34. StevHka V Ljubljani dne 23. avgusta 1910. Yl leto Italavee izhaja vuk patek % datumov na»lednjar* dne. — Naročnin« u odo teto K 10-—, za uoi leta K o'—, u ietrt ieta K 2*90. fommtmu Številka 20 Tin. Naročnina za Nemiijo aa calo leto 9 mark. za Ameriko 3 dolarja. PoKljatve na nredalStvo ta apravniSt ro L]akl|a«a. StMvgm ■JUea Itn. 6. IL aadatr. Rokopisi s« ne vračajo. — Inserati se zaračunavajo, milimete« vrstica in sicer pri enkraloi objavi po 60 Tinaija, pri trikratni po 58 vinarja, pri .šestkratni po 56 vin., pri celoletnih objavah po 54 vin. za vsakokrat — Za ra.<,na izjave itd. stane ram vrstica 50 via. — Rekl i'n. so poštnine proste. — Nefrankira-ltn pi.ima »e ne sprejemajo. Nova belsnraiska vlada, o •> Kriza v belgrajski vladi je rešena. I-rotič, radikalec, ki je predsedoval vladi doslej, je bil arogantna osebnost, ki je hotel v državi vladati kot turški paša-Delavstvo ga ne bo obranilo v prijetnem spominu, ker je preganjal organizacije in zaupnike, zagovarjal načelo močne roke. in je pod tem geslom pestil svobodo zborovanja, svobodo tiska, razglašal preki sod in spravil državno gospodarstvo in zunanjo politiko, kolikor je imel vpliva, naravnost v neprijeten položaj. Ni mu bilo niti za ujedinjenje cele Slovenije. Vrhutega pa je kot radikalec velik nasprotnik delavstva. Kakšna bo nova vlada, bi bilo težko prerokovati. Najprej so hoteli sestaviti koncentracijsko vlado, kjer bi prišle vse stranke v poštev, toda niso se mogli zediniti v programu. Slovenski, hrvaški in še nekateri klerikalci ter radikalci so stavili zahteve, ki jih ni bilo mogoče spraviti v sklad s programom demokratske zajednice, ki je končno sklenila dogovor s socijalnimi demokrati na podlagi nuinih zahtev. Demokratska zajednica je sprejela zahteve socijalistov, zato so vstopili v vlado trije socijalni demokrati ss.: Bukšeg, Korač in Kristan. Glavne zahteve socijalistov so bile: volitve v občinah in volilni zakon za narodno skupščino. Obe volilni pravici morata sloneti na najdemokratičneji podlagi splošne volilne pravice s proporcom. Dalje so zahtevali socijalisti, da se uvede osemurni delavnik in brezposelna podpora za vso državo, uvede se davek na vojne dobičke, izvede agrarna reforma, uredi valuta, oziroma zameni krona, iz-.vede demobilizacija, stanovanjsko vprašanje, urede plače uradništva in izvede službena pragmatika za železničarje, napravi oblačilna akcija, uredi carina, odpravi politična cenzura, preki sod, ustavi persekucije, svoboda gibanja itd. Obsežen je program, ki sta ga sprejeli obe stranki glede teh nujnih stvari in bodoči tedni bodo pokazali, kako resno smatra demokratska zajednica ta program. Naravno je, da se načelno ti dve stranki ne moreta družiti, zaraditega obsega dogovor samo nujne stvari, ki jih zahteva na celi črti tudi strokovno organizirano delavstvo. Kakšna bo večina nove vlade ni gotovo. Morda ta nova vlada celo ne bo dobila večine, zakaj radikalci in klerikalci, oziroma agrarci rujejo proti vladni koaliciji na vse pretege. Ce dobi vlada večino, bo ta le majhna in zaraditega snm žc danes tega mnenja, da ta vlada ne bo dolgo krmarila državo Jugoslavijo. Delavstvo ima velik interes na tem, da sc izvedejo nujne zahteve, med katerimi je ziasti tudi važen volilni zakon. Ni namo pa preveč zaupanja v demokratsko zajcu; iico. katere ud so slovenski < liberalci UDS), ki so orizadjali v Jugo- 1 slaviji že toliko gorja, da ga slovenski i proletariat tej stranki nikdar ne more odpustiti. Naloga naših zastopnikov je, da uravnajo svojo taktiko našim zahtevam in načelom primerno. Odrevenelost davčne sile. Imamo najhujšo krizo. Kako Je človeštvo hrepenelo po miru, kako je hotelo veselja vzklikniti tistega dne, ko se oglase zvonovi miru in preneha grozovito morjenje. Hoteli smo zbrati vse sile in iti na delo, da se popravi, kar je razdrla vojna in si ustvariti boljšo bodočnost. Toda že tri četrt leta, odkar je bila končana grozovita vojna in razmere so povsem drugačne, kakor smo jih pričakovali. Nobena vojna v svetovni zgodovini ni tako končala kakor ta. Tudi v prejšnjih vojnah so se razsule vojske, toda takega sesutja milijonskih vojska in vsega državnega in gospodarskega življenja še ni bilo. Svet je prišel v nered, narodi so bili tirani v tujino, sovraštvo med narodi je postalo le še večje in strah bede m siromaštva se nam reži v lice. Edino rešitev iz teh nečloveških razmer moramo iskati v delu. To daje človeku kruh, zaslužek in vzpodbudo k napredku. Naloga vlad je torej, da se preskrbi delo, s tem se dvigne trgovina, obrt in industrija, in poskrbeti za vsakršne olajšave pri dobavljanju najpotrebnejših surovin. Zlasti bi se morala vlada mlade države Jugoslavije pobrigati, da dvigne to na industriji tako siromašno deželo z ve-lepoteznimi reformami do večje davčne sile. Kako pa je stvar v resnici. Ena na-redba razveljavlja dri: go in vsaka vpliva uničujoče na delavnost ljudstva. Surovine, ki jih nimamo v lastni deželi, utegnemo dobiti iz inozemstva z največjimi ovirami proti kompenzaciji (da pošljemo drugo blago zanje) in na najstrežje uvozno dovolilo. Nato je prišel še hujši udarec, ko se ja raztegnila srbska maksimalna carinska tarifa tudi na najnujnejše potrebščine. Tako znnša po tej tarifi carina za 1 kg železa 10 K 50 vin. Za l kg lasnih sponk je torej treba plačati 10 K 50 vin. carine. Za vagon kosa, orodje, ki Je v Jugoslaviji tako potrebno kot kruh, se plačuje 320.000 K carine in tako je pri vseh vsakdanjih potrebščinah. Silno obremenitev povzroča ta naredba v prvi vrsti tudi našemu časopisju, zakaj za vagon papirja moratno plačati 9000 K carine, torej štirikrat toliko, kakor je bil papir vreden v mirnih časih. S tem je obstoj mnogih časopisov v Jugoslaviji ogrožen. Tiskarska indu- ■ striia. papirna trgovina, pa tndi občinstvo .».ia zaraditega občutno Škodo, A Ji se srne časopisie v novi državi fnko daviti? Ali se sme prilika za delo take otež- kočati s tem, da se z brezmejnimi težko-čami ur.ičujc industrija, trgovina in obrt?, Ali ne bi bilo to propad nove države? Še je čas. da vlada krene drugo pot iti odredi vse. da se odpravijo te ovire in gospodarsko življenje navme v pravi tir, da ne ohromi popolnoma davčna sila ljudstva. K. R. Slavka kovinarjev v Ljubljani, Stavka kovinarjev se nadaljuje. Jeklena solidarnost med uradniki in delavci je nezdrobljiva, uradniki kot delavci so spoznali, da gre pri tej stavki Jadranski banki samo zato, da bi kovinarsko organizacijo razbila, četudi imajo vsak dan na tisoče škode, prav nič se ti vojni dobičkarji, ki so posestniki „Stroinih tovarn in livarn**, ne brigajo. — Gospodje mislijo, češ, potem ko jih ugonobimo, bodo nam garali za vsako plačo. No, gospodje vojni dobičkarji naj bodo uverjeni, da se jim delavsko solidarnost ne bo posrečilo razbiti, kajti, tud! delavca je vojna nekaj naučila. Ti vojni dobičkarji so si ustanovni Junija meseca akcijsko družbo s 6,000.000 oziroma z 10,000.000 K in pokupili vse tri ljubljanske tovarne, tako, da naročnikom, ki rabijo izdelke teh tovarn, cene diktirajo kakor se jim poljubi, obenem pa: uradnike in delavce izžemajo. Tudi so si ti vojni dobičkarji nekaj omislili, hočejo namreč uradnike in delavce s stradanjem prisiliti, da bi šli na delo. Poslali so v razne industrijalne kraje svoje agente z naročilom, da Je stavka kovinarjev v Ljubljani že končana, in, da ni potreba za stavkujoče tajn vinarje nabirati denar za podpore. Organizirani kovinarji v Borovljah, Bistrici v K., rudarji v Trbovljah, so to raco hitro spoznali in šli so s podvojeno vnemo na agitacijo za pomoč štrajku-jočim. Iz dveh premogokopnih krajev so nam pisali, če se bo stavka nadaljevala, da zlomijo vojnim dobičkarjem vrat s tem, da ustavijo deio, kar smo seveda odklonili in jih orosili, da ostanejo v delu. Če se pa pokaže, da je teh vojnih dobičkarjev trdovratnost brezmejna, sl tedaj že poiščemo sredstva, s katerimi jih prav srotovo izpreobrnemo, zakaj tudi delavska potrpežljivost in obzirnost ima svoje meje. Iz tobačne tovarne. Dckkide. Po dolgem obotavljanju se je gospodom v Belgradu zlubiio, dovoliti. da tukajšnje finančno poverjeništvo izp1 ?a nabavni nrispevek. in sicer v isti kot meseca aprila. Obenem je dovoljenih tndi tistih 20 odstotkov k tedenskim dokladam in plačani prazniki, To. Svoje se vračunava od J. avgusta 'dalje. To je pač lep uspeli, vendar pa še nc odgovarja popolnoma delavskim zahtevam, uamfreč tistih 20 odstotkov bi se moralo ne s 1. avgustom, temveč s 17. aprilom, to je s tistim, dnevom, ko so se počele vračunavati 80 odstotne doklade, plačevati. Naša organizacija je takoj storila korake za intervencijo pri finančnem ministrstvu v Belgradu. O tej dovolitvi je tovarniško vodstvo obvestilo v ponedeljek delavstvo, ki je to brez posebnega hrupa vzeio na znanje. Tudi v torek je bilo še povsc mirno. V sredo so pa že prišle osebe s svojim zlobnim namenom, ter so razširjale razne že tolikokrat obrabljene laži, da se delavstvo razburja, n. pr. da so samo uradniki in delovodje državni nastavljenci, delavstvo pa da se več ne smatra za državno. Pameten človek bi se moral temu smejati, a med delavkami in tudi med delavci se pa še vedno najde take, ki so smatrali to za sveto resnico. K temu bi imeli samo to povedati: Delavke in delavci bodimo vendar enkrat resni in ne verjemimo vsem natvezalom, ki jih kdo prinaša namenoma k tovarno, da se delavstvo razburja. Obratna bolniška blagajna. Avstrijska tobačna režija je pobrala potom vojnega posojila, ako ne izlepa pa izgrda, po vseh bolniških blagajnah tobačnih tovarn ves denar, seveda tudi v Ljubljani. Po polomu države je bila bolniška blagajna tobačne tovarne ljubljanske takorekoč na »uhem, s tem ko so nam pobrali ves denar, odpade tudi 8000 K obresti. Vodstvo bolniške blagajne se je sporazumno z bolniškim odborom do sedaj pomagalo kakor si je vedelo in znalo. Končno je pa priSo do zaključka, da tako ne gre več dalje, s temi dohodki se ne izhaja več. Zadnji čas je bilo po 300 K primanjkljaja skoro vsak teden. Predlogu, da se prispevki povišajo za 50 odstotkov, je bolniški odbor enoglasno pritrdil. Ker se je pai vnela vsled tega že huda kritika, vprašamo tiste, ki najbolj kričijo, kaj naj se napravi v takem položaju; ali naj zapremo to kramo in nehamo biti vsi bolni ali taki bolniški odbor, ki bo pustil, da bo vsak teden padlo 300 do 400 K od neba, tako kot je svoj čas padala mana. Iz stavbinske stroke. Dne 15. L m. se je vršil v Ljubljani polletni občni zbor osrednjega društva stavbinskih delavcev v Ljubljani. Predsednik sodr. Nachtigall poda poročilo o delovanju organizacije. Društvo ima 2025 članov, z 11 podružnicami. >V, več krajih je imela organizacija mezdna gibanja, s katerimi se je doseglo polletno skupno povišanje plač okroglo za 1,073.700 K. Jasen dokaz je ta uspeh, kaj more dobro in disciplinirane delavstvo doseči s svojimi močnimi organizacijami. Sodr. Nachtigall poda tudi poročilo tajnika. Vršilo se je 8 odborovih sej, 11 ustanovnih občnih zborov ter 6 skupščin, '!4 zborovanja, pisalo se je 998 pisem, obsežnih spomenic itd. za razne kraje. Sodr. Tekavc poda poročilo blagajne. Skupnih dohodkov je bilo 17.702 K 16 vin., ostanek 12.562 K 71 vin. V splošni kreditni banki v Ljubljani je od tega zneska naloženih 8562 K 71 v. Poročilo se odobri. Sodr. Tekavc toži. da delavci tupatam ne plačujejo redno prispevke, ter opominja zaupnike, da naj se bolj potrudijo s pobiranjem tedenskih prispevkov, da s tem omogočajo redno delovanje društvu. 2rtve so malenkostne v primeri s pridobitvami. Skušajte pridobiti tudi one, ki životarijo brez organizacije, a uživajo naše pridobitve. Vsak tovariš bi se moral tega zavedati in biti San organizacije. O taktiki organizacije je poročal so-d/ug Kosič, ki je v daljšem govoru opisal. kako ogromno delo je izvršila organizacija v tem kratkem času in naloge, ki jo še pričakujejo. Nadalje se izvoli sodruga Narobe za načelnika podružnice Ljubljana. Sodrug Kosič je pozval vse delavstvo, naj novega načelnika po svojih močeh podpira in naj ostane vedno s svojim načelnikom solidarno, da bodo uspehi tudi vbodoče zagotovljeni. Sodrug predsednik poda še kratko poročilo o razvoju organizacije. Sklene se, da se s 33 tednom poviša prispevke za 10 vinarjev, in sicer zaraditega, ker je to uvedeno pri vsih podružnicah na Štajerskem in tukajšnje delavstvo, ki pričakuje ravno isto ugodnost, ne sme zaostati. Stanje blagajne res ni veliko, stroški za agitacijo, list, papir, stanovanje, pošta in druge stvari so neizmerno dražji y primeri s povišanjem prispevkov. Obenem se opozarja, da poteče kmalu 52 tednov, odkar društvo obstoji in veliko članov bo izgubilo članstvo, Če ne vplačajo zaostale prispevke, član sme dolgovati prispevke kvečjemu štiri tedne. Ce člau ne more izpolniti dolžnosti o pravem času, naj prosi pri osrednjem ali podružničnem odborn, preden poteče osem tednov, da se mu podaljša rok za plačevanje. Stavka kovinarjev kaže, kako kr kavo se potrebuje časih denarne pomočke. Končno opozarja še podružnico Škofja Loka ter podružnico Novo mesto, jeli so pripravljeni tamošnji člani ostati društveniki ali ne, da se tudi tam kaj ukrene za naše delavstvo. Opominjamo tovariše, naj se ne puste pregovarjati od ljudi, ki ne pojmujejo strokovnih organizacij. Dopisi. Iz Kamnika. ,V najbližjera času se otvori tudi v Kamniku konzumna prodajalna — podružnica ljubljanskega konzumnega društva. Podpisovanje deležev jako dobro napreduje; le nekaj članov še primanjkuje, da se otvori ta prepotrebna prodajalna v najširšem obsegu. Delavci, delavno ljudstvo, potrudi se, da pridobimo še to peščico članov in zagodli bomo „eno okroglo" našim oderuhom in pijavkam. Predobri hočemo biti, ker pozabiti hočemo, kaj so morale pretrpeti naše žene m otroci v vrstah — v mrazu — pred raznimi prodajalnami. Takrat se je mnogokrat videlo samo takoimeno-vaue „boliše“ sloje, katerih seveda ni bilo v vrstah, ampak doma so lepo sedeli In blago se je jim pošiljalo na dom; naših žen v vrstah se ni mnogokrat z drugim usmilil oholi trgovec kakor z vatlom! Škandal! Tudi z vodo so polivali z oken po vrstah čakajočih. Trgovec Skala — dični Sokol, vsaj sin je nem-škutarski Sokolič — se je drznil našhn ženam s kredo delati križe na hrbet, ko so čakale v vrstah... Vse to in še mnogo naj pozabimo? Ne, nikdar! Pesti se skrčijo človeku ob misli, kaj so uganjali nekateri z ubogim delovnim ljudstvom. Zatorej edina pomoč je, da ustanovimo svojo prodajalno, ki bo stala v vsakem oziru vedno in povsod ob naši strani. Na delo! . , . , Iz Prevalj. V Prevaljah m na Lesah sc pojavljajo nekaki nemški narodni šovi- I nisti, ki imajo natnen, kakor se vidi, zanetiti sovraštvo med našimi sodrugi in s tem škodovati naši strokovni organizaciji. Ni ihn namreč viječ država SHS in žele, 'da BI zopet zavladal nad Slovenci na Koroškem pangermanizem. Menda jim ni znano, da so socijalisti celega sveta za to, da se priklopi narod k narodu, kes edino na ta način bodo prenehali narodnostni boji, kateri so razdvajali preleta* rijat in s tem slabili orožje proti kapitalistom. V mežiški dolini menda ne bo plebiscita, toraj nehajte z vašim ostudnim Šovinističnim delom, ako vam jo res mar, blagor proletarijata. Mi sn*a socialisti in mi smo Slovenci ali vsak zaveden nemški sodrug nam je brat. Ce boste tukb delali, vas bodo tudi zavedni nemški sodrugi prezirali. Za danes naj zadostujejo te vrste. Iz strokovnega gibanja. Polletni občni zbor lesnih delavcev« skupina Ljubljana, se bo vršil v nedeljo dne 31. avgusta 1919 ob dopoldne v Mahrovi hiši Sodrugi, udeležite se ga polnoštevilno! — Odbor. .M" ... ..i. „,.r «<*i domači pregled. Nqya beigrajsTa vlada je sestavljena naslednjo: Predsednik ministrskega sveta minister brez portfe^a Ljubomir Davi-dovič, minister za prosveto Pavic Rabjn-kovič, finančni minister Vojislav Veljko-vič, minister za zunanje stvari dr. Ante Trumbič. minister za promet Milorad Draškovič, minister za pravosodje in pripravo konstkuamtc Kosta Timpti.ievtc, Trii-* mster za javna dela Veiislav VtiloviČ, minister za notranje stvari Svetozar Pribi-čevič, minister za pošto m brzojav dr. Edo Lukinič, minister za varstvo Tugo-mir Alaupovič, minister za socijalno politiko In zastopnik ministra za narodno zdravje Vitomir Korač, minister ii trgovino in industrijo dr. Albert Kramer, vojni mjnister genoral Hadžič, minister za kmetijstvo in agrarno reformo dr. Franjo Poljak, minister za prehrano m obnovo zemlje Viljem BukSeg, minister za šume in rude Aflton Kristan. Frdtfsedrrik m ‘Slani vlade so položili danes v dvoru ob’ 6. popoldne prisego. Nasprotniki delavstva. V Belgradu so vstopili trije socialni demokrati V vlado, da tam izsilijo več pravic tri sTfr« bode za delavstvo ter demokratično volilno pravico za narodno skupščino. Ko se je to zgodilo, so prjčeli klerikalci na vse pretege hujskati proti socialni demokraciji in našim organizacijam. Delajo se radikalne in demokratične. Ko bi jih ne poznali, kako so prej delali ža kapitaliste, kako so kapitalizem branili, bi jim skoro verovali. In zakaj jim gre t-e-daj? V programu nove vlade je agrarna reforma, davek na vojne dobičke itd., vsega tega se boje. Zato so se tako rsr,;-ljutili. Ker pa liberalcem ne morejo do živega, mislijo, da bodo delavstvo lažje zmedli in zapeljali. Ali to ne bo šlo. Ce so socialni demokrati v vladi ali ne, to nam je skoro vseeno, ker nam je do organizacije. Na nas se ni nihče oziral takrat, ko smo bili brez organizacije, sc ni brigal sedaj, ko smo bili organizirani, marveč smo vse, kar smo dosegli, dosegli le s vsojo organizacijo. Prav nič ne dvomimo, kako bi napravila ta gospoda z nami, če bi bili v stiski: posmehovali bi se nam in bi rekli: zdaj pa imajo, razgnali smo jih, pa naj si pomagajo ti rdeč-karji, če si morejo. In do tega ne bo prišlo! Mi preveč dobro poznamo vrednost organizacije! Tudi drugi elementi, liberalci in neki nekonsekventni in nesolidni elementi se pojavljajo na agitaciji, da bi zanesli razpor med delavstvo. Takim Ijndetn je najbolje pokazati vrata. Orga- nizacfte se se razvile k so same zrele dovelj, da vodijo svojo strokovno in socialno politiko tako kakor razmere zahtevajo, ne pa kakor bi radi posamezni kverulanti. Danes ni več sile, ki bi omajal* naše organizacije: nahajamo se v boju sedaj, a čakajo nas še hujši boji: to jvemo in to za nas zadostuje. Strokovnim organizacijam in zaupnikom I Te dni se je razposlalo vsem strokovnim organizacijam in zaupnikom strokovno organiziranih delavcev knjigo »O-sontek zakona o žavarovanju delavcev.« Zveza bolniških blagajen nam sporoča, da je knjiga popolnoma pošla in nima no-berie več na razpoago. Zato se organizacije in zaupniki vabijo, da doposlane jim knjige takoj plačajo, v nasprotnem sluča-jn pa vrnejo, da bo mogoče zadostiti drugim naročbam, ki še prihajajo. Organiza-jprje in zaupniki naj takoj skličejo odboro-ive seje oz. sestanke zaupnikov, da se posvetujejo o osnutku. Posvetovanjem je pritegniti odbornike in nameščence bratovskih skladnic in bolniških blagajn, kj so v osnutku večinoma že proučeni. Predloge in nasvete naj se brez odlašanja pošlje strokovni komisiji alj pa Zvezi boini- dne 17. tm. se je ustanovila v Ljubljani Zveza bolniških blagajen na slovenskem ozemlju s sedežem v Ljubljani. Na ustanovnem zboru so bile zastopane skoro /vse večje brniške blagajne in bratovske Skladnice na slovenskem ocenil jti z okroglo 190.000 zavarovanci (37.000 članov in 150.000 svojcev). Zbor je sprejel več važnih sklepov z ozirom na reformo bolniškega, nezgodnega in starostnega zavarovanja, dobava zdravil itd. O zboru bojno še poročali čim dobimo' nafai>čnej-Se poročilo, ki nanj je obljubljeno. ^Državna posredovalnica za de!o“ Podružnica za Ljubljano la okolico. V, preteklem tednu od 11. avgusta do a 6. avgusta 1919. je »skalo delo 118 moških in 58 ženskih delavfiih moči Delodajalci so iskalj 40 moških ih 37 ženskih “čl&vnih njoči. Posredovani se je izvr-Silof 58. Pri vseh podružnicah ..Državne posredovalTTičč ža delo**, je pd J. januarja f*919. do 16. avgusta 1919. iskalo delb !t?.436 delavni nioči, delodajalci so pa iskali 10.687 delavcev. Posredovanj se fe izvršilo v tem času 3635. Delo iščejo: pisarniške moči (337), trgovski sotrudntki iti sotrudnice (215), dninarji in dninarice <138), služkinje in kuharice (115), peki, mlinarji, mesarji, sluge, pazniki, hišniki, vratarji« krojači; Šivilje, natakarji, nataka-«ce, tovar. in poljske delavke in delavci, ekonomi, oskrbniki, monterji, strojniki, ključavničarji itd. Delo je na razpolago: služkinjam, kuharicam, hlapcem, težakom, navadnim delavcem, dninarjem, zidarjem, mizarjem, poljskim delavcem in delavkam, stavbenim ključavničarjem, vajencem razne otroke, gozdnim delavcem, tesarjem, e-fektrotehnikom, pletarjem, pis. močem itd. Proti nalezljivim boleznim. Da se razširjanje nalezljivih bolezni kar možno prepreči, se ustanovi po vseh mestih in večjih krajih naše kraljevine veliko število bolnic. Bolnice bo nadziral sanitetni oddelek, delovali pa bodo v njih okrajni zdravniki in okrožni fiziki. Stroške bodo nosili okrožni odseki in država. - , st5,nl® ns,še vojske bo zna- šalo 40.000 mož. Tudi to je preveč, ker »name v.q Žnndarmerfjo in voV.cijo. Telefonske zveze med Belgradom, Zagrebom. SimUevom i„ [.nibliano se urede. Brezžične postaje bodo soraieniale vesti iz vse Evrope. sprejemale Beguncem. Begunci, kateri Imajo kak tisočak prihranka in se žele stalno naseliti v Jugoslaviji, sl lahko nakupijo po ugodnih cenah zemljišča v lepih, zdravili, rodovitnih in kulturnih krajih blizu ža-leznice. V dotičuih krajih rase tudi trta, Naseli se lahko po veq družin skupaj. V poštev pridejo v prvi vrsti le revnejši begunci, taki, ki v svoji pravi domovini nimajo toliko nepremičnega posestva, da bi se jim izplačalo, oziroma sploh kazalo vrniti se domov; dalje rokodelci in muli obrtniki. Pojasnila daje Begunski sosvet v Ljubljani, Pražakova ulica št 3. Bosenski rudarji (okolo 1100) št raj-kajo že štiri mesece, to je od 1. maja, ko je buržvarija izvedla napram bosenskemu delavstvu znani atentat. Izjava, V »Narodnem SocijaHstu« se je dotaknil neki dopisnik iz Sevnice tudi mene. Izjavljam, da so vse navedbe, ki se tičejo mene izmišljene in zlagane ter imenujem dopisnika navadnega lažnika glede na očitke meni. Grutschreiber. V Slovenjem gradcu je prevzel prejšnji hotel „Sandwirt“ obče znani g. Andrej Oset iz Tolstega vrha na Koro-? škem. Hotel se bo imenoval odslej ,,Hotel Beograd*4. V hotelu bo restavracija, kavarna, mesarija in veletrgovina z vinom ter sobe in vozniki na razpolago. (Olči inserat!) Svetovni g»r@$tecl. Stavke zadnje tedne silno naraščajo. V Nemčiji, v Italiji, na Francoskem, ua Španskem, Angleškem in v Ameriki. Povsod se delavstvo in uradništvo bori za izboljšanje plač in drugih življenskih pogojev. Deloma pa vlada marsikje velika brezposelnost. O, te posledice vojne. Rudarska stavka v Šlezljl. V Gorenji bleziji je zavzela Stavka velike dimenzije. Oblasti so Nastopile z vso strogostjo z obsednim stanjem in aretacijami. Mirovna pogodba z Ogrsko. Iz Pariza poročajo: Ko bodo aliiranei priznali novo budimpeštansko vlado, bo konferenca pozvala ogrske zastopnike k sebi. da sprejmejo mirovne pogoje. To se bo zgodilo začetkom septembra. Pogodb^ Ogrsko Je toliko, kot gotova. Finandjalni pogoji bodo za Ogrsko ravno isti kot za Nemško’ Avstrijo, ki bosta obe solidarni dolžnih!. Italijansko narodno imetje. Narodnogospodarski urednik »Secolov« ceni sedanje italijansko narodno imetje po sedanjem kurzu na 230 milijard. Oddaja Imetja bi po njegovem mnenju znašala 30, vojna odškodnina pa 20 milijard. Po tem načrtu bi se moglo vzpostaviti ravnotežfe italianskih financ. Pač pa se je bati, da se oddaja imetja pri poizkusu, izvesti jo praktično, konča s fiaskom. Kako sl bodo odpomogll na Bavarskem glede pomanjkanja stanovati?. Odsek za stanovanja v ministrstvu za soci-jahio skrb na Bavarskem bo osnoval v Monakovem, NOmbergu in Aschaffenbnr-gu več naselbin, v katerih" bodo proučevali cenen način gradnje. V vsaki naselbini bodo zgradili več enakih' poslopij, a vsako na drug način. Po tem bodo spoznan, kateri način gradnje je sedanjemu času najbolj prikladen. V zgradbah' bodo takoj nastanili ljudi, da izvedo, v koliko bodo pripravne za stanovanjia. Tretja Internacionala In Švicar?. Švicarska brzojavna agentura poročn '• Izredno zborovanje socialistične stran?-'' v Svicl je sklenilo s 31S tfasovi prot? 147 glasovom, da pristopi Švicarska socfjafi-stfčna stranka k tretji intemaajonaH Ta r'kfep pa se mora. ker je fak'r> 'mfffevtfa freona zborovalcev, predložit? v glasovanje sekcijam. Boljšsviško gibanje v Angliji. Z ozirom na Zadnje stavkovno gibanje kon-statirajo *Tlmes«, da so oblasti prepričane, da so bile zadnje z Izgredi združene stavke odločno naperjene proti angleški vladi, zatrjujejo, da je tuji denar krmil stavko. Angleška policija jo odkrila razpredeno revolucionarno zaroto, zasegla je važne dokumente In fotografije. V mestu Clyde je bil organiziran delavski sovjet, ki je imel izdelan natančen sovjetski program. Glavna načela teh sovjetov so bila: popolno razoroženje neproletar-skih vojakov, ustanovitev ki organizacija rdeče armade. Ustanovitev revolucionarnega sodišča, odstranitev parlamenta in sedanjega vladnega sistema, razlastitev in socijalizacija bank, rudnikov, industrijskih in trgovskih podjetij. Oklic programa končuje: »Živela revolucija! Živela rdeča armada Velike Britanije!« -r- Agilen agitator boljševišklh idej je bila neka Ange-ika Balabanof iz Rusije, Sloveči naravoslovec Ernst Haeckel je v Jeni umrl 85 let stan Milijarder Caniegle v Ameriki je nedavno Umrl. Mož je bil velik izkoriščevalec delavstva, ki se je mnogo bavil teoretično in praktično z organizacijo delo-vršbe v industriji. Amerika ne bo zahtevala vojne odškodnine. Kakor poroča »Chicago Tribune«, so izvedeli člani senatne komisije za zunarije posle, da Ima Amerika po mirovni pogodbi pravicp zahtevati od Nemčije odškodnino, da pa je Wilson odklonil uveljaviti te zahteve, Nova ameriška priseljeniška zakonodaja. Kakor javljajo iz Washhigtoria, nameravajo v Zedinjenih državah popolnoma preurediti priseljeniško zakonodajo. V zadnji seji ameriškega senata je senator DSlinghan iz Vormqnta (država, fci se razprostira severno Od New Yorka do kanadske meje) predložil zakonsko osnovo, ki natančno določa mejo, za prisejjc-vaaije iz Evrope, v zmislp tega načrta se pripuščenje Evropejcev kot naseljencev uredi tako, da se bo po 1. juliju 1920 smelo naseliti v Ameriki samo 5 % onega števila, s katerim bo tedaj vsaka posamezna narodnost zastopani v Zedinjenih' državah’. Obvestita: Naslovi, Osrednje društvo kemičnih delavcev, id sorodnih strok Moste pri Ljubljani (Valentin Rejc, Zelena jama 141). Osrednje društvo usnjarskih dela*« f®*. to sotodrib strok (Ivan Novšak, Ljubljana, Sv. Petra nasip 71). Osrednje društvo brivskih In lasni« carskih delavcev v Ljubljani. ' Osrednje društvo stavbfn^kjh deta*, cev v Ljubljani. Resljeva cesta 20. DruitvenI funkdonarli 1 In £lanl, pozori | Da vsa nerazporaznmljenja odstranimo, sporočamo, da je v soboto 34. tedenski prispevek 11. zapadel. Vsi elani, ki imajo prispevek plačan sanjo do 27 tedna, H opekajo, da ta teden zapadli prispevek vplačajo, ker drugače izgube Članstvo. Podpora se opravičenim članom le tedaj izplača, če je vs«j 27. prispe vek t. 1. že poravnan. Od izplačljive podpore pa se vri zaostali prispevki odtegnejo. 0's'mfi3'e Sfriižfvo kovinarjev v LjuU-ijani, Šelenburgova ulica 6/Ii. Osrednje društvo živilskih delavcev v Ljubljani, Šelenburgovu ulica 6/11. Osrednje društvo lesnih delavcev v Ljubljani, Šelenburgova ulica 6/U Ušaja slovenskimi rudarjev v. Zagorju ob Savi. Osrednje 'drtistvo o&TacUnšii strok: Jurij Brozovič, predsednik. Ljubljana, Turjaški trg 4, * Izlžaz darovalcev ra kovinarsko stavko priobčimo po končani stavki v posebni prilogi „Delavca“. Sproti zneskov ne moremo izkazovati, ker imamo v listu tako malo prostora. sr.) Iidajatelj In odgovorni urednik IVAN TOK Afi Tiska »CT&ieljska tiskarna'1 v Ljubljani. Trimmuki I RAZGLAS. Dr. Bogdan D e r Č ordinira za svojce Članov Okrajne bolniške blagajne ljubljanske, in sicer: za noseče za matere, za dojence in otroke brezplačno vsak dan od 3. do 5. ure popoldan v Eiizabetni boliu-S-nici v Streliški ulici (za Gradom). Svojci, ki potrebujejo zdravniško pomoč, zglasiti se morajo prej v blagainični pisarni na Turjaškem trgu št. 4, prvo nadstropje, oziroma poslati v pisarno svojega zastopnika, in dokazati svojo upravičenost s kako listino (z izpiskom iz rojstne knjige, poročnim listom itd.), da dobe nakaznico, brez katere ordinira zdravnik le v nujni sili Kadar je ordiniral zdravnik brez nakaznice, poslati je naknadno po nakaznico. SJ/S LjuHiw, dne 72. Vilija 1919. ■ w-v .*. - Sar Ud. Itd. - v S STEREOTIPIJA LITOGRAFIJA. K »Naprej!„ Okrajna bolniška blagajna -j v Mubiiam, p—3 Pisarna: Turjaiki trg štev, 4» prvo nadstropje. Uradne t re ho od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah in praznikih je blag j na zaprta* —~ Zdravnik blagajne -• Ordtnira Stanovanj* kr*, nm Or. Min Peter aploano zdravljence j til-7»i 'PtnjaJki trn s.t. i, v eter. bol Mag. Sr. (vas im aploSao zdravljenje ■'*10—V*ll h* li, 2-3 IfrHtfBuukitfZ. Sr. niKtor Mm ',Jl-»/«12 Uifcjm tL 12. •ploSiio zdravljenje ! *-2 Tnjtfti t)| tt. 4. Ir. Alojz Kiaisaei »pioSno zdravljenje ; 8- 9 ,j TOT}83ki trg SL 4. 1—3 |j Poljmli ustili Člani, ki potrebujejo suiravniako pomoč, s« morajo zglasiti v pisarni bolniško blagajne, da se jim is. stavi nakaznico za zdravnika (bolniško iglasnieoto brez te ordiuirujo zdravniki ie v nujnih slncajih. Troskov, ki nastanejo, kadar zboleli dlan sam po* zova drugo zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bol* niSka blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolnifiki liat se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih «e ordinira le ▼ nujnih slučajih. Za vstop v bolnico j« treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniččnina se izplačuje vsako eoboio, oe j« ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami ne je obračati do načelnika okrajne bolniSke blagajne. Načelstvo. = KAJO DELIČ ------------------------ | draguljar in zlatar ,* Ljubljana, Hiišerjeva ulica štev. 4. £ priporoča «vo)o T draguljarsko delavnico $ za nova dela in popravila, kakor tndi za vsa # zlatarska dela, poziačenje posrebrnjenje itd. W . Staro srebro in zlato so kapi po najviSjih j* S cenah in se tudi predela v nove stvari bro- '■£ J Site, uhane prstane i. L d. v* NAJVECJA SLOVENSKA HRANILNICI^! 1 (>▼"■ ' ' ' lestna hranilnica ljubljanska \ -aJ> Ljubljana, Prešernova ulica št. 8. je imela koncem leta 1918 vlog rezervnega zaklada................ . K 80,000.000*-. K 2,500.000-■ ^s> Ns> te Sprejema vloge vsak delavnik. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Hranilnica Se »npilarno vama. f Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem ^proti 5/», izven Kranjske proti 574<7° obrestim in proti najmanj 1°'« ozir.3 * °U odplačevanju na dolg. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno Kreditno cSrušfiv«*. - - m