozno razmesaril"?
Kdo ti venčal sveto glavo
Z ostro trnjevo opravo"?
Oh, moj greh je tega kriv,
Bodi Jezus milostljiv!

78

29. Jezus k smrti obsojen.

Se enkrat je Pilat poskusil Jezusa rešiti. Torej
reče Jezusa pred ljudstvo postaviti. In Jezus stopi
pred ljudstvo s trnjevo krono na glavi in v škrlatni
plašč ogrnjen. Pilat jim reče: „Glejte, človek!“

Ali veliki duhovni in njih druhal so kričali: „ Križaj
ga, križaj ga!“

Pilat je rekel: „Jaz ne najdem nobene krivice
nad njim."

79

Judje odgovorijo: „Mi imamo postavo in po tej
postavi moi'a umreti, ker se je sam delal Sina Bož¬
jega."

Zdaj je Pilat zadnjokrat poskusil Jezusa rešiti.
Judje pa so kričali: „Ako tega izpustiš, nisi cesarjev
prijatelj! “

Na to je vzel Pilat vode, umil si je roke vpričo
ljudstva in rekel: „Jaz sem nedolžen nad krvjo tega
Pravičnega; vi glejte!"

Vse ljudstvo odgovori: ,,Njegova kri naj pride, na
nas in naše otroke."

In Pilat jim je dal Jezusa, da ga križajo.

30. Jezus težki križ nese.

Tedaj so vojščaki Jezusa prijeli. Slekli so mu
škrlatni plašč, oblekli mu spet njegovo oblačilo, in ga
odpeljali, da bi ga križali. On sam je nesel svoj križ.

Tako gre Jezus skoz mesto na morišče, ki se je
imenovalo Golgata  ali Kalvarija,  to je: mesto mrtvaških
glav. Ž njim so tudi peljali dva razbojnika, da bi
ju križali.

Mož, z imenom Simon, je prišel ravno s polja in
hotel mimo iti. Vojaški hlapci so ga ustavili in pri¬
morali, da je pomagal Jezusu križ nesti.

Veliko ljudi je šlo za Jezusom. Med temi so bile
tudi nektere pobožne žene, ki so Jezusa milovale in
objokovale.

80

Kakor ovca je peljan v mesnico in ne odpre svojih ust.
Iz. 53, 7.

31. Jezusa križajo.

Okoli poldneva je prišel Jezus na goro Kalvarijo.
Vojaki mu ponudijo vina, kteremu so bili žolča primešali.
Jezus ga je pokusil, pa ni hotel piti. —- Potem so ga križali.

Z Jezusom so križali dva razbojnika, enega na desni,
drugega na levi strani, Jezusa pa na sredi.

Vojščaki so vzeli Jezusovo obleko in so jo na štiri
dele razdelili, za vsakega vojaka en del. Suknje pa,

81

ki je bila brez šiva, niso hoteli razrezati. Zato so za
njo vadljali. Potem so Jezusa stražili.

On me jc ljubil, in samega sebe za me dal. (Gal. 2, 20.)
O jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, usmili se nas!

Jezus vtisni rane svoje
Mi globoko v srce moje!

32. Jezus govori sedem besed in umrje.

1. Veliki duhovni in drugi Judje so zasramovali
Jezusa in rekli: „Ako si Sin Božji, stopi s križa! Dru-

Kn e elit, Zgodbe sv. pisma. G

82

gim je pomagal, sam sebi ne more pomagati. “ Jezus
pa je molil: „Oce, odpusti .jim, saj ne vedo, kaj
delajo !“

2. Tudi eden izmed razbojnikov, ki sta bila ž njim
križana, je Jezusa preklinjal. Rekel je: „Ako si ti
'Kristus, pomagaj sam sebi in nama.* Drugi ga je
posvaril in rekel: „Midva sva prejela, kar sva zaslu¬
žila; ta pa ni nič hudega storil. “ Potem se je obrnil

k Jezusu in ga prosil, rekoč: »Gospod, spomni se mene, '
kedar prideš v svoje kraljestvo." Jezus mu je odgo¬
voril: „Resnicno ti povem, se danes boš z menoj  I
v raju."

3. Zraven križa je stala mati Jezusova in učenec,
kterega je Jezus ljubil. Materi je Jezus rekel: „Glej,
tvoj sin!"  Učencu pa: „Glej, tvoja mati!"  Od tiste
ure je učenec Janez Marijo k sebi vzel in za njo
skrbel.

4. Okoli poldneva je solnce otemnelo in tema
je nastala po celi zemlji tri ure. Tedaj je Jezus
glasno zavpil: „Moj Bog, moj Bog, zakaj si me za¬
pustil ?“

5. Čez nekoliko časa reče Jezus: „Žejen sem!"

Tedaj vojak vzame gobo, jo v kis namoči in Jezusu
na trstu k ustom pomoli.

*

6. Jezus vzame nekoliko kapljic kisa na jezik in
reče: „Dopolnjeno je.“

7. Potem na glas zavpije: „Oce, v tvoje roke izro¬
čim svojo dušo.“  Po teh besedah je nagnil glavo in
dušo izdihnil.

In glej, zemlja se trese in skale pokajo. Grobi se
odpirajo in veliko trupel svetnikov je vstalo. Stotnika
in vojake, ki so Jezusa stražili, je groza prevzela.
Djali so: „ Resnično, ta človek je hit pravičen, ta je hit
Sin Božji!“

Tudi ljudstvo je na prsi trkalo in molče šlo nazaj
v Jeruzalem.

Solnce in luna svetlobo zgubijo,

Možno žalujejo božje stvari;

Le nja sovražniki se veselijo,

Ko se Sin Božji na križu vmori:

Mi, o kristjani, pa srčno žalujmo,

Kesanja solze oko naj rosi,

K njemu, ki za nas umira, vzdihujmo,

Njega častimo in molimo vsi!

33. Jezusovo truplo prebodejo in pokopljejo.

Proti večeru vzel je eden vojakov sulico in Jezusu
stran prebodel. In pri tej priči je tekla iz nje kri
in voda.

Potem sta dva imenitna svetovalca truplo Jezusovo
s križa snela. Zavila sta ga v čisto platno in ga po¬
ložila v nov grob, ki je bil v skalo vsekan. Pred
grob sta zavalila velik kamen.

Drugi dan so prišli veliki duhovni, postavili so stražo
pred grob in kamen zapečatili.

84

O presladko Jezusa Srce!

Daj, da vedno bolj ljubim Te!

34. Jezus od mrtvih vstaue.

Jutro tretjega dne je napočilo. In glej, velik potres
je nastal. Angelj Gospodov je namreč prišel z nebes,
je kamen odvalil in nanj sedel. Njegovo obličje je
bilo kakor blisk, in njegovo oblačilo belo kakor sneg.
In Jezus je od mrtvih vstal in veličastno iz groba sel.
Stražniki so od straha trepetali in na tla popadali,
kakor da bi bili mrtvi. v


85

Tisto jutro so šle neke pobožne žene k grobu.
Hotele so namreč Jezusovo telo maziliti. Ko so se pa
grobu bližale, videle so, da je kamen odvaljen. In
angelj jim je rekel: „Ve iščete Jezusa Nazareškega,
križanega. Vstal je in ga ni tukaj.  Idite in povejte nje¬
govim učencem in Petru."

Odvaljen jo kamen, moj Jezus živi,

On vstal je iz groba iz lastne moči;

Premagal je pekel, moč smrti razdjal;

To meni up daje, od mrtvih bom vstal.

.86

35. Jezus se prikaže učencem in postavi zakrament
svete pokore.

Zvečer tistega dne so bili zbrani apostoli in drugi
učenci v hiši v Jeruzalemu. Ker so se Judov bali, so
bili vrata zaklenili. Kar stoji Jezus v sredi med njimi
in pravi: „Mir z vami! Jaz sem, ne bojte se!“ In
učenci so se razveselili, da so Gospoda videli. Spet
je rekel Jezus: „Mir vam bodi! Kakor je Oče poslal
mene, tako jaz pošljem vas.“ Tedaj je v nje dihnil
in rekel: „Prejmite svetega Duha. Kterim bote grehe
odpustili, so jim odpuščeni; in kterim jih bute pridržali,
so jim pridržani. “

In zginil je spred njihovih oči.

Spoštuj visoko mašni stan,

Od Boga mašnik je poslan.

3G. Jezus izroči Petru najvišjo pastirsko službo.

Po vstajenju je ostal Jezus še štirideset dni na
zemlji. Z mnogimi dokazi je apostolom spričal, da
živi, in je govoril ž njimi o Božjem kraljestvu.

Tudi drugim učencem se je Jezus prikazal, nekdaj
celo več kakor 500 učencem naenkrat.

Nekega dne je bilo sedem učencev pri Geneza-
reškem jezeru; med temi Peter, Jakob in Janez. Na¬
enkrat je stal Jezus pri njih ob jezeru. In je ž njimi.
govoril in jedel.

87

Potem je Jezus rekel Simonu Petru: „Simon, sin
Jonov, ali me ljubiš bolj, kakor ti le ?“ Peter je odgo¬
voril: „Da, Gospod, ti veš, da te ljubim.“ Jezus mu
reče: „Pasi moja jagnjeta !“  Potem vpraša Jezus drugič:
„Simon, Jonov sin, ali me ljubiš?" Peter odgovori:

„L)a, Gospod, ti veš, da te ljubim." Jezus reče: „Pasi
moja jagnjeta!“  In tretjič vpraša Jezus: „Simon, sin
Jonov, ali me ljubiš?" Tedaj je postal Peter žalosten
in je rekel: „Gospod, ti vse veš; ti veš, da te ljubim."
In Jezus mu reče: „Pasi moje ovce!“

88


37. Jezus gre v nebesa.

Zadnjokrat se je prikazal Jezus enajsterim štiri¬
deseti dan po vstajenju v hiši v Jeruzalemu. Jedel je
ž njimi, ter jim ukazal v Jeruzalemu ostati, dokler jim
ne pošlje svetega Duha. Potem še le naj pridigajo
Judom in nevernikom.

Jezus je rekel: „Dana mi je vsa oblast v nebesih
in na zemlji; torej pojdite in učite vse narode in
krsčujte jih v imenu Očeta in Sina in svetega Duha, in
učite jih spolnovati vse, kar sem vam zapovedal. In•

89

glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta. Kdor
veruje in se da krstiti, bode zveličan; kdor pa ne veruje,
bode pogubljen

Potem je Jezus peljal apostole vun na Oljsko goro.
Povzdignil je svoje roke ter apostole blagoslovil. In
ko jih je še blagoslovljal, se je vpričo njih vzdignil in
šel t> nebesa.  Apostoli so molili in gledali za njim,
dokler ga ni svetel oblak zakril in vzel njih očem.

Ko so še apostoli za njim gledali, glej, stala sta
dva angelja v belih oblačilih pri njih ter govorila:
„Možje Galilejci! kaj stojite in gledate v nebo? Ta
Jezus, ki je bil vzet od vas v nebo, bode zopet ravno
tako prišel, kakor ste ga videli iti v nebo.

Tedaj se apostoli veseli vrnejo v Jeruzalem.

Radost naj srce navdaja, Kaj še delamo na sveti?

Jezus gre v sveto nebo, Glava šla je v sveti raj,

Nam pripravljat delež kraja, Le v nebo nam je želeti,

Kamor nas poklical bo. Vživati ga vekomaj.

38. Jezus posije svetega Duha.

V Jeruzalemu so se apostoli podali v tisto hišo,
kjer so se navadno zbirali. V molitvi so pričakovali sve¬
tega Duha, in ž njimi Marija, mati Jezusova in drugi
učenci. Bilo jih je okoli 120 oseb.

Deseti dan potem nastane naglo šum z neba, kakor
piš silnega viharja, ter napolni vso hišo, v kteri so
bili učenci zbrani. Plameni v podobi ognjenih jezikov
so se prikazali vsakemu nad glavo. In vsi so bili na-

90

polnjeni s svetim Duhom in so zaceli govoriti v mnogo¬
terih, jezikih.

Ko se je šum zaslišal, prihitela je velika množica
pred hišo, kjer so bili apostoli zbrani. Sedaj Peter iz

hiše stopi in oznanjuje Judom, da je Jezus od mrtvih
vstal in sedi na desnici Božji. Mnogo jih je verovalo
in so bili krščeni, ter so postali pravoverni kristjani.
Tako jih je bilo tisti dan do 3000 duš v družbo pra¬
vovernih kristjanov, to je: v cerkev  sprejetih.

91

Sveti Duh pričakovan,
Luči vir z nebes poslan,
Pridi in razsveti me,
Pridi in okrepi me!

Daj resnico mi spoznati,
Tebi vedno zvest ostati!

39. Cerkev Jezusova se razširja.

Po binkoštnih praznikih so šli apostoli po svetu k
Judom in nevernikom, in so oznanjevali Jezusa in nje¬
gove nauke. V imenu Jezusovem so delali tudi veliko
čudežev. S temi čudeži je Gospod potrjeval njih pridigo.

— 92 —

Število vernikov je bilo vedno večje in cerkev Je¬
zusova se je vedno bolj razširjala. Zato so si apostoli
izbrali namestnikov in pomočnikov. Molili so nad njimi
in jim roke pokladali, ter jih posvetili v škofe in mašnike.

Poglavar cerkve je bil Peter, kterega je bil Gospod
za najvišjega pastirja postavil. Naslednik svetega Petra
so rimski papež. Nasledniki drugih apostolov so škofje,
in pomočniki škofov so mašniki.

Tako obstoji sveta katoliška cerkev že skoro 1900
let in bo obstala, dokler Sin Božji, ki jo je postavil,
spet ne pride, da bo sodil žive in mrtve.

Kdor vas posluša, mene posluša, kdor vas zaničuje, mene za
ničuje. (Luk. 10, 16.)

Le ena prava cerkev je,

V njej najde se zveličanje;

Le tistega Bog rad ima,

Kedor za mater njo spozna.

KAZALO.

Zgodbe Stare Zaveze.

Strun

1. Vstvarjenje sveta. 1

2. Vstvarjenje in greh angeljev. 2

3. Vstvarjenje prvega človeka in raj. 3

4. Greh prvih starišev. 4

5. Kazen za prvi greh in obljuba Odrešenika. 5

6. Kajn in Abel. 6

7. Pobožni Noe stavi barko . . .  . 8

8. Vesoljni potop. 9

9. Noe pride iz barke in daruje. 11

10. Bog pokliče Abrahama.12

11. Abraham hoče svojega sina Izaka darovati.13

12. Jožefa bratje sovražijo. 15

13. Jožef od svojih bratov prodan.16

14. Jožef v Putifarjevi hiši. 17

15. Jožef v ječi. 18

16. Jožef provišan. 19

17. Jožefovi bratje gredo v Egipet.21

18. Jožefovi bratje grejo drugokrat v Egipet.23

19. Jožef še enkrat skuša svoje brate in se jim da spoznati 24

20. Jakob gre v Egipet.27

94

Stran

21. Mojzesovo rojstvo.28

22. Mojzes pobegne ter postane rešitelj svojega ljudstva . 30

23. Strašni čudeži v Egiptu.32

24. Velikonočno jagnje in izhod iz Egipta.33

25. Izraelci gredo skoz rudeče morje. 35

26. Čudeži v puščavi.37

27. Bog da deset zapovedi na gori Sinaj.38

28. Izraelci v obljubljeni deželi. Ajdovska ljudstva ... 40

Zgodbe Nove Zaveze.

1. Angelj Gabrijel naznani Janezovo rojstvo.42

2. Angelj Gabrijel naznani rojstvo Jezusovo.43

3. Marija obišče svojo teto Elizabeto.45

4. Rojstvo Gospoda Jezusa Kristusa.47

5. Angelj naznani pastirjem Jezusovo rojstvo.47

6. Modri iz jutrove dežele Jezusa molijo.49

7. Jezus v tempeljnu darovan.51

8. Jezus beži v Egipet. 52

9. Dvanajstletni Jezus v tempeljnu.54

10. Janez krstnik Jezusu pot pripravlja.55

11. Janez Jezusa krsti.56

12. Jezusov prvi čudež v Kani Galilejski .......  57

13. Jezus uči in bolnike ozdravlja.59

14. Jezus mladeniča v Najmu od mrtvili obudi .....  60

15. Jezus vtolaži vihar na morju.62

16. Jezus nasiti 5000 mož.63

17. Jezus uči svoje učence moliti.65

18. Prilika o bogatinu in ubogem Lazarju.65

19. Jezus blagoslavlja otroke.66

95

Stran

20. Jezus Lazarja od mrtvih obudi. 67

21. Jezus da zapoved ljubezni . . . .. 69

22. Jezus govori o poslednji sodbi. 70

23. Jezus postavi zakrament presvet. Rešnjega Telesa . . 71

24. Jezus na Oljski gori krvavi pot poti.72

25. Jezusa vjamejo. 74

26. Jezusa k smrti obsodijo.75

27. Jezusa bičajo.75

28. Jezusa s trnjem kronajo.  76

29. Jezus k smrti obsojen. 78

80. Jezus težki križ nese. 79

31. Jezusa križajo.80

82. Jezus govori sedem besed in umrje.81

33. Jezusovo truplo prebodejo in pokopljejo.83

34. Jezus od mrtvih vstane.84

35. Jezus se prikaže učencem in postavi zakrament svete pokore 86

36. Jezus izroči Petru najvišjo pastirsko službo .....  86

37. Jezus gre v nebesa.88

38. Jezus pošlje svetega Duha. 89

39. Cerkev Jezusova se razširja.91






-J ,-

Važno za

poduk v zgodbah svetega pisma.

Y Herderjevi zalogi (Freiburg im Breisgau  und Wien  I,
Wollzeile 33), so izišle in se dobivajo fM  vseh knjigotržcih:

Slike zgodeb svetega pisma.

Štirdeset podob najvažnejših dogodeb
starega In novega zakona.

40 litografbvanili in barvanih listov.

Barvane slike 8 f. 68 kr.; v lepem na pol platnenem zavitku
(nevezane) 9 f. 80 kr.; vezane v pol usnje 9 f. 42 kr. — Posamezne j
slike barvane po 22 kr., nebarvane po 19 kr.

I Te slike prilepljene na trdi papir stanejo :

20 komadov (ne lakirane) 14 f. 26 kr.

20 „ (lakirane) 19 f. 22 kr.

40 , (ne lakirane) 17 f. 98 kr.

40 „ (lakirane) 22 f. 32 kr.

V imenovani zalogi dobi se tudi lep okvir za slike. Cena
j mu je 8 f. 10 kr. Kdor kupi okvir, ne potrebuje zavitka.

Te slike so do zdaj se izdale v nemškem, francozkem,
j angleškem, holandeškem, madjarskem, španskem, češkem,
j poljskem in hrvaškem jeziku (Slikovna Biblija).

Velikost listov: 44 na 50 cm.