I
POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI ZAGORJE O/S

V\SK
y J ^	^ JS^ tiskanje vseh vrst tiskovin O
VEZAVA DIPLOMSKIH NALOG 5 URADNIH LISTOV ...
-A—
&
bnčke Čeč 44a. 1420 Trbovlje, Slovenija £B jn BARVNO FOTOKOPIRANJE

■ +386 (0)3 56 34 555 (tiskarna) +386 (0)3 56 34 545 (fotokopirni ca) fax:	+386 (0)3 56 34 564
u e-maii: info@tiskarna-tori.si

KLAbllhlUKANJt
3LIZlAV0>ilJa
Prišel, prevzel, zmagal. Novi Polo.
m m
i 11 :
že od 1.918.763 SIT*
mMBBKmmmvimiMMma
■■
Novi Polo - prepričan o svoji odličnosti. Ni čudno, saj še nikoli ni bil tako velik in njegova karoserija še nikdar tako privlačna in trdna. Osnovna oprema omogoča še večjo varnost in udobje. Varčni in zmogljivi motorji pa so kos tudi zahtevnejšim izzivom.
_______________________________________________www.malgaj.si
W Malggi
Trbovlje 03/56-33-155 Litija 01/89-62-600
28. SVEČANA 2002
jr.£ Ef; J G

(Ys/m\
f POMEMBNEJŠE ItltFONSlItSffi/ILKt: ] POUCIJSNE POSIAJE L ZAGORJE: 03/5B-61-002	\
1R00VUE: 03/58-21-102
HRASININ: 03/56-41-602 RADEČE: 03/56-81-002 UIUA: 01/B9-83-142 PR0MElNEINf0RMACIJE:03/56-55-110 lAKI: 050/61-6348 050/63-31-07
VORAVSIVENI DOMOVI (DEŽURNE SLUŽBE): ZO RADEČE: 03/56-88-207 ZO HRASINIK: 03/5644-006 ZOIRBOVUE: 03/56-26-322 » P ZAGORJE: 03/56-55-100
Uvodnik
EMA JE PRAVA TEMA!
V temi so vodilni na RTV-ju, na telefonski kompaniji, pa v grafičnem podjetju, v temi so predvsem gledalci. Se spomnite akcije slovenske policije, ko so za boljšo varnost pešcev v prometu oglaševali s sloganom "Stopimo iz teme"?
Tega slogana bi se morali držati tudi odgovorni na državni televiziji. Prosim, o ustreznosti zmagovalne pesmi oziroma njenih ali njihovih izvajalkah ali izvajalcih na tem mestu ne bi razpravljali, daje pa vso ozračje čutiti veliko mero homofobije.
Ja, ni kaj, pust je bil in je šel, toda očitno na naši državni televiziji ostaja skozi vse leto. Nenazadnje kot plačniki naročnine vedno bolj ugotavljamo, da se z našim denarjem dogajajo same svinjarije.
A kaj lahko stori navaden smrtnik? Bistvo je najbolj zadel Boris Kobal, ki je zapel "...in če na Emi zlomiš si kolk, na koncu vedno avlada Molk!"
Naslednjič izidemo 14.03.2002
Kje je kaj:
PapTelematika ostaja?
Vrstijo se razstave
0 Eko šoli
lotervjo z Andrejem Železnikom kariera 2002
32j)	30 let karateja v Irbovljah-ll.del
Utrinek z Eme 2002:
Avtor Jože Ovnik
ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411.
V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina, Peter Molnikar (Šport in Kronično),
F-anči Moljk (Miš maš), Marta Hrušovar, Jože Ovnik. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri.
Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: Tiskarna Gracer, Celje. Tiskano dan pred izidom, v nakladi 1100 izvodov.
Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, 1. polletje 2.916,00 SIT, I. tromesečje 1.458, OO SIT, naročnina za tujino 77,50 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8.5% DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
IZ TISKOVNE KONFERENCE PAR-TELEMATIKE
Ljubljansko podjetje Pap-Telematika, ki je pred petimi leti v Trbovljah prevzela v upravljanje (kot zatrjujejo) na črno zgrajene kabelske sisteme, je tudi po zadnji odločbi ustavnega sodišča, s katero je le-to razveljavilo koncesijsko pogodbo zatrdilo, da še naprej ostaja v Trbovljah. Na tiskovni konferenci, ki so jo v Trbovljah sklicali prvič doslej, so še povedali, da se bodo potrudili, da bodo uresničili vse tisto, zaradi česar so pred leti prišli v Trbovlje. Doslej kdo ve kako niso bili uspešni. Vsaj v tistem delu priključevanja novih naročnikov.
Na tiskovni konferenci je generalni direktor podjetja Zvone Zupan s svojimi sodelavci nekaj kritičnih besed namenil tudi medijem oziroma novinarjem, ki naj bi o njihovi dejavnosti, ki so jo vsa ta leta opravljali v Trbovljah, pisali pristransko. Sicer pa je gen.direktor že v začetku poudaril, da so bil pred petimi leti v Trbovljah na razpisu izbrani kot najboljši ponudnik, čemur ni po njegovem nihče od konkurentov oporekal. Njihov
poglavitni načrt takrat je bil, da legalizirajo obstoječe kabelske sisteme, kar pravijo, da jim je v večjem delu z mnogimi težavami tudi uspelo, ter da obstoječi sistem posodobijo oziroma ga zgradijo tam, kjer ga še ni. Po njihovem jim je
sistem, kar so uspeli z izgradnjo optičnega hrbteničnega sistema (od Termoelektrarne do podjetja Malgaj). Nekoliko manj so bili uspešni pri pridobivanju novih naročnikov. Od prvotnih 2400 naročnikov jim jih je na novo v vseh teh letih uspelo pridobiti le 50, kar je mnogo manj, kot so obljubljali. To pa v tem podjetju, ki se bo že v kratkem združilo v delniško družbo
izgradnji KRS v Trbovljah priključenih na KRS 4 do 5 tisoč gospodinjstev.
Na vprašanje, koliko od obstoječih 2400 naročnikov je z njimi v prejšnjih letih sklenilo naročniško razmerje, so v vodstvu podjetja povedali, da le okoli 1000. Le- ti so tudi redno poravnavali mesečne obveznosti (trenutna naročnina znaša 1600 tolarjev), kljub temu pa preostale neplačnike niso izklapljali iz sistema. Nove pogodbe o sklenjenem naročniškem razmerju, tako pravijo, bodo znova poslali vsem lastnikom kabelskih sistemov. Tiste, ki pogodbe ne bodo podpisali, pa bodo tokrat po novem v najkrajšem času tudi odklopili. Seveda, kjer je to mogoče. Ker pa za kabelske storitve veljajo tržne zakonitosti, bodo imeli vsi dosedanji lastniki kabelskih sistemov možnost izbire najugodnejšega kabelsko- komunikacijskega ponudnika. Kot nam je znano, o tem smo pisali v prejšnjem Zasavcu, je eden od možnih ponudnikov tudi kisovški EVJ-Elektroprom, ki je v resnih pogovorih z eno izmed KS v Trbovljah in kjer je po približni oceni možnih 1000 naročnikov. Bo dovolj kruha za oba?
Igor Gošte
Komu bodo Trboveljčani zaupali upravljanje s KRS?
uspelo posodobili okrog 90% Tegrad&Pap, opravičujejo z težavami, kabelskega sistema v občini. Zadali s katerimi so se v Trbovljah srečevali, so si tudi nalogo, da povežejo vse tri Ocenjujejo, da bo lahko po pridobitvi kabelske sisteme v enoten kabelski vseh dovoljenj in po zaključeni
Lafarge objavlja namero za nakup večinskega deleža Cementarne Trbovlje
Dne 14. februarja je družba Lafarge Perlmooser gradbeni materiali d.o.o., Ljubljana, ki je v 100 odstotni lasti družbe Lafarge Perlmooser AG, poslala Cementarni Trbovlje, Uradu RS za varstvo konkurence in Agenciji za trg vrednostnih papirjev pismo o nameri za nakup večinskega deleža družbe Cementarne Trbovlje. Družba Lafarge Perlmooser gradbeni materiali d.o.o., Ljubljana namerava za eno delnico ponuditi 60.000 slovenskih tolarjev.
Trenutno je Lafarge Perlmooser gradbeni materiali d.o.o., Ljubljana lastnik 22,9 odstotkov Cementarne Trbovlje. Ostali delničarji Cementarne Trbovlje so Intercement s 37,5 odstotnim deležem ter dve investicijski družbi, in sicer SBG z udeležbo 24,6 odstotka in CCS s 13,5 odstotno udeležbo. Razpršenih delnic je 1,5
odstotka. Delnice podjetja Cementarna Trbovlje kotirajo na Ljubljanski borzi.
Kot pravijo v družbi Lafarge Perlmooser gradbeni materiali, Ljubljana bi pridobitev večinskega deleža Cementarne Trbovlje pomenila logično nadaljevanje strateškega partnerstva, ki obstaja med družbama že od začetka privatizacije. Prvi stiki namreč segajo v osemdeseta leta. Namen pridobitve večinskega deleža je predvsem poglobitev tesnega
sodelovanja ter intenzivne izmenjave tehnično-gospodarskega znanja v okviru trenutne udeležbe. Cementarna Trbovlje namerava v prihodnosti izvajati obsežne investicije, in sicer še posebej na področju modernizacije in varstva okolja.
SPEM
POHVALE ZA TRBOVELJSKEGA ŽUPANA
Predsednik Društva invalidov Trbovlje Rudi Janežič nam je sporočil, da ima poleg zagorskega župana Matjaža Švagana tudi trboveljski župan Ladislav Žiga Žgajnar razumevanje za osebe in različna društva, ki še kako potrebujejo občinsko pomoč. Takole je povedal: »Trboveljski župan ima posluh za socialno ogrožene, kakor tudi za duševno ali telesno prizadete osebe. In to navkljub ne prav rožnatemu trboveljskemu gospodarstvu. Veseli smo, da nam je že večkrat prisluhnil in nam namenil nekatera sredstva, s katerimi lažje opravljamo svoje poslanstvo. Nenazadnje je ob novem letu pomagal priskrbeti tudi denar za obdaritev otrok presežnih delavcev trboveljske Mehanike.«
Igor Gošte
USTANOVLJEN SINDIKAT BREZPOSELNIH
V Slovenskih Konjicah je bil pred časom ustanovljen prvi sindikat, ki bo združeval brezposelne delavcev. Za prvega predsednika Sindikata brezposelnih delavcev Slovenije (SBDS), ki je pred dobrim mesecem od ministrstva za delo prejel odločbo o reprezentativnosti, je bil izvoljen Kisovčan Ivan Cencelj. V Kisovcu, na njegovem domuje tudi sedež sindikata. Sicer pa je predsednik tega sindikata že dalj časa brezposeln. Upa, da bo novoustanovljeni sindikat, v katerega se bodo lahko vključile brezposelne osebe, pomagal soustvariti brezposelnim prijaznejšo delovno zakonodajo, zavzemali pa se bodo tudi za obvezno pripravništvo. Oblikovali bodo tudi solidarnostni sklad, ki naj bi se »polnil« s pomočjo donatorjev in članarine. Več o sindikatu in predsedniku pa v eni izmed naslednjih številk.	Igor Gošte
Slovenija ima stabilno visoko porabo cementa v višini 1,2 milijona ton letno, letna proizvodna kapaciteta Cementarne Trbovlje pa znaša 520.000 ton. Družba Lafarge je največji svetovni proizvajalec cementa z 82.000 zaposlenimi v 75 državah in s skupnim prometom v višini 15 milijard Eurov.
Avstrijska družba Lafarge Perlmooser je del mednarodne skupine Lafarge, kije vodilni svetovni proizvajalec gradbenih materialov. S prevzemom družbe Blue Circle je Lafarge svoje vodilno mesto še utrdil in v letu 2001 dosegel skupni promet v višini 13,7 milijarde Eurov.
V Avstriji upravlja družba Lafarge Perlmooser AG dve cementarni (Mannersdorf v Spodnji Avstriji in Retznei na Štajerskem) s skupno kapaciteto 1,5 milijona ton, dejavna pa je tudi na področju agregatov in betonov. Promet družbe v letu 2001 je znašal 95,2 milijona Eurov.
DEVETLETKA BURI DUHOVE
Nekdanja občinska svetnica Tadeja Nimac je upala, da bo zagorski župan Matjaž Svagan na dnemi red 23.seje občinskega sveta uvrstil tudi njeno pobudo. Kot smo izvedeli na 23. seji, se bodo svetniki z njeno pobudo (problematiko) seznanili in jo obravnavali na naslednji seji.
In za kakšno problematiko gre? Tadeja Nimac je v pismu, ki ga je naslovila občinskemu svetu (in že prej tudi županu Matjažu Švaganu in odboru za šolstvo) med drugim zapisala; ko se je naš otrok vključil v program obvezne priprave na šolo, smo se soočili s problemom, za katerega smo kasneje ugotovili, da ni le problem družine Nimac, ampak tudi mnogih družin v Sloveniji in tudi v Zagorju. Naša
zdi seji namreč prav, da se otroci v zagorski občini na nek način obravnavajo različno. Kot je znano, bodo v Zagorju v prihodnjem šolskem letu pričeli z devetletko le v OŠ Tone Okrogar, saj so le tu zagotovili pogoje za devetletko. V preostalih dveh šolskih okoliših, ki ju pokrivata OŠ Ivan Kavčič in Ivan Skvarča, tega še niso uspeli. »To posledično pomeni, da bodo starši prvošolcev devetletke plačevali v
zakonodaja pa vseeno dopušča možnost posameznim občinam, da ta problem rešijo po svoje, torej na mladim družinam prijaznejši način. To predlaga tudi zagorski občini. Ne
šoli le hrano, starši malošolarjev npr. šolskega okoliša OŠ Ivan Skvarča, ki naslednje šolsko leto še ne bo zagotovila pogojev za vpis šestletnikov v devetletko, pa bodo
JOŽE POTOKAR DOBITNIK NAGRADE TONČKE ČEČ
Občina Trbovlje je organizirala in izpeljala 7.februarja zvečer v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje proslavo v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Najprej so v likovni galeriji delavskega doma odprli samostojno razstavo del slikarja Jožeta Potokarja, dobitnika letošnje nagrade Tončke Čeč. Uvodni nagovor je imel prof. Aleš Gulič, v programu pa je sodeloval MePZ Akademik pod vodstvom Blaža Rojka. Avtor seje številnim navzočim obiskovalcem predstavil z okoli 100 deli, v glavnem v risbi z realističnimi in fantastičnimi motivi. Vnovič se je dokazal z izjemnimi risarskimi in oblikovalskimi sposobnostmi, ki
ga uvrščajo med vodilne slikarje -risarje pri nas.
Uro kasneje se je v gledališki dvorani pričela osrednja proslava. Uvodno himno Zdravljico je zapel MePZ Akademik, nato pa je župan Ladislav Žiga Žgajnar v svojem govoru orisal pomen slavljenja kulturnega praznika in to povezal z razvitim kulturnim živlenjem v Trbovljah. Posebej je še omenil pridobitve na področju kulture v zadnjem enoletnem obdobju. In teh ni bilo tako malo. Žetev je bila namreč kar bogata, kar smo lahko povzeli po vsebini županovega govora. Nato sta župan in mag.Janez Pušnik kot predsednik občinske komisije za priznanja po poprejšnji obrazložitvi podelila slikarju Jožetu Potokarju, članu RELIK-a, priznanje in nagrado Tončke Čeč, kar je najvišje
Vrtcu Zagorje plačevali program varstva... in priprave na šolo (materialni stroški- kar ni v skladu z zakonodajo!),« je zapisala Nimčeva v pismu, ki gaje naslovila tudi na nas. Prepričana je, da je
prehrano (malico, kosilo). »V Zagorju pa starši, še posebej je to problem izven urbanega območja plačujemo drage storitve varstva otrok- v sicer obveznem programu priprave na šolo,« je še zapisala in
...pred vrati devetletke.
ustavno zelo sporno različno izvajanje teh programov po različnih šolskih okoliših, ki jim je osnova za dejavnost isti krovni zakon in ustava. Pa naj gre za šolske okoliše v okviru iste ali različnih občin. »Zakon je enoten za vse državljane,« še meni. Kot primer dobre rešitve je navedla sosednjo občino Trbovlje, kjer so v letošnjem šolskem letu zagotovili pogoje za devetletko v vseh šolskih okoliših. Starši tam pripeljejo otroke v 1.razred ob odhodu na delo, po nje pa se vračajo ob prihodu z dela. Ker je osnovnošolsko izobraževanje po zakonu brezplačno, plačajo le
povedala tudi v pogovoru.
Upamo, da bodo imeli na naslednji seji občinskega sveta, ko naj bi obravnavali omenjeno problematiko, svetniki razumevanje in poiskali ustrezno rešitev v tem t.i. neenakopravnem prehodnem obdobju. Kar pomeni, da če v občini že niso uspeli zagotoviti v vseh okoliših devetletko, naj poskrbijo vsaj za to, da starši šestletnikov tam, kjer devetletke še ne bo; plačujejo le tisto, kar bodo plačevali starši prvošolcev devetletke v OŠ Tone Okrogar in v drugih devetletkah po Sloveniji.
Igor Goste
priznanje občine Trbovlje na kulturnem področju. Sledil je koncert kvinteta ARIART, ki ga tvorijo Matej Grahek, Maja Kojc, Jože Kotar, Damir Huljev in Andy Saunders, ki so sicer člani obeh slovenskih simfoničnih orkestrov. Kvintet je zaigral pet del raznih priznanih skladateljev. Celoten program je povezovala moderatorka Renata Žnidar. Po proslavi je sledil v avli doma pogovor udeležencev proslave.
Osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku pa v Trbovljah ni bila edina. Od začetka februarja pa vse do konca meseca se je zvrstilo okoli 30 najrazličnejših kulturnih in družabnih prireditev ne le v osrednjem delu občine, pač pa tudi v okoliških naseljih. Večina teh prireditev je bila obiskana zelo
dobro, nekatere pa tudi manj, predvsem zaradi slabega vremena.
V HRASTNIKU SANIRAJO PLAZ LOGAR
GD Hrastnik je začelo v Črdencu s saniranjem plazu Logar, ki seje sprožil že pred leti. Tokrat niso mogli več odlašati, saj je ogrožena stanovanjska hiša na tem področju. Začeli so z drenažo in odvodnjavanjem vode, končali pa bodo predvidoma v dveh mesecih. 37 milijonov SIT bo prispevalo ministrstvo za okolje in prostor.
Fanti Moljk
PRAV
IZ SEJE OBČINSKEGA SVETA ZAGORJE
Tudi na 23.seji občinskega sveta Zagorje so svetniki obravnavali obširni dnevni red. Kot je že v navadi, so nekateri na občinske službe naslovili kar nekaj pobud oziroma predlogov. Pa poglejmo, katere. Skorajda vsi razpravljavci (Anton Koban, SDS, Andrej Dolšina, N.Si, Ivo Klančišar, LDS) so menili, da je regionalna cesta Trojane- Izlake in naprej proti odlagališču na Brišah v zelo slabem stanju, kar je zelo nevarno. Hkrati so nekateri spraševali, kdo je odgovoren za tako stanje. Župan je pojasnil, da so od ustreznega ministrstva zahtevali, da omenjeno cesto temeljito prenovijo (o tem smo pisali v prejšnji številki). Kolikor nam je v času trajanja seje uspelo izvedeti od občinskih strokovnih služb, pa zelo dvomijo, da se bo dalo cesto prenoviti le s preplastitvijo zgornjega sloja. Težki tovornjaki so namreč dodobra načeli tudi spodnji ustroj ceste, kar
pa pomeni veliko dražjo in dolgotrajnejšo sanacijo. Sandi Grčar (LDS) je ocenil, da je že skrajni čas, da inšpekcijske službe ukrepajo glede črnih gradenj na področju Repnika. Marjan Kovač (LDS) pa je na župana Matjaža Švagana naslovil vprašanje, koliko denarja iz proračuna (postavka obveščanje) je bil v lanskem letu deležen Zasavc. Čeprav je bilo dogovorjeno, da bo Zasavc iz naslova oglaševanja prejel 500 tisoč tolarjev več kot v proračunskem letu 2000, po njegovih informacijah ni bilo tako. Župan je dejal, da bo odgovor pripravil do naslednje seje.
Svetniki so obravnavali tudi osnutek letošnjega proračuna, ki ga je uvodoma predstavil župan Matjaž Švagan (LDS). Prihodki proračuna naj bi znašali 1.739.114.000, odhodki pa nekaj manj in sicer 1.705.780.000 tolarjev. Svetniki so v razpravi opozorili na nekatere izrazito
povečane proračunske postavke glede na leto prej. Precej razprave je bilo ob močno povečanih sredstvih za novoletne prireditve (iz 9 na 16 mio tolarjev). Dobršen del teh sredstev bo pripadlo Gasilskemu društvu Zagorje, ki mu je bilo že lani zaupana organizacija novoletnih prireditev (v prejšnjih letih Gostišču Kovač). Dragica Jazbec (SDS) se je ob tem povečanju vprašala, ali to ne pomeni, da bo s tem Gasilsko društvo Zagorje kar dvakrat plačano. Prvič s proračunskimi sredstvi in drugič za opravljene storitve (gostinstvo) v šotoru. Marjan Kovač pa se ni strinjal s predvideno postavko (cca 2 mio tolarjev) za televizijo TV Center, ki po njegovem vse bolj postaja trboveljska TV postaja in nikakor regionalna, saj po njegovem o dogajanju v Zagorju poroča zelo malo. Predlagal je, da se sredstva namesto za TV Center namenijo
lokalnemu časopisu Zasavc, ki o Zagorju in o delu zagorskega občinskega sveta poroča neprimerno več. Janka Pavšek Bantan (LDS) je menila, da je že čas, da se v proračunu zagotovijo sredstva za adaptacijo fasade na izlaški OŠ, ter da se tej šoli omogoči nakup računalniške opreme.
Svetniki so obravnavali tudi predlog Vrtca Zagorje za kar 19 % povečanje njihovih storitev. Nekateri svetniki (iz različnih strank) so temu ostro nasprotovali. Vseeno pa se je večina strinjala z pritrdilnim mnenjem Odbora za šolstvo, ki ga vodi Anica Ule Maček (LDS), in so omenjeno podražitev podprli. Prav tako so svetniki brez večjih zapletov sprejeli povečanje cen dimnikarskih storitev za 7,5%. Sprejeli so tudi odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki bo začel veljati po objavi v Uradnem vestniku Zasavja.
Igor Goste
HRASTNIŠKI KOLEDAR PRIREDITEV
V februarju je izšel v Hrstniku koledar prireditev za februar, marec in april. Podatke je zbrala Liljana Oplotnik, uredil pa Marko Planinc. Naslednja številka bo zajemala napovedi dogodkov za maj, junij, julij in avgust, zato bodo lahko upoštevali podatke, ki bodo prišli na KRC Hrastnik, Log 3 do 10. aprila 2002. Organizatorji naj pošljejo naslov prireditve, kratek opis, dan in uro ter kraj, kjer se bo prireditev odvijala. Uredništvo koledarja priporoča še naslov in telefonsko številko odgovorne osebe, da bodo lahko dobili še dodatne informacije, če bodo potrebne. Na ta način bodo lahko ljudje obveščeni o prireditvah pravočasno in natančno. Tokratni koledar je občina Hrastnik izdala v 3000 izvodih, dobijo pa se na običajnih mestih.
Fanti Moljk
KRAJEVNA SKUPNOST CENTER SE JE PRESELILA
Krajevna skupnost Center v Trbovljah, kije imela vsa leta svoje
prostore v Fortejevi hiši na Trgu revolucije, se je pred kratkim preselila v nove prostore. Sedaj ta KS posluje v zgradbi bivšega zdravstvenega doma na Ulici 1 .junija4, v I.nadstropju. Fortejevo hišo postopoma praznijo in najemnike izseljujejo, ker jo bodo po načrtu porušili zavoljo zgraditve cestnega krožišča na tem območju. Tako bo od nekdanjega osrednjega naselja spodnjih Trbovelj ostala le še osnovna šola.
IL
16.PEVSKA REVIJA OD KOROTANA DO JADRANA
V soboto, 16.februarjaob 19.uri je potekal v Delavskem domu Trbovlje pevski koncert petih moških pevskih zborov, ki so se leta 1982 pobratili in ustanovili pevsko revijo z imenom Od Korotana do Jadrana. Vsi pobrateni pevski zbori nastopajo vsako leto izmenjaje na drugi lokaciji oziroma v krajih, od koder izvirajo. Letošnjo, Ič.pevsko revijo pod tem imenom, je imel na skrbi Moški pevski zbor Zarja iz Trbovelj. Udeležili so se je vsi pobrateni
pevski zbori in sicer Tabor-Opčine pri Trstu, Foltej Hartman SPD Edinost iz Pliberka, Franc Zgonik iz Branika, Vres iz Prevalj in Zarja iz Trbovelj. Vsak zbor je po programu zapel po tri pesmi pod vodstvom svojih zborovodij, na koncu pa so vsi zbori skupaj (vseh pevcev je bilo blizu 130) zapeli sedem pesmi. Zanimiveje bilo, da so pred nastopom predstavniki nastopajočih zborov predstavili svoj kraj v sliki projecirani na steno in v besedi v svojem dialektu. Pred koncem koncerta so si zbori izmel-jali manjša spominska darila, vse pa je toplo pozdravil župan občine Trbovlje Ladislav Žiga Žgajnar, ki je tudi sam Zarjin pevec. Večerje povezovala in napovedovala Renata Žnidar.
Dvorana ni bila povsem polna, saj je prav takrat padal sneg. Vsi tisti, ki so bili navzoči na koncertu pa so bili izredno zadovoljni, kar so dokazovali z močnim aplavzom. S tem koncertom so vsi pobrateni pevski zbori znova potrdili, kar so zapisali v listini o pobratenju in sicer: "Združili smo se v prijateljstvu za slovensko pesem,
za narodnost, za sožitje!". Zarjani so se ponovno izkazali kot zelo dobri organizatorji in gostitelji in ne le kot imenitni pevci.
IL
POČITNICE V HRASTNIKU
Rajska dolina na Kalu letošnje počitnice ni imela dovolj snega, da bi se lahko otroci smučali. Tako so lahko obiskali prireditve v knjižnici, ustvarjalnih delavnicah društva Ptica, dopoldanskih filmskih predstavah ali pa čofotali v bazenu. V delavskem domu pa so videli tudi igrano lutkovno predstavo Pesem zvezd, ki jo je organizirala OZPM Hrastnik.
Fanči Moljk
STALNA RAZSTAVA DEL L.HOČEVARJA
Dne 14. februarja so v Zasavskem muzeju Trbovlje odprli stalno razstavo umetniških del umrlega akademskega slikarja Leopolda Hočevarja-Hočija. Stalno razstavo so pripravili po dogovoru s svojci umrlega slikarja.
IL.
kšefti
POLITEHNA USPEŠNO NASTOPA V ZDA IN NEMČIJI
Politehna d.o.o. delavnica Valvasorje bila letos v Združenih državah Amerike. Kam so šli letos, smo povprašali Aleša Breznikarja, lastnika podjetja.
Stvar je zopet vključena že v lanski projekt Edinstvene Slovenije. Kljub temu, da je bilo že kar nekaj besed povedano že lansko leto okrog tega, smo se letos, konec januarja, odpravili na ameriški trg. Vendar tokrat to ni bila več stvar podprta samo iz ene strani, ampak smo v New Yorku tokrat razstavljali z distributerjem, ki bo prodajal in dostavljal ta projekt in preko izdelka tudi naše izdelke.To je Sast living iz Dallasa. To je en del tega, drugi del pa se je dogajal 15. februarja v Frankfurtu na sejmu Ambient, kjer smo zopet razstavljali z našo delavnico in pa našimi papirji.
Je bil to isti program ali je že kaj razširjen?
Program je razširjen na dobo enega leta, ker smo v enem letu naredili novega, potujejo zraven še stare stvari. To je papirna galanterija, ročno izdelan papir, zopet certifikat domače obrti. Iste stvari v bistvu kar se tiče temeljev, samo nadgradnja na področju designa.
ZA VZDRŽEVANJE VODOTOKOV MALO DENARJA
Občina Trbovlje je po svojih sodelavcih organizirala skupno s predstavniki ministrstva za okolje in prostor ter podjetjem Hidrotehnika iz Ljubljane razgovor o reševanju odprtih problemov v zvezi z vzdrževanjem vodotokov na področju občine Trbovlje v letošnjem letu. V proračunu je za letošnja dela namenjenih zelo malo sredstev. S temi bo možno izvesti vzdrževalna dela na 15m obrežnega zidu Trboveljščice na območju STT-Strojegradnja. Proučili so tudi možnost najboljše rešitve prestavitve dela potoka Trboveljščica na območju Trga Franca Fakina pri bivši gostilni Špane. Tu ima občina Trbovlje v načrtu določena rušenja objektov, tako tudi znamenite Špančeve hiše, ki sodi v staro mestno jedro Trbovelj. Da bi se izognili temu rušenju je bila že večkrat omenjena možnost širitve ceste na tem območju s prekritjem potoka. Trboveljščica je v dobršnem delu vse od železniške postaje navzgor prekrita na raznih območjih, zato obstaja možnost, da bi tudi na tem delu prekritje lahko izpeljali v dolžini nekaj deset metrov. Prizadevanja naj gredo v smer ohranjanja
Koliko daleč pa je z delavnicami v Združenih državah?
Zelo daleč.Pogovori tečejo in mislim da se bodo na jesen stvari realizirale.
Kakšno pa je trenutno stanje doma?
V domači delavnici smo v tem trenutku zaključili minulo poslovno leto z dobičkom .V letošnjem letu nameravamo zaposliti dve delovni moči, s tem da želimo še bolj uveljaviti tudi delavnico na gradu Bogenšperk, povečati tržni delež v sosednji Hrvaški, želimo se poizkusiti na makedonskem tržišču, kjer nekateri dogovori že tečejo ter povečati proizvodnjo in prodajo.
Sc bodo artikli in proizvodnja v Ameriki prilagajala Ameriki ali ostala v slovenskih okvirih in načinih?
Zelo velik del ostaja tak, kot 'ga poznamo na evropskih trgih, je pa en segment, ki je za Ameriko zgleda zanimivo-to je področje gostinstva in ročno izdelani papirji za to področje se pravi poutpouriji in serveti itd.
Ste upali na uspešen nastop tudi v New Vorku?
Stvar ni bila samo v New Vorku, Sast Living -distributer-želi razširiti mrežo po celi Ameriki,
starega mestnega jedra tako, kot to počnejo v večini slovenskih občin pa tudi drugod po svetu, tako z revitalizacijo objektov pa tudi njihovo namembnostjo.
IL.
PODJETJE PREKORŠEK NAČRTUJE SVOJ RAZVOJ
Podjetje Prekoršek d.o.o., katerega lastnik je Ludvik Prekoršek, deluje na področju Trbovelj že pet let. Podjetje se ukvarja z izdelavo raznih mesnih izdelkov. S 50 zaposlenimi naredi dnevno tudi po štiri tone mesnih izdelkov. Sedanji prostori na Trgu svobode, kjer je do pred nekaj leti delovala klavnica, so za nadaljni razvoj premajhni, ni pa nikakršne možnosti, da bi se na tej lokaciji razvijali. Zato so stopili v stik z občino Trbovlje in Rudnikom Trbovlje-Hrastnik, da bi si z njunim soglasjem in podporo zagotovili prostor za postavitev novega obrata na bivši rudniški žagi. Morda jim bo uspelo zemljišče pridobiti še letos jeseni. Novi obrati naj bi delovali po evropskih standardih, zaposlovali pa naj bi od 150 do 180 ljudi. Na dan bi lahko izdelali okoli 10 ton mesnih izdelkov in večina teh bi šla v izvoz.
U.
tako da gredo ti izdelki na več sejmov (San Francisco, Los Angeles, Denver). Stvar je v tem daje L.A. odprl določene segmente nove za nas. Vsi udeleženci lanskega sejma, ki smo lani aktivno pristopili k projektu (pri tem moram pohvaliti regionalni center za malo gospodarstvo, ki je v bistvu bolj te poti odprl) smo nekaj iztržili od tega. Moram pa reči, da smo se ogromno naučili, tako da letos štartamo z ene stopnice višje. Še zdaleč pa ne poznamo tega trga in mislim da nas še veliko ovir čaka na tem trgu.
Do sedaj so domačini le enkrat morda dvakrat videli vaše izdelke. Bodo izdelki ali pa morda prikaz proizvodnje viden tudi letos v Radečah?
V Radečah ne. Od 1. januarja lanskega leta pa je na ogledu na gradu Bogenšperk vse, kjer je odprta delavnica, za vse ki si želijo ta ceh ogledati. V tem trenutku je zaradi zime grad zaprt, ker ni sezone.Z odprtjem sezone pa bo ta ceh viden, tako da v bistvu grad Bogenšperk to omogoča. Sama delavnica pa ne bo nikoli odprta za oglede v Radečah, tako da je v ta namen tudi na Bogenšperku postavljena ta delavnica in ta je za to da si jo lahko obiskovalci tudi ogledajo.
Rudi Špan
LETOŠNJI KRAMARSKI SEJEM BO SPET OB DOLANKI
Organizacijo letošnjega kramarskega sejma na Dolu, ki ima skoraj stoletno tradicijo, bo letos prvič prevzelo Turistično društvo Hrastnik. Tako kot lansko leto bo tudi letos ob Dolanki na parkirišču. Ker pa je letošnji 10.marec na nedeljo, so se organizatorji odločili prestaviti sejemski dan na soboto, 9.marca.
"Prostor je plačan za dva dni, zato bo verjetno kdo podaljšal svojo ponudbo še na nedeljo," je pojasnila Mojca Greben, predsednica društva. Kakšen dan prej bodo na križišču sredi Dola postavili tudi maskoto, ki bo usmerjala obiskovalec proti Dolanki. Seveda bo imelo TD tudi svoj prostor - štand, kjer bodo ponujali domače pecivo in skrbeli, da se bodo obiskovalci dobro počutili.
Naj še dodamo, daje dolski kramarski sejem prvi v Sloveniji, ki začenja s sejemskimi dnevi v pomladanski sezoni.
Fanti Moljk
Kulturniška
"V TEH ČASIH JE TEŽKO BITI TRBOVC"
Četrtek. Štirinajsti februar. Dan, ko goduje sveti Valentin, ki je po ameriškem zgledu postal dan vseh zaljubljenih, po izročilu naših starih mam pa ima sveti Valentin ključ od korenin. Kljub vsemu temu je bilo četrtkovo popoldne, ko se je nebo spustilo nizko nad Savo in je pršil rahel a "špičast" dežek, bolj
risarja Jožeta Ovnika, ki mu je naš kraj vsekakor pri srcu in mu daje navdih za njegove slike in osebno verjamem, daje to ena izmed večjih njegovih ljubezni..." je umetnika predstavil direktor TET Samo Pajer.
Aleš Leko Gulič je s pripovedjo o slikarju in njegovih delih odškrnil
podobno poznojesenskemu dnevu, kot pa je naznanjalo prihod pomladi. Kakorkoli že, vse to ni motilo prijetnega, svečanega in toplega vzdušja v upravnih prostorih Termoelektrarne Trbovlje. Tam se je zbrala družba prijateljev, znancev in občudovalcev slik "...našega znanca z ulice, prijatelja, likovnega ustvarjalca,
zaveso, ki včasih zastira pogled v umetnikov svet in hotenja, ki jih izraža s svojimi podobami. To pa je predvsem ohraniti podobo rudarskega kraja in življenja, za katerega je dokončno in z zakonom določeno, da postane zgodovina -preteklost in s tokom časa počasi izginja, "...in na poti oblikovanja zgodovine kot neke fiktivne resnice
je Joco. On riše in upodablja vse tisto, kar je ostalo v pripovedi, na novo, kot daje v resnici bilo takšno. Da bi se pa izognil nevarni možnosti, da bi čez sto let njegove risbe gledali kot resnico, jih je hiperboliziral, naredil likovno bolj sprejemljive in bolj jasno je, da gre za fiktivne podobe, ne pa za fotografije iz neke realnosti ali za podobe po čisti resnici..." Dve novi sliki sta tokrat še posebej pritegnili pozornost. Na njih je slikar upodobil najbolj izrazite značilnosti
iz spominjanja neke preteklosti v trenutku znajde v čisti sedanjosti. To isto občutje so v navzočih vzbudile tudi "Katice", ki so s čistimi in močnimi glasovi iz svojih mladih grl preteklosti dale novo podobo in barvo.
Jože Ovnik pa je svojo umetnost približal tudi vsem tistim, ki jim del le-te še vedno pripada kot košček ali pa večji del njihovega življenja. To so stanovalci Doma upokojencev Trbovlje. Tudi v njihovi avli, ki jo ponosno
kraja od najstarejših, že pozabljenih pa do današnjih, obstoječih in jih, na samo njemu lasten način, oblikoval s peresom in barvami in postavil, oziroma razvrstil po risbi. Pred očmi in v glavi opazovalca se odvija zgodovina dvestotih let, ki se
imenujejo Galerija, so na ogled postavljene Jocotove slike in ob njih bo marsikateremu stanovalcu in obiskovalcu spomin zataval v, ne tako daljno, preteklost, v kateri je ostal del mladosti.
MaH, slikal: PRAV
"MIRU IN SVETLOBE,
...da bi se imeli radi in da bi vas imeli ljudje radi, tudi takrat, ko nimate tega občutka."
To so bile Severinine želje vsem številnim obiskovalcem, ki so do zadnjega kotička napolnili Galerijo Kozole na Partizanski cesti v Trbovljah, kjer je bila v petek, 15. februarja, otvoritev razstave slikarke Severine Trošt Šprogar.
O njenih delih je spregovorila kustosinja Zasavskega muzeja Trbovlje Aleksandra Forte in med drugim dejala:"To niso samo operativni nosilci nekih podob, kijih vidimo v realnosti, ampak nam pripovedujejo dosti več. Govorijo nam o slikarkinih spoznanjih in doživetjih, do katerih je prišla z branjem,	opazovanjem,
razmišljanjem. Moč misli pa je
neustavljiva in nedojemljiva. Miselni svet nas postavlja v neke odnose, ki so včasih zavedni, spet drugič nezavedni in tako je tudi z osebami in predmeti na Severininih slikah..."
"Krivci" za neko zelo specifično vzdušje, nabito z ljubeznijo in
naklonjenostjo do vseh in vsega, so bili njeni prijatelji, ki so jo prišli pozdravit iz Razborja, s čudovitimi mislimi, izraženimi skozi pripoved o sanjah, ki so se strnile v: "...Vemo, da Severina sliši mnogo več. Sliši, Bog ve, kdaj in kje, vendar, kar sliši,
postane dotik, postane bližina in ko stojiš pred njenimi slikami, slišiš več in zato sem ji hvaležen...Veseli smo zaradi nje, da je in da je tisto več našlo v njej izraz in hvaležni smo ji zato, ker je pripravljena učiti slišati in izraziti."
Severinini gostje so bili ta večer tudi njeni učenci, majhni, iz osnovne šole in veliki "veliki študentje" iz Doma upokojencev Trbovlje, kjer že nekaj časa vodi slikarsko delavnico. "Ker se imajo drug od drugega še marsikaj naučiti." Tako pravi slikarka, ki je po vsem občutenem sodeč, osvojila srca ljubiteljev slikarstva, ki so bili ta večer v galeriji, predvsem pa Ljudi.
MaH, slikal: PRAV
pisma bralcev
n
Pisma bralcev
Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati tekst ali pa objaviti daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino.
OBVESTILO MEDIJEM
Na 3.redni skupščini Sindikata Ljubljanske regije Neodvisnost-KNSS je bil za predsednika tudi tokrat z veliko večino izvoljen dosedanji predsednik te regije Edvard Kržišnik. Ob izvolitvi za predsednika je Kržišnik povedal, da bo v štiriletnem mandatu več pozornosti posvetil izobraževanju sindikalnih zaupnikov ter večji informiranosti članov. Tudi v ta namen so že na prvi poskupščinski seji imenovali Evelin Vesenjak in Igorja Gošteta za predstavnika za stike z javnostjo. Na skupščini je bilo izvoljeno tudi novo štirinajstčlansko predsedstvo in tri članski nadzorni odbor. Za podpredsednika je bil izvoljen Jože Erčulj iz Litostroja, za sekretarko pa Trboveljčanka Evelin Vesenjak. Oba sta tudi v prejšnjem mandatu opravljala to delo.
Predsednik Edvard Kržišnik
Knjižničarske...
IZ KNJIŽNICE TONETA SELIŠKARJA
Februarske pravljične urice so bile obiskane, kot že dolgo ne. Pripravili smo dve pravljični urici za najmlajše in eno za starejšo skupino otrok. Na vseh treh smo se dobro zabavali in narisali veliko risbic. Najmlajši so poslušali
se sladkali tudi odrasli.
Knjižni nagradi za pravilno rešeno uganko meseca januarja sta prejela Matic Selan in Natalija Avrelio. Že kmalu bomo izžrebali nagrajence za uganko meseca februarja, pripravljena pa bo tudi uganka meseca marca. Zato le pohitite in se preiskusite v reševanju knjižne uganke.
JAVNO VPRAŠANJE
Še naprej na naslovu uredništva ali na elektronskem naslovu igoste@hotmail.com sprejemamo vaša vprašanja, ki jih želite zastaviti županom, poslancem s področja Zasavja in drugim javnim delavcem. Seveda pa morate- predvsem zaradi naše interne evidence- k vašemu vprašanju dopisati tudi vaše ime in poln naslov s telefonsko številko. Tudi, če gre za vprašanje, ki ga zastavljate skupinsko. Poln naslov s telefonsko številko rabimo tudi zato, da vsa lahko pokličemo, če nam vaše vprašanje ni povsem jasno in torej potrebujemo vaša dodatna pojasnila. Prav zaradi tega ne moremo objaviti vprašanja, ki nam ga je prejšnji teden poslala skupina stanovalcev neke soseske v Trbovljah. Zato pošiljatelja-e prosimo, da nam v čim krajšem času pošlje-te želene podatke. Mi pa bomo z veseljem vprašanje objavili in ga istočasno poslali tudi trboveljskemu županu Ladislavu Žigu Žgajnarju.
Še nekaj o našem prvem javnem vprašanje, kije bilo naslovljeno zagorskemu županu Matjažu Švaganu. Šlo pa je za zelo poškodovano cesto med Trojanami in Brišami. Veseli smo, da so se nam v »borbi« za boljšo cesto priključili tudi nekateri zagorski občinski svetniki. Še bolj pa bomo veseli, ko bo omenjena cesta povsem obnovljena. Kako hitro bo, bo odvisno tudi od zagorskih občinskih in seveda državnih oblasti. Kdo so oblastniki (eni in drugi), pa tako vemo.
Za uredništvo Igor Goste
Knjižničarske...
pravljici Drugačen in Ko najdeš pravega prijatelja, starejši pa l.del Nenavadnega potovanja, pravljice o palčkih, čudežih in iskanju vode sreče. Kreativna delavnica, kjer smo izdelovali čestitke za Dan žena, je zahtevala veliko spretnosti. A nam tako vedno vse uspe in na koncu smo bili vsi zadovoljni.
Ta mesec so nas obiskali tudi otroci iz vrtca Pikapolonica. Točneje je bila to skupina Sončki. Prišli so na posebej zanje pripravljeno uro pravljic, skupaj s starši in vzgojiteljicama Naco in Majdo. Družbo nam je delala Zobovilka. Veste, kdo je Zobovilka? To je drobcena vila, ki nam je razkrila skrivnosti pravilnega umivanja zob. Sončki so z mladinskega oddelka odšli nasmejani in ponosni. Za obisk kpjižnice s starši so vsi prejeli medalje in sočna, zdrava jabolka. Z njimi smo
Še 5 najbolj branih knjig v mesecu januarju:
1.	DISKO KRALJICA; Silvester Vogrinec
2.	N1NA ZBEŽI OD DOMA; Marliese Arold
3.	POPOLNA DEKLETA; Marilyn Kaye
4.	MRTVI BELEC (UDARCI); David Belbin
5.	KO BI LE VEDELA; Rachel Vail
V mesecu marcu vas spet pričakujemo na pravljičnih uricah in kreativni delavnici. Kaj smo vam pripravili, pa poglejte v napovedniku!
Lepo vas pozdravljam in nikar ne pozabite, da imamo tudi tokrat kar nekaj novih knjig, ki čakajo na vas!
Simona Solina
GORSKI SVET V KNJIŽNICI
Dne 18.februarja zvečer so odprli v mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja v Trbovljah, razstavo barvnih fotografij - povečav znanega planinskega fotografa Cirila Velkovrha iz Ljubljane. Tokrat se predstavlja s 15 deli- posnetki gorskega sveta z območja Pohorja, Kamniških in savinjskih Alp ter Julijskih Alp. Isti avtor seje že lansko jesen že predstavil v Likovni galeriji Trbovlje v Delavskem domu z razstavoi fotografij z znamenj ob slovenski planinski poti od Hoč pri Mariboru do Ankarana. Tokratna razstava je na ogled do 1 .marca. Avtorja se domačini še spominjajo kot nekajletnega profesorja na trboveljski gimnaziji-ekonomski šoli v preteklih letih.
11.
PRIREDITVE V HRASTNIŠKI KNJIŽNICI
V hrastniški knjižnici Antona Sovreta so imeli tudi v februarju pester program. Začeli so z ustvarjalno delavnico in razstavo Prešernovih fotografij. Na lutkovni predstavi Mačji sejem, ki jo je pripravila znana družina Kolenc iz Vač, je bilo toliko otrok, da bi bila ustreznejša manjša dvorana. Tudi računalniških igric in ure pravljic v počitniških dneh se je udeležilo kar precej otrok. Miri Vučetič, vodja knjižnice pa je povedala, da seje v počitniških dneh povečal obisk šoloobvezne mladine.
Fanči Moljk
OBNOVA ČITALNICE V KNJIŽNICI
Knjižnica Toneta Seliškarja v Trbovljah je zadnje čase zelo razširila svojo dejavnost ne le v izposoji knjig, pač pa tudi na drugih področjih. Znani so postali četrtkovi večeri, ko v čitalnici prirejajo razna predavanja, pogovore, predstavitve novih knjig ipd. Pokazalo pa se je, da je treba stopiti korak naprej pri pripravi prostora. V načrtu imajo manjšo razširitev čitalnice na račun manjše čitalnice. Pomembno pa je tudi to, da bodo čitalnico ozvočili. Pri dosedanjih predavanjih in pogovorih je bila slišnost prav slaba ali celo nezadostna. Nabavili pa bodo tudi nove stole za čitalnico. V njej se namreč vsak dan preko dneva zadržuje večje število stalnih in občasnih obiskovalcev. Obetajo se torej boljše razmere za vse obiskovalce knjižnice.
tl.
tema
to)
^KOSOLf/
^C/N Ž\^
EKO ŠOLA V ŠOLSKEM LETU 2001/2002
Noiedi si gredico in skrbi zanjo! Postavi ptifjo hišico in opazuj ptice! Ugašaj luč, tudi v temi je prijetno^ Var&j z vsako kapljico vode! Razmišljaj EKO, pa boš frajer!
V Sloveniji poteka projekt, ki se imenuje "EKO ŠOLA KOT NAČIN ŽIVLJENJA", pod vodstvom nacionalne koordinatorke prof. Nade Pavšer v okviru društva "DOVES - Društvo za okoljevarstveno izobraževanje Slovenije". Projekt Eko šola kot način življenja je program, ki uvaja načrtno in celostno okoljsko vzgojo v osnovne in srednje šole. V program se lahko vključi šola le kot celota (učitelji, učenci, vodstvo šole, svet šole, svet staršev in predstavniki lokalnih oblasti). Glavni namen projekta je okoljevarstveno izobraževanje in ozaveščanje mladih za sonaravno oz. trajnostno življenje in delo šole v sodelovanju z lokalnimi oblastmi in ostalimi nosilci odločanja.
Tako kot vsako leto, bodo tudi v letošnjem šolskem letu 2001/2002 aktivnosti v slovenski Eko šoli kot način življenja (v projekt je vključenih že 92 šol) zelo obširne, saj se šole zavedajo pomena okoljevarstvene vzgoje, nenazadnje pa EkO šola bogati čustvene vezi otroka do narave. Uči ga spoštovati drugačnost in ceniti naravne dobrine. Eko šola daje učencem in učiteljem priložnost, da znanje, ki ga pridobijo pri pouku, uporabijo v vsakdanjem življenju v šoli in izven nje. In to znanje bomo v nacionalni koordinaciji širili tudi letošnjem šolskem letu, z naslednjimi aktivnostmi:
•	spremljanje in usmerjanje eko šol pri njihovem delu,
•	priprava koordinacijskih srečanj, pripravljalnih sestankov in posvetov,
•	komuniciranje ter povezava preko interneta ter svetovnega medmrežja,
•	sodelovanje v študijskih skupinah Zavoda za šolstvo (priprava strokovnih gradiv, didaktičnega materiala,...
•	zbiranje prispevkov iz slovenskih eko šol za objavo v mednarodnem časopisu »Eco News« in na internetu,
•	pridobitev eko zastave v letu 2002: Izpolnjeno mora biti 7 korakov eko šole, oddan letni program dela šole, izpolnjena prijavnica za eko zastavo, izpolnjen anketni evalvacijski vprašalnik kot priloga prijavi, prav tako pa mora posamezna šola sodelovati vsaj v 3 akcijah, ki jih pripravlja koordinacija (EKO bazar, Očistimo svet. Teden vseživljenjskega izobraževanja, sodelovanje na natečaju za najboljšo Eko himno, eko znak šole eko listine, eko kriminalke, idr...),
•	nacionalna koordinacija bo v sodelovanju s strokovnjaki uskladila kriterije 7. korakov z ISO standardi 14001 ter njihovo izvedbo na 4 pilotskih šolah v Pomurju,
•	izvedli se bodo regionalni seminarji “Kako postati dobra eko šola"
•	V mesecu marcu bo v sodelovanju z Mestno občino Maribor, Zavodom za varstvo okolja potekala širša aktivnost na šolah mariborske regije (v vseh 13 občinah), za vključitev šol v program Eko šola kot način življenja. Občine se zavedajo, da bodo na ta način lažje izvajale tudi lokalno Agendo 21 s pomočjo dobrih okoljskih projektov Eko šol,
•	nacionalna koordinacija je pripravila tri natečaje tako za šole, kot za njihove učence: za Eko znak, Eko himno in Eko detektivko,
•	nacionalna koordinacija bo v sodelovanju s Pomurskim ekološkim
centrom izvedla eko kviz »Raziskovanje okolja Evrope«, ob svetovnemu dneva zemlje, 22.aprilu,
•	Ob svetovnem dnevu varstva okolja bo v Cankarjevem domu potekala podelitev eko zastav,
•	priprava časopisa za eko šole, izdali naj bi ga ob svetovnem dnevu okolja,
•	redno sodelovanje z nacionalno televizijo Slovenija, z mladinskim programom z oddajo Male sive celice, v kateri bodo v eni oddaji dobile priložnost tudi eko šole ter
■	sodelovanje v projektu »Otroci za čistejše okolje« v sodelovanju s Tetra Pakom.
Do sedaj pa smo že pripravili:
■	Septembra smo bili prisotni v akciji »Clean up the world« Očistimo svet. Dejavnost je bila zelo odmevna, ker gre za svetovno akcijo, v katero smo se vključili kot edini predstavniki Slovenije. Akcija se je odvijala na 43 eko šolah, ki so opravile čiščenje okolice šole in
•	V oktobru je bil uspešno zaključen EKO Bazar v okviru katerega so se na sejmu v glavnem predstavile Eko šole.
•	Teden vseživljenjskega učenja se je odvijal od 16. - 22. oktobra v akciji Andragoškega centra . K njihovim dejavnostim smo pristopili tudi mi. Naše šole so pripravile razne izobraževalne dejavnosti za krajane: predstavitve projekta, sestanke programskih svetov, delavnice za starše, pohod treh generacij...
•	V tednu vseživljenjskega okolja sodelovala kar 40 eko šol.
•	12 in 13. oktobra 2001 je bila na dvodnevnem obisku v Sloveniji evropska komisarka za okolje Margot Wallstrom. V okviru njenega obiska je bil organiziran tudi ogled izobraževalne dejavnosti slovenkih Eko šol.Seznanila seje z eko šola OŠ Ledina iz Ljubljane.
■	25. januarja je potekala v Radencih na Srednji gostinski šoli delavnica o oblikovanju ter sodelovanju Eko šol v letu Eko turizma.
Projekt Eko šola kot način življenja se spopada z mnogimi problemi: sistemsko neurejeno financiranje projekta, neurejen prostorski status nacionalne koordinacije, financiranje strokovne sodelavke in programskega sveta. Borimo se za umestitev nacionalnega projekta v sistem kot trajno nalogo (stran 91) v Nacionalni program varstva okolja, pregled ukrepov. S tem se bo uredil status nacionalne koordinacije in plačilo članarine evropski koordinaciji Eco-Schools za slovenske eko šole. Te probleme smo obravnavali na seji GLOBE - parlamentarne skupine, 26.9. 2001. Glavna tema je bila, Ali potrebujemo strategijo za okoljsko usposabljanje, izpopolnjevanje in izobraževanje za sonaravni razvoj Slovenije?
Našo problematiko pa je obravnaval tudi Svet za varstvo okolja RS Slovenije na svoji seji 10.12.2001.
Aleš Matko
reportaža
TUDI ŽENSKE BRCAJO, MAR NE?
V zagorski športni dvorani je v nedeljo, 17.februarja potekal finalni turnir zimske lige za deklice do 15 let, kjer so slavile igralke Športnega društva Len iz Murske Sobote. Za domače gledalce pa je bil bolj zanimiva ekshibicijska tekma med ekipama Gip Betona MTO Zagorje z gosti in žensko A reprezentanco Slovenije, ki je na koncu slavila kar s 6:1. Častni
zadetek za ekipo Gip Betona MTO Zagorje je dosegel Ginter Kržišnik, ki je spet "pod streho" spravil odlično organizirano prireditev, ki jo je popestril pevski nastop aktualne miss Slovenije Rebeke Dremelj. Sicer pa je ekipa Gip Betona MTO že napovedala revanš...
Peter Motnikar, slike Zdenko Gombovc in Igor Zibelnik
Ekipa Gip Betona MTO z gosti
A reprezentanca Slovenije na čelu s selektorjem Alojzem Škrinjarjem
"Auuua, ne tako grobo!" - pomočnik direktorja Gip	"Pišuka, stari, bejžva s to žogo, punce so nama za
Betona Janko Gošte v akciji	petami!"
Generalni sponzor: Gip Beton MTO Zagorje, zlati sponzorji: Občina Zagorje, Ultra, Integral avtobusni promet in turizem Zagorje, donatorji: Zavarovalnica Triglav - Območna enota Trbovlje, Tovarna pohištva Trbovlje, Fortuna Trbovlje, Dinos Trbovlje, Naš hram Kisovec, Tiskarna Aco Litija, Nogometna zveza Slovenije, ERA Velenje, Multima Kisovec, Spekter Trbovlje, Vulkan Zagorje, Gostinsko podjetje Trojane, medijski sponzorji: Radio Trbovlje.
PISMO IZ PimiOOUOSTI
Komunisti niso izumrli ali izginili iz površja zemeljske oble koncem osemdesetih let XX. stoletja, kot se je do sedaj rado verjelo. Tudi ni bilo nikakršnega FX meteorja, ki bi pade! na Balkan, in ni bilo nikakršnega strašnega potopa, niti so komunisti izumrli z nastopom ledene dobe. In kako se je, predvsem pa - zakaj, to sploh lahko Zgodilo? Namreč - kako so komunisti lahko kar naenkrat postali - Slovenci? In to najbolj zavedni Slovenci, najboljši sinovi svojega naroda, najboljše, kar je sploh kdaj rodila slovenska zemlja ... Moderna znanost in novinarji ZASAVC - a na to vprašanje že imajo pripravljen odgovor: lahko. Vse prelahko ... Komunisti so namrečevoluirali v Slovence!!
Torej. Kako smo nastali Slovenci? Ali je Stvarnik naredil prvega Slovenca po svoji sliki in priliki, kot to trdijo ugledni vatikanski in še mnogo bolj kot oni, slovenski teologi? Ali pa je Slovenec nastal iz opice, kot so nas leta in leta učili marksistični darvinisti?? Ali smo Slovenci Slovani, Goti, Veneti? Ali pa slovenski narod izhaja iz iranskih plemen ali pa, dopuščam tudi to možnost, ne samo, da ne obstajamo od zmeraj, temveč sploh (še) ne obstajamo, in bomo kot Slovenci morali Slovenci šele postati. Torej Slovenci ne samo, da ne obstajamo od zmeraj, temveč sploh (še) ne obstajamo in bomo kot Slovenci šele morali postati!!?? Ta vprašanja so stara kot smo stari tudi Slovenci sami. In zadnjih enajst let so najumnejše slovenske antropološke, zgodovinske, sociološke, znanstvene in, jasno, tudi politične glave, lomile kopja okoli vprašanja nad vsemi vprašanji -kako le, smo nastali Slovenci?
, Za razliko od splošno priznanega, najstarejšega, z zeleno barvo napisanega zapisa o Slovencih -"NK Olimpija" in zadnjega, najpogosteje najdenega „Slovenijagre naprej,, in ,,kdor ne skače ni Slovenk,, na vzhodni tribuni nogometne arene za Bežigradom (za slednjega se na žalost šene ve, ako le ta bolj velja ženski nogometni reprezentanci) zgrajene v začetku
prihodnjega tisočletja, so novinarji ZASAVC-a slovensko javnost fascinirali z odkritjem dokumenta, ki datira v konec devetega desetletja XX. st. pred Kristusom najdenega v - Srbiji!! Na porumeneli 3. strani Politike Express, datirane iz 17. XII. 1988 l. namreč stoji črno na belem, v malo bolj prostem prevodu ,,Kaj hočejo Slovenci?,, (ŠTA HOČE SLOVENCI? op. avto.)
Jasno, da se je zato po sledi tega prvega pisnega dokaza o obstanku Slovencev sploh, Z ASA VC-eva ekspedicija odpravila v iskanje za prvim pravim, avtohtonim, prebivalcem Slovenije, torej, Slovencem. No, vladarji pa, ki se omenjajo na pergamentu Politike Express - Kučan, Janša, Kacin, Bavčar, in drugi - so bili, to je danes znanstveno dokazano -komunisti. In to danes, kot potomci komunistov, ki so prihajali do konca osemdesetih let XX. st. na slovenska tla iz ruskih tajg, brez sramu tudi ostajajo. In to jih dela može!! No, in zakaj Srbi posebej omenjajo današnje Slohence, ko se namreč ve, da se Slobenci javljajo na sončni strani Karavank šele v začetku devetdesetih letXX. St.?
ZASAVC je poskušal odgovore na ta vprašanja poiskati v muzeju moderne slovenske zgodovine, kjer je shranjeno tudi mumificirano telo da danes še neznanega, a zagotovo največjega Homo Sloveniensa vseh časov, ki pa ga bomo mi po lepi stari slovenski navadi imenovali na slepo kot, npr. Janeza Krajnskega. Znanstveniki so po za njih 100% zanesljivi metodi ugotavljanja starosti, prišli do zaključkov, ki kažejo na to, da je mumija stara nekje med 13 do 17 let. Medtem, ko so ZASA VC-evi atropologi po dokazani, a do sedaj, na žalost, še vedno alternativni metodi JeBiSe prišli do zaključka, da mora biti ista mumija stara vsaj 61 let!! Trikrat zapovrstjo so presenečeni antropologi ZASAVČ-a preverili izide rezultatov preden so jih dali v službeno potrditev, ki bi vrgla popolnoma novo luč na teorijo o nastanku Slovencev!! Nenadoma se je bilo po novih ugotovitvah potrebno soočiti z dvema enako neverjetnima tezama: ali so Slovenci na tleh današnje Slovenije obstajali tudi pred 1990, ali pa Janez Krajnski, ta, najstarejši poznani Slovenec, ni Slovenec!!??
Sled nas je tako ponovno vodila v
Beograd, s tem, da, absurd, nismo iskali pisnih dokumentov o nastanku Slovencev, temveč legendarnega J. K. In res, ni prešlo dosti časa, ko je iz arhivov Komunistične partije, isplavalo identično ime. In priimek. Prvi šok je z primerjanjem lobanjskega konstrukta nekdanjega zasavskega čate v Generalštabu komunistične vojske nemudoma odstopil mesto spoznanju, kateremu je po njegovi samovoljni in mnogim njegovim dotedanjim ,,prijateljem,, nerazumljivi predaji v kler, letela glava v 90. -ih letih XX. st. To se jasno vidi iz preseka nekaterih slovenskih lobanj, v katerih so možganske polovice neenakih dimenzij Na primer - desna možganska polovica beograjske lobanje je atrojirana v odnosu na levo, katera, kot vemo, kontrolira delo desne strani telesa. Kar se pri slovenski mumiji kaže v ravno obratni situaciji. Kar nam več kot očitno kaže na to, da je bil pred nastopom v KPJ - kristjan!!! In kaj se je zgodilo, kaj je vplivalo na njegovo politično transformacijo? Pod drobnogled so vzeti naključno izbrani vzorci nekaterih danes največjih Slovencev in v 50% je bilo potrjeno, da so bili vsi zapovrstjo - komunisti. Do istih ugotovitev so prišli ZASAVC-evi antropologi tudi pri ugotavljanju identitete nekaterih velikih zasavskih komunistov, ki so postali Slovenci, ter navadnih Slovencev, ki so bili po vrsti navadni komunisti. Če je temu res bilo tako, kako potem razložiti dejstvo, da so nekateri primati postali ljudje, drugi pa ne?? Kako to, da po vsem naštetem tudi danes hodijo opice po tem svetu? Bolje rečeno, po tezi ugotovljeni na J.K.-emu: Ali danes v Sloveniji ni komunistov, ki niso postali Slovenci? Moderna znanost ima tudi na to vprašanje sila preprost odgovor na to: ni!!! Ali povedano drugače, kako to, da se nekateri zavestno transformirajo iz ljudi v primate...Enostavno, ker ljudje nikoli niso bili...
Jože OVNIK
trinajstica
Marta Hrušovar:
VSE JE V VSEM ali KAKOR VAM DRAGO
Nič filozofsko zatoženega, ampak nekaj lahkotnega pomladanskega razmišljanja ob pogledu na do polovice napolnjen kozarec.
Ljudje smo različni, naši pogledi na življenje pa še bolj in vendar bi se lahko razvrstili v dve glavni skupini. Prva bi se veselila, ker je kozarec na pol poln in druga bi jokala, ker je, po njihovem, kozarec na pol prazen. Ampak, glede na prihajajočo pomlad in prebujajočo se naravo, bi se tokrat raje posvetili optimističnemu pogledu na kozarec in na življenje. Pozitiven pogled na svet je sicer videti zelo enostaven, v praksi pa je vse skupaj malce težje, saj se sami potrudimo za to. Preklemano resje, da so najbolj enostavne stvari v življenju najtežje razumljive. Le zakaj smo ljudje tako zelo nagnjeni k temu, da si življenje zapletemo? Kadar srečamo človeka, ki je dobre volje in enostavno sprejema, kar se mu ponuja ter ne razmišlja o tem, kaj bi bilo, če bi bilo, ko bi bilo, da bi bilo..., takrat nas zgrabi nevoščljivost in s svojimi pomisleki o pravilnosti in smislu takega razmišljanja zadevo nagravžno "zaserjemo". Ampak, glej ga, zlomka! Razlogov za optimizem kljub temu ne zmanjka, vsaj tistemu ne, ki jih hoče imeti. A, da naj navedem katerega? Prav! Začnimo kar zjutraj, ko se oglasi budilka. Če je nismo zagnali skozi okno ob prvem zvoku, potem se lahko veselimo, da nas je pravočasno zbudila in nismo zaspali "šihta". Seveda, če smo na čakanju, se škodoželjno lahko obrnemo okrog in uživamo ob misli, da morajo drugi "sredi noči" iz tople postelje in naprej uživamo v svoji sreči v nesreči. Med tem se "ta delovni" obuvamo in po možnosti mora na lulanje naš štirinožni prijatelj, da bi ga... Ja, ampak zunaj se že rahlo dani in ptički so glasni, da kar ni res in zrak je še čist in diši po pomladi. Kakšen tuš neki, pet minut pasjega lulanja in zaspane oči pričnejo radostno zreti v svet. In pogled v nebo zjutraj je najboljša vremenska napoved. Če je na nebu še luna in kakšna zvezdica, potem ne rabimo dežnika, če pa... no, potem je tako in tako že prepozno. Glava je oprana in nOge so mokre. O vrsti vremena ni nobenega dvoma več. Kakšna "agencija za vreme", neki! Brez potrebe zapravljajo denar, vreme je bilo, je in bo, vedno, pa naj bo kakršno koli in še nikoli ni bilo, da ne bi bilo. Zakaj se torej ne bi veselili? Zdaj pa zajtrk. Uživam ob rahlo prismojenem, ampak toplem mleku, ob kruhu, sicer predvčerajšnjim, kajti svež je škodljiv za želodec, namazanim z margarino "light" in marmelado nič "light" in dovolim radiu, da me popelje v jutranje novice, kar je odlično za prebavo, dokler ne ugotovim, da se mi minute do sedme že iztekajo. Ajoj! Ampak, želodček je poln, energije je dovolj in tek čez park je ravno za jutranje razgibavanje. Z dirko na življenje in smrt vzbudim pozornost taksista in brez problema v trenutku sedim v "mercedesu", V katerem se drugače nikoli ne bi vozila. Ha, pa naj še kdo reče, da ta svet ni čudovit, pa dan seje šele začel. Pridivjam na delo! Skozi vhodna vrata, naprej po stopnicah v prvo nadstropje, obesim plašč in veselo vstopim v pisarno, ko se spomnim, da bi morala najprej v "klet". Vse za lepe noge in gremo nazaj dol in potem nazaj gor. Vsa, takrat že krepko "razmigana" se sesujem na stol in prižgem računalnik. Malce bi mi prijalo oddahniti se od burnega začetka dneva, ko se na ekranu zasveti okonce in zahteva geslo. Nič ne bo z meditiranjem navsezgodaj. Male sive celice, na delo! Izmed vseh silnih gesel, ki jih zahtevajo od mene, je treba izbrati pravo. Bingo! Zadenem in spet imam razlog za veselje.
Ja, pa menda nisem že v šestdeseti vrsti? Ojej, to je konec! Pa ne optimizma! Tega je ostalo zadosti še za naslednjih petdeset let...
Boštjan Grošelj:
SPIRALA DRUŽABNOSTI
Druženje je temeljna človekova potreba. Koliko nas bogati in koliko nas razdvaja, pa začnimo luščiti s primerom, ki bi lahko bil osebna izkušnja mnogih. V gostilno je prišla pivska druščina. Stekla je prva, druga in ... deseta runda alkoholnega napitka. Sprva razposajeno veseljačenje je prešlo v vročo fazo, ko je eden izmed pivcev klonil pod omamnimi hlapi. Začelje razgrajati. Na dan so prišle zamere do drugega člana druščine, ta mu ni ostal dolžan, zato so šele kolegi preprečili pretep. Na videz se je dobro izšlo, a tu se zadeva šele začne.
Postavi se vprašanje o naravi naše družabnosti. Alije res treba uporabljati droge (alkohol, nikotin, kofein, heroin, kokain, farmacevtske pripravke), da se znebimo zavor in izrazimo svoje težave? Je v naši kulturi res toliko mehanizmov, ki zatirajo človekovo izražanje samega sebe, da se večinoma ne upamo soočiti z resnico o nas samih v treznem stanju? Ali je potem družabnost zgolj lepa embalaža, kije posamezniku v oporo samo na zunaj, dejansko pa ga utesnjuje?
Družabni dogodki, kot so razna praznovanja, zabave in slovesnosti, nas privabljajo kot čebele na med. Koliko priprav, koliko skrbi, koliko truda vložimo v pripravo na druženje. Poskrbimo, da nas drugi čimbolj opazijo, da ostanemo zvesti podobi, ki naj bi jo imeli v očeh soljudi. Po koncu druženja se vse to razblini. Ugotovimo, da smo zganjali veliko hrupa za nič. Takšen ali drugačen maček nas spomni, da se vračamo v vsakdanje življenje. Če smo iskreni, si priznamo, da zaradi udeležbe na zabavi nismo nič boljši. Spoznamo, da smo zapravili ogromno energije za delovanje v nasprotju s seboj.
"Kako pa naj ravnam?" se bo kdo razhudil. Resje, zelo težko seje upreti silnemu toku družbeno pogojenega užitka. Ustrašimo se, da nas bodo soljudje izločili kot nenormalne, če se bomo odpovedali utečenim navadam. Zaradi nagnjenosti k popuščanju večini in negovanju svojih družbenih vlog smo pripravljeni poteptati našo enkratnost. Vsak človek je enkratno bitje in prav zato tako dragocen. Če svoje bistvo prodamo stroju kolektivistične logike, zatremo svojo ustvarjalnost. Sicer smo lahko kljub temu ustvarjalni, vendar v zelo okrnjenem obsegu. Trpi tudi zdravje, trpijo odnosi, a razen redkih izjem še naprej pomagamo obnavljati spiralo družabnosti, ki nas vsrkava in nam pije življenjski sok.
Posledica so številne tegobe, bolezni, razočaranja, nesreče, stranpoti, muke in križi, zmedenosti, zablode in obotavljanja. Vse to kliče po utehi, ki pa jo spet iščemo tam, kjer je ni mogoče najti. Pozunanjena družabnost, ki ponuja raznovrstno drogiranje kot nadomestek za prodano dušo, nam ne more dati prave utehe. Če se recimo človek opije, drži doza le kratek čas, nato pa sledi mučno pristajanje na trdna tla. Pijavka še nikoli ni bila krvodajalec, ampak vedno zviti krvojemalec, ki se krvi sicer napije, a je v telesu še vedno pusti toliko, da žrtev preživi. Tega ne počne iz usmiljenja do žrtve, temveč zaradi lastne koristi.
Pijavkino ravnanje je natančen odsev delovanja spirale družabnosti. Brž ko pristanemo na njena nevidna pravila, ki se nam zdijo samoumevna, saj nas v to vpelje vzgoja, smo njene žrtve. Drži nas v šahu, ker nasedamo iluziji, da nas bo sproščeno veseljačenje ali kakšno drugo odklapljanje vezi vsakdanjosti rešilo vseh bremen. A praznik ni zdravilo za vsakdanje težave, je zgolj kratkotrajno pomirjevalo. Tega se zavemo ob streznitvi, vendar si opomoremo ter ob naslednji priložnosti znova veselo nasedamo sladki vabi, ki nas izčrpava.
Druženje je zato koristno le, če nam pomaga k spoznavanju in utrjevanju naših resničnih potreb in želja. Gotovo je občutek sprejetosti v družbi pomemben in prispeva k smiselnosti našega življenja, vendar je nekje tudi meja. Če se družimo z ljudmi, ki nas niso pripravljeni sprejeti takšne, kot smo, škodimo sebi in drugim. Zaviramo lastno osebnostno rast, hkrati pa druge puščamo v prepričanju, da so idealni. Iskrenost do sebe in drugih je torej ključna za kakovostno druženje. Brez nje ostanemo odtujeni tudi v najbolj hrupni druščini...
intervju
Andrej Železnik:
»NEKATERI SO SE KAR ČEZ NOČ SPREMENILI«
Diplomirani politolog. Rojen v času druge svetovne vojne. Odraščal v času socializma in spremljal njegov razvoj in zaton. Kot poslanec soustvarjal demokratično samostojno državo Slovenijo. Lahko zapišemo, da je Andrej Železnik človek treh pomebnih zgodovinskih obdobij.
Vaše življenje je pravzaprav življenje treh različnih zgodovinskih obdobij. So možne primerjave med njimi?
Primerjave so relativno vedno možne. Socializem pri nas je imel neke svoje, specifične lastnosti. Že kmalu po nastanku je ubral svoja razvojna pota. Do leta 1960 seje izoblikoval samoupravni socializem s prvotnimi demokratičnimi osnovami. Razvoj samoupravljanja in demokratičnosti se je kasneje med 1960 in 1970 še bolj razvil in dobival vse bolj »človeški obraz«. Seveda so dogodki v letih 1980 do 1990 tako po svetu, kot pri nas, narekovali politične in gospodarske spremembe. Padec berlinskega zidu pa je bil finale.Tudi Slovenija je sledila novim dogodkom in prišlo je do osamosvojitve države in do prehoda iz socializma v kapitalizem. Če že govorimo o vzporednicah ali primerjavah želim poudariti, da vsak čas zahteva svoje. Nekatere stvari so bile v socializmu boljše in lepše urejene, ima pa nova ureditev tudi svoje prednosti in ponuja nove priložnosti. Na prelomnici 1980 - 1990 takratni sistem ni preživel zgodovinske izkušnje in se je zrušil. Ljudje so na te dogodke odreagirali, kot pač so. Nekateri so čez noč spremenili svoje mišljenje, svoj svetovni nazor in naenkrat je vse v preteklosti bilo za te ljudi vse slabo in vse novo najboljše. Vendar pa danes po desetih letih vidimo, da temu ni tako. Živimo sicer v samostojni neodvisni državi, vendar pa je ta kapitalistični sistem z elementi močnega liberalizma posledično usoden za socialno stanje ljudi pri
nas. Smo priča velikega razslojevanja med prebivalstvom. Na vrhu imamo tanek sloj novodobnih bogatašev, kapitalistov, povzpetnežev. Na drugi strani pa imamo velik del prebivalstva, ki se komaj uspe prebiti skozi življenje in po statističnih podatkih celo 14% ljudi, ki živijo v revščini. Mene nič ne moti, če ljudje spreminjajo mišljenje do sistema ali če že hočeto - ideologije. Ne moti me tudi, če so ljudje, ki so prej izkoriščali privilegije in ugodnosti sistema, spremenili svoja stališča in prepričanja. Moti me, ker ti ljudje udrihajo po takratnem sistemu po dolgem in počez, brez objektivne kritike preteklosti in sedanjosti.
Če se prav spominjam, niste nikoli bili v nekdanjem sistemu neka vidna politična osebnost na pomembnem položaju. Ste pa bili spremljevalec takratne politike po strokovni plati. In ravno po zaslugi strokovnosti vas je življenje popeljalo v Beograd. Kakšni so vaši spomini na tisto obdobje?
No ja, zelo me je motilo - sedaj me ne več - ker so mi nekateri zelo radi očitali funkcionarstvo v prejšnjem sistemu. Razen enajstih mesecev v mladinski organizaciji, ko sem bil predsednik občinskega odbora zveze mladine v Trbovljah, nisem opravljal nobene funkcije več. To je bilo pred štiridesetimi leti. Kasneje sem odšel v Beograd. Ljudem enostavno ne moreš dopovedati, da je tisto beograjsko obdobje v trajanju sedmih let, obdobje čisto strokovnega dela. Takrat sem deloval v okviru predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije pri pokojnem Stanetu Dolancu, kije bil sekretar izvršnega biroja predsedstva ZKJ. Na tiste čase imam zelo lepe spomine. Prvič zato, ker je to res bilo strokovno delo, ki sem si ga zelo želel, še preden sem se odločil za kakršnokoli poklicno kariero. 80% mojega dela je bilo posvečeno mednarodnim odnosom oziroma stikom. To me je vedno privlačilo in veselilo. Drugič pa zato, ker je bil Stane Dolanc izreden človek po svojem značaju. Nekatere predstave o njem, ko se je upokojil, lahko opišem le kot zelo neprimerne in neustrezne. Veliko je bilo takrat dela. Videl sem veliko sveta. Imeli
smo stike z vsemi političnimi strankami in ne le s komunističnimi, na vshodu in na zahodu. Tudi s socialdemokrati in raznimi konzervativnimi strankami. Takratna Zveza komunistov Jugoslavije je imela zelo razvejane mednarodne odnose po celem svetu. Skozi ta srečanja sem imel možnost srečevati se in spoznavati politike, tudi predsednike posameznih držav. Razen Avstralije in Združenih držav Amerike sem bil na vseh kontinentih. Spoznaval sem ljudi in politike ter njihovo življenje in delo.
Leto 1990 je prineslo velike spremembe. Kakšno je po tem letu razmerje moči?
S padcem berlinskega zidu je bilo pravzaprav konec hladne vojne in konec blokovske delitve sveta. Vzhodni blok je dejansko izginil. Ostala je le ena velesila. Zadnji dogodki, kijih je zabeležil terorizem in boj proti terorizmu dokazujejo, da so edina obstoječa svetovna velesila ZDA. Amerika je trenutno na svetu v vlogi svetovnega policaja. Združene države se sicer branijo tega naziva, vendar zadnji dogodki v Afganistanu, ko se Amerika obnaša zelo vehementno tudi do svojih zaveznikov potrjujejo takšna stališča in mnenja.
S politiko ste se kot politik začeli pravzaprav ukvarjati šele po 1990 letu, ko seje Slovenija že deklarirala kot samostojna država. Kako ste pravzaprav zašli na ta politična pota? To so bila leta izgradnje neke nove, samostojne države.
To je zanimiva zgodba. Takrat, ko so bile razpisane prve, kot smo dejali svobodne, demokratične, neposredne volitve tako na nivoju države, kot na nivoju lokalnih skupnostih, pravzaprav nisem imel nobenih posebnih ambicij. Sem pa želel kandidirati na listi takratne SDP za občinsko skupščino, za družbeno politični zbor. Takrat so bile republiška skupščina, kot tudi občinske skupščine trodomne. DPZ, Zbor Združenega dela in Zbor občin na nivoju države ter DPZ, ZZD in Zbor krajevnih skupnosti na nivoju občin. Vendar kaže, da me ljudje v stranki niso imeli ravno pretirano radi. Preko pokojnega Milana Kožuha sem izvedel, da ne on niti jaz nisva na
strankini listi kandidatov. Predlagal mi je, da kandidirava na listi takratne socialistične stranke. Socialistična zveza je na volitvah dobila en mandat. Jaz in Kožuh, ki sva bila na listi na tretji in četrti poziciji, tako nisva uspela priti v izvoljene občinske strukture. Imel pa sem veliko osebno zadovoljstvo, saj so rezultati po posameznih imenih pokazali, da sem pridobil za stranko veliko preferenčnih glasov. Zanimivo je nadaljevanje zgodbe. Takrat so bile še volitve v vse tri republiške zbore. Evidentirali so me tudi, kot kandidata za zbor občin republiške skupščine. Vendar sem po obisku takratnega sekretarja na ravni občine izvedel, da pač ne bom kandidiral. Ni mi hotel niti povedati, katerega kandidata imajo, češ daje vse še tajno. Takšen odnos me je razjezil. Odločil sem se, da bom kandidiral za zbor občin in sicer kot neodvisni kandidat. Na Separaciji sem se dogovoril, da me še obstoječa osnovna organizacija predlaga na kandidatni listi za republiške volitve za Zbor občin. Kljub močni konkurenci mi je v drugem krogu uspelo dobiti večje število glasov trboveljskih volilcev, kot nasprotnemu kandidatu iz vrst Demos-a. Tako sem postal delegat v slovenski skupščini, ki se je kasneje, še za časa našega mandata preimenovala v parlament. To je bil prvi demokratično izvoljeni parlament v Sloveniji. Nismo bili profesionalni poslanci, vendar smo večino časa preživeli na zasedanjih. Morali smo spremeniti in sprejeti celo goro novih zakonov. Državo j e bilo potrebno postaviti na noge. Seveda sem ponosen in zadovoljen, da sem pri tem sodeloval. Med tem časom je prišlo do agresije JLA na Slovenijo, potekale so pospešene aktivnosti za mednarodno priznanje samostojne države Slovenije, sprejeli smo Ustavo Republike Slovenije, v skladu z novo ustavo smo morali spremeniti ogromno zakonov, ki so odločilno vplivali na postavitev novega ekonomsko političnega sistema. Kopico dela smo opravili. To je bilo zgodovinsko zanimivo in zelo zahtevno obdobje za nadaljni razvoj Slovenije na vseh področjih.
Na začetku razvoja demokracije pri nas je bil na oblasti DEMOS.
intervju
Kakšni so bili pogoji delovanja opozicije?
Opozicija je bila sestavljena iz takratne ZKS SDP, današnje LDS, ki se je imenovala še ZSMS Liberalna stranka in Socialistična stranka. Razmerje med pozicijo in opozicijo je bilo po zborih različno. V DPZ je imel DEMOS večino. Ta večina je imela prevlado ravno v takšni meri, da je pozicija lahko preglasovala opozicijo. V ZZD je bilo razmerje obratno. V ZO je bilo za opozicijo razmerje sil najslabše. Od 80 članov Zbora občin nas je bilo, če se prav spominjam 23 iz opozicije, ostale sedeže v zboru pa je zasedal DEMOS, ki je bil vogromni prednosti pri odločanju. Na začetku je bil DEMOS zelo agresiven, polagoma so se odnosi pričeli umirjati in s časom je prišlo do normalizacije odnosov med poslanci. Kljub temu, da smo bili šibka opozicija, smo uspeli pripraviti veliko število amandmajev, ki so bili potem z večino glasov potrjeni in sprejeti. Spominjam se plodnega
sodelovanja z Leopoldom Grošljem. Zaradi dobrih odnosov s predstavniki Slovenske ljudske stranke sva dosegla več, kot je bilo možno pričakovati glede na takratno razmerje moči v ZO. Mislim predvsem na amandmaje k zakonom na področju gospodarstva in zdravstva, ki so bili pomembni tudi za Zasavje.
V občini Trbovlje opravljate funkcijo podžupana. Kaj menite o uspešnosti trboveljske politike in kakšno je sodelovanje med koalicijskima partnericama ZL SD in LDS?
Pravzaprav sem po zaključenem mandatu v parlamentu imel štiriletni premor. Sem pa ta čas deloval kot tajnik stranke. Ponovno sem kandidiral na stranki listi na lokalnih volitvah leta 1998. Takrat smo se v koalicijo povezali skupaj z LDS - om. Dogovorili smo se, da bomo šli na volitve s skupnim kanditatom. Mi smo se dogovora držali in izpolnili svoje dogovorne obveznosti. Koalicija se je potem spopadala s problemi zasavskega zakona. Veste, daje takrat propadel
referendum o izgradnji TE-TO 3. Pri sprejemu zasavskega zakona je naša stranka odigrala dokaj pomembno vlogo. O delovanju občinske koalicije lahko rečem, da le-ta deluje, kot pač deluje. V naši stranki nismo ravno zadovoljni. V začetnem obdobju je bilo sodelovanje dokaj korektno. Čutimo pa, daje razmerje razmerje moči v korist LDS preprosto preveliko in temu primerni so tudi odnosi. Iluzorno bi bilo pričakovati, da bi bili lahko odnosi pri takšnem razmerju moči popolnoma enakopravni. Je pa res, da bo tudi odgovornost za zadeve, ki bi morale biti urejene pa niso, primerna stanju moči v koaliciji. Mi se čutimo odrinjeni predvsem pri odločanju o godpodarskih temah ter pri pripravah razvojnih programov. No, koalicija bo zdržala do konca mandata, ocenjujemo pa jo kot znosno, vendar daleč od idealne. Verjamem, da Trboveljčani niso zadovoljni z obstoječo občinsko oblastjo. S svojim delom tudi sama oblast ne bi smela biti zadovoljna. Preprosto preveč
načrtovanega na mnogih področjih zamuja ali sploh ni realizirano.
Kaj pa delo LDS na ravni države?
Že 1998 sem opozarjal na trend vzpona LDS-a. Ta trend je še naraščal, kar dokazujejo rezultati zadnjih volitev. Izredno visok procent zmage LDS je dejstvo, ki gaje potrebno upoštevati. Je pa res, da stranka dosega dobre volilne rezultate z malo dela in malo napora. To je posledica njihove dolgotrajne pozicije na oblasti. Seveda pa je poglavitni faktor njihovega uspeha predsednik stranke. V trenutku, ko bi dr. Drnovšek kandidiral na predsedniških volitvah, se bo v Sloveniji spremenila politična karta in trend LDS-ove dominacije bo spremenil smer. O vstopu v EU in NATO mislim, da EU sicer ni edina alternativa za Slovenijo se mi pa zdi, da je kljub vsemu najboljša. Glede NATA menim, da ne bi bilo slabo, če bomo vanj sprejeti, ravno tako pa ne bo nikakršna tragedija, če ne bomo.
IVU.Š.
Tudi 'v živo' so z Deso Muck prisrčni dialogi
V četrtek, 14. februarja je bilo v zagorski knjižnici pestro. Kajti k literarnemu druženju, ki se je pričelo ob 17. uri, se je pridružila pisateljica, scenaristka in televizijska voditeljica Desa Muck. Doslej je izdala že precej knjig za otroke in mladino, med katerimi so najbolj brane in popularne: POD MILIM NEBOM, KREMPL1N, BIAZNO RESNO POPOLNI, BLAZNO RESNO SLAVNI, BIAZNO RESNO O SEKSU, BLAZNO RESNO ZADETI, BLAZNO RESNO O ŠOLI, LAŽNIVA SUZI, HČI LUNE, SAMA DOMA; v zbirki za otroke pa so zelo priljubljene knjige: ANICA IN GROZOVITEŽ, ANICA IN MATERINSKI DAN, ANICA IN ZAJČEK, in kot je na literarnem srečanju povedala Desa Muck, bosta iz omenjene zbirke v Založbi Mladinske knjige v kratkem izšli še knjigi: ANICA IN ŠPORTNI DAN ter ANICA IN JAKOB.
Desa Muck je ustregla mladim bralcem in se podpisala bodisi na njihove listke ali v knjige.
Literarno druženje s pisateljico Deso Muck je organizirala Knjižnica Zagorje ob Savi in kot sta povedali organizatorki Milena Garantini in Romana Bizjak, sta bili zlasti zadovoljni z odzivom mladih, ki so se kar številčno udeležili literarnega srečanja. Na literarnem srečanju pa so izžrebali tudi tri nagrajence iz Bobna sreče, v katerem so skozi vse leto zbirali predloge za najbolj brano knjigo leta. Srečneži, ki so prejeli nagrado - in sicer knjigo Dese Muck: SAMA DOMA - so bili zagorski osnovnošolci: Urška Pavlovič, Vanesa Vozelj in Kristina Pranjič. Literarnega srečanja seje udeležil tudi Andrej lic iz Založbe Mladinska knjiga, kije omogočila, da so udeleženci lahko knjige Dese Muck kupili po nižji ceni. Literarno druženje pa je potekalo prisrčno, saj se je pisateljica Desa Muck sproščeno razgovorila o tem, kako so nastajale knjige o lepem vedenju, o šoli, ter da se je bilo pretresljivo srečevati tudi z narkomani, ko je nastajala knjiga o drogah, v katero je vložila veliko napora in zlasti je bila vesela, če je komu uspelo pobegniti iz pekla
drog. Pripovedovala je tudi o svojem otroštvu, ko ji učenje ni najbolj dišalo, ter nadalje še zaupala, da veliko časa posveti raznim telefonskim razgovorom, saj zna biti prijateljem tista "rama", na kateri se lahko zjočejo in ki ima vedno kup nasvetov za vsakogar. Seveda ne gre prezreti tudi njen smisel za humor, zavoljo katerega so se tudi šolarji z zanimanjem vključili v klepet, da jim je lahko dejala, kako knjige o horoskopu nikakor ne namerava napisati, čeprav se velikokrat ubada tudi s tem, kakšen je kdo in kako se s kom ujema. Pri druženjih namreč prvo in zadnjo besedo prepušča kar iskrenosti, saj je prisrčno dejala, da: "Prevečkrat sem že ugotovila, da z lažjo ne dosežeš veliko." Načrtov pa ima menda Desa Muck še veliko, čeprav se trenutno kar precej razdaja za nedeljske TV-oddaje z Mariom Galuničem, saj so ji svojevrsten izziv za humoristične skeče. Namerava pa še več sodelovati z gledališči, predvsem pa z mladimi bralci, katerih kritike in mnenja so ji včasih spodbuda pri pisanju knjig.
Besedilo in sliko: RR.
Ofefecšte svoje ideje!
m: 041 /395 30
Anica Zupan s.p. / Izlake 44 / 1411 Izlake

AVTOPREVOZNIK
Franc Ravnikar, NAROF 32,1411 Izlake Telefon: 0356-73-615, GSM: 041/405-828
SPECIALIZIRANA TRGOVINA
ZSL
MALE ŽIVALI
fen
T
*C h-^ CVS
NA K
Mateja Šimenc s.p.
ODPRTO
pon-pet: 9.00-12.00 13.00-1 9.00 sob: 9.00-12.00
Ul $ |2 o
u S
O
in
I
O ^
E ^
% s0 — m
1270 LITIJA, VALVAZORJEV TRG 19 tel.: 01 8981 005
ČESTITKI
6.3.02 bo upihnil 5. lučko vnuk Timotej Možic iz Trbovelj!
8.3.02 pa bo upihnil 1. svečko vnuk Matic Možic iz Trbovelj!
Po tej poti želiva obema največ zdravja in otroške razigranosti; mama Zofi in Cveto Mamicama mojci in Branki vse lepo za praznik Dan žena!
Atikoma Alešu in Toniju lep pozdrav!
vvvvvvvvv
group
Zainteresirani pošljite pisno vlogo na naslov: Grafično podjetje Izlake, Podlipovica 31, 1411 Izlake ali pokličite na tel.: 03 56 57100 oz. Na GSM 041/617927 (gdč. Mirela Brumen).
POSLOVNA SKUPINA Z VIZIJO
www.grafex.sl
Agencija G Ljubljana Grafično podjetje Izlake Spletna agencija Ljubljana G Založba Ljubljana G Nepremičnine Ljubljana
zaposlimo
Komercialista na terenu za območje občin Trbovlje, Hrastnik,
Zagorje, Litija
Pogoji:
>	izpit B kategorije in lasten prevoz
>	delovne izkušnje iz komercialnih del na terenu
>	znanja iz grafičnih dejavnosti so zaželena
Nudimo:
>	dober zaslužek vezan na promet
>	zelo stimulativno nagrajevanje
• možnost napredovanja do vodje 8 regijske prodaje
>	podatke o naših kupcih v
navedenem območju	£
PRODAJA NEPREMIČNINE
Dne 8.3.2002 bo ob 9 uri v prostoru odvetniške pisarne Brtoncelj Danijela, Kešetovo 1, Trbovlje, prodaja starejše stanovanjske hiše, ki se nahaja v centru Trbovelj, na naslovu Dom in vrt 7, stoječ na pare. št. 2541/96, k. o. Trbovlje (Grahornikova hiša). Hiša bo prodana najboljšemu ponudniku. Sklicna cena je
3.500.000	SIT. Licitacije se lahko udeleži oseba ali družba, ki pred začetkom dražbe položi znesek 350.000 SIT, ki se v primeru nakupa všteje v kupnino, neuspešnemu dražitelju pa se takoj po končani lecitaciji vrne. Kupec je dolžan preostali del kupnine plačati v roku 30 dni. V kolikor kupec preostalega dela kupnine ne plača v roku, šteje, da je odstopil od pogodbe. V tem primeru se mu znesek
350.000	SIT ne vrne, ker šteje skesnino.
Kupec plača davek na promet nepremičnin, strošek overitve podpisa, pogodbe in vpisa v zemljiško knjigo na svoje ime.
Ogled nepremičnine je mogoč po predhodni najavi na telefon: 56-32-030.
\________________________________________/
funšterc
Dodelitev štipendij
Na podlagi zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje - Hrastnik in razvojnem
prestrukturiranju regije, izvedbe programa ukrepov za razreševanje specifičnih problemov
regije, je Regionalni center za razvoj Zagorje sprejel Pravilnik o štipendiranju.
Komisija je v skladu s kriteriji pravilnika in sklepom komisije podelila 40 štipendij, ki so bile obravnavane po vrstnem redu dospelosti. Po občinah so bile štipendije razdeljene: Laško - 3, Radeče - 4, Litija - 6, Zagorje - 8, Hrastnik - 9, Trbovlje - 10.
Komisija je podelila štipendije v skladu s postopki, določenimi v Pravilniku o štipendiranju in na podlagi prednostnih kriterijev: deficitarnost poklicev, letnik dodiplomskega študija in povprečna ocena v zadnjem letniku študija.
M.A.Š.
ANTITALENTI SO TU
Sredi februarja je izšla iz tiska nova številka šolskega lista Antitalenti. To je glasilo učencev Osnovne šole Trbovlje in izhaja dvakrat letno. Tokratna številka je izšla v nakladi 350 izvodov. Pripravil jo je uredniški idbor iz vrst učencev pod vodstvom mentorice Mojce Grešak. Tudi ta številka je po vsebinski plati zelo pestra in bogata. V njej so objavljeni prispevki iz popotne malhe, običaji doma in po svetu, zanimiv je intervju pa tudi prispevki o modi, horoskopu ter za razvedrilo.
IL
OPRAVIČILO
Gospodu Franciju Lakoviču se iskreno opravičujemo, ker smo pri objavi njegove pesmice z naslovom Preštevanka na 22.strani Zasavca št.2/2002 naredili tipkarsko napako. V 4.vrstici prve kitice smo namesto besede izkopanih zapisali besedo izropanih. Zato tokrat pesem objavljamo še enkrat.
Uredništvo
Franci Lakovič
PREŠTEVANKA
Ana, bana, dve in tri, kdo preštel bo več kosti, več kosti in več lobanj, izkopanih iz kotanj.
Ana, bana, štiri, pet, kopljemo zavzeto spet, grebemo v nekdanji čas, ki spolzel je mimo nas.
Ana, bana ih mi vsi, v prazno kopljemo vse dni, vse lobanje, vsaka kost do ljudi so trhel most...
Izbrani naj športniki in ekipe Litije
Osmega februarja so imeli svoj dan tudi športni delavci, športnice in športniki občine Litija. Po dolgem času so namreč podelili nagrade za športne dosežke, saj ker kar nekaj let ni bilo izbora za najuspešnejše v litijski občini. Športna zveza Litija je pod vodstvom Petra Štrlela in sekretarja Milana Amona zavihala rokave in že marsikaj postorila, preteklo leto pa zaključila z razpisom nagrad za najboljše. Imena so predlagali klubi ali posamezniki, upravni odbor športne zveze pa je vse rezultate in dosežke v letu 2001 ocenil in na koncu izbral. Odločitev prav gotovo ni bila lahka, morda so kakšnega športnika celo pozabili, vendar je za to kriv sam ali pa njegov klub, ker zvezi niso posredovali dosežkov. Kljub vsemu so dosežki in imena mladih tekmovalcev vsekakor obet več za lepšo prihodnost litijskega športa.. Podeljena priznanja v dvorani na Stavbah za športne dosežke v kategoriji perspektivni mladi športniki so prejeli: Valerija Kokalj (KK Litija 2001) za osvojeno prvo mesto na državnem prvenstvu v keglanju; Urša Brenčič za osvojeno prvo mesto na svetovnem prvenstvu v SHOW plesih s skupino Mojce Horvat: Jure Plaskan (OŠ Litija) naslov državnega prvaka v kategoriji do 10 let in nastop na svetovnem šahovskem prvenstvu v Španiji: Apja Poglajen (TK As Litija) za uspešne nastope na teniški turnirjih v Sloveniji in tujini; Tadej Premk za osvojeno prvo mesto na državnem prvenstvu ter drugo mesto na svetu v SHOW plesih; Davor Žarič (LK Jevnica) za postavitev
svetovnega rekorda v lokostrelski disciplini FLIGHT olimpijski lok. Mafija Cirar (OŠ Litija) za sodelovanje v kadetski košarkarski reprezentanci Slovenije; Igor Osredkar za naslov državnih mladinski prvakov v malem nogometu z ekipo klubp malega nogometa Svea Lesna Litija, Matej Lovše za drugo mesto v pokalu Alpe - Adria v gorskem kolesarstvu. Priznanja za športne dosežke v kategoriji ekipnih tekmovanj so prejeli: lokostrelska sekcija ŠD Jevnica mladinci za naslov državnih prvakov in postavitev državnega rekorda, kadetska in mladinska ekipa Kegljaškega kluba Litija za osvojitev prvega in tretjega mesta na državnem prvenstvu, mladinska ekipa kluba malega nogometa Svea Lesna Litija za že drugi zaporedni osvojeni naslov državnih prvakov, članska ekipa KMN Svea Lesna Litija za naslov državnih prvakov in drugo mesto v pokalu Slovenije. Priznanja za organizacijsko in strokovno delo v klubih in društvih so prejeli: Jože Drnovšek za dolgoletno delo v društvo Rekreativci 77; Rudi Bregar za organizacijo že 15. izvedbe popotovanja od Litije do Čateža, Milan Gernedel za 50 let amaterskega dela v športu, Andrej Vrhovec kot trener ekipe KMN Svea Lesna Litija, kije osvojila naslov državnega prvaka, Igor Medved za strokovno delo v športu kot celoti, Džemo Ibiši za strokovno delo z vsemi kategorijami košarkarjev v KK Litija, NK Kresnice za uspešno 30 letno delo kluba, OŠ Litija za načrtno delo v športu mladih. Priznanja za vrhunske športne dosežke posameznikov so v letu 2001 prejeli: Maja Godec za svetovni rekord v disciplini flight olimpijski lok za mladinke, Doroteja Končar za svetovni rekord v
lokostrelstvu, Blaž Godec za osvojeno prvo mesto na državnem, evropskem in svetovnem prvenstvu v show dance plesih solo, Rok Mohar za osvojite prvega mesta na državnem prvenstvu v taekwondoju, Dejan Simič za naslov državnega prvaka v klubu malega nogometa Svea Lesna Lifija in nastope v slovenski reprezentanci, David Sclovski je s sotekmovalko iz Celja na svetovnem pokalu v Bratislavi osvojil naslov svetovnega prvaka in dve drugi mesti v državnem prvenstvu, Klemen Selovski je bil z mladinsko reprezentanco Slovenije na svetovnem prvenstvu četrti, v državnem pa tretji.
Za konec še najboljša športnika občine Litija: Naj športnica Litije za leto 2001 je BRIGITA PLEMENITAŠ, članica kick boxing kluba Izlake. Na svetovnem prvenstvu je osvojila tretje mesto, kar je njen največji dosežek. Ob tem je zmagovala na turnirjih doma, ki so ji prinesli naslov najboljše v državi. Najboljši med moškimi pa je KLEMEN MAHKOVIC, član kegljaškega kluba Litija. Na svetovnem mladinskem prvenstvu je bil z reprezentanco Slovenije četrti, v kategoriji dvojic je bil deveti in posamično 14. med 108. tekmovalci. Kot član kadetske ekipe je že tretjič osvojil naslov državnega prvaka, med dvojicami je bil drugi, posamezno tretji, z mladinsko ekipo je osvojil tretje mesto, ter bil enako uvrščen tudi kot posameznik. Njegov prispevek je uvrstitev članske ekipe v prvo kegljaško ligo Slovenije.
Slavljencem za leto 2001 gredo vse čestitke in tudi obveznost, da v letu 2002 dosegajo dobre rezultate in tako na najlepši način predstavljajo Litijo.
STANE KOKALJ
lepa je narava
DAVI Dl JA
Ime je dobila po Francozu Armandu Davidu, kateri je prvič prinesel semena v Evropo. To naj bi bilo okoli leta 1800. Je prezimno trdna drevesna vrsta, ki nas pozno spomladi razveseli z belimi ovršnimi cvetovi. Barva cvetov je samo bela. Cvetovi na rastlini ostanejo precej dolgo. Zanimiveje tudi, da se cvetovi na odrasli rastlini ne pojavljajo vsako leto. Po cvetenju se pojavijo 'žogice' na dolgih pecljih, ki so obarvane zeleno. Oreški visijo na drevesu še potem, ko listje že odpade. Tako je drevo zanimivo tudi vjesenskem času. Pozneje 'žogice' postanejo rjavo zelene. V notranjosti plodu je orešek, ki je presenetljivo trden. Zanimiveje, da semena ne vsebujejo samo enega embrija (zarodka), temveč lahko iz enega semena vzklijejo tudi po tri rastline. Plodove lahko v jeseni naberemo ter jih očistimo mesnatega rjavo zelenega ovoja. Oreške nato posadimo v zaprto gredo ali v rastlinjak. Vzkalili nam bodo že naslednje leto. Mlade rastline hitro rastejo. Listi rastline so zelo podobni listam lipe. Rastlino lahko razvijemo v enodebelno ali v večdebelno drevo odvisno od našega obrezovanja oziroma želje. Listi rastline neenakomerno odpadejo v jeseni. Pri vzgoji rastline iz semena
se moramo zavedati, da nam takšna rastlina ne bo cvetela dobrih 6 let. Zato je primerneje, če si rastlino nabavimo v drevesnici, ker pa je rastlina prava redkost, nas tudi začinjena cena ne sme presenetiti. Ko imamo rastlino v vrtu, lahko rastline vzgojimo na bolj preprosti način.
Prvo vejo, ki bo najbližja zemlji jo spomladi
previdno upognimo proti tlom. Njen srednji del potisnimo v zemljo tako, da bo prednji poganjek gledal iz zemlje. Srednji del, ki bo v zemlji rahlo ranimo z nožem in namažimo s hormonskim pripravkom, ki bo pospešil nastanek korenin. Vse skupaj zasujemo z zemljo in obtežimo z kamnom, da se veja nebi vrnila v prvotni položaj. V jeseni rahlo odgrnimo zemljo in preverimo, če so nastale korenine. Po nastalih koreninah rastlino v jeseni ali spomladi odrežimo od matične rastline in jo posadimo kot samostojno rastlino.
Davidiji ustrezajo zaščitne lege in vlažna rastišča. Če takšnega rastišča nimamo je najprimerneje, če rastlino posadimo v družbi z grmovnicami, ki ji bodo nudile ustrezno talno mikroklimo. Primerno je rastlino posaditi tako, dajo lahko v času njenega cvetenja opazujemo s spodnje strani, ker nam le tako cvetovi nudijo ves svoj sijaj.
Rastlina je primerna za vrtove v katerih si želijo novih in zanimivih rastlin. Sadimo jo v družbi z rododendroni, hostami in bodikami. Lahko pa jo posadimo kot osrednje drevo. Na ostro rez se slabo odziva, zato dobro premislimo kam jo bomo posadili v vrtu.
Besedilo in slika: Sašo Taškar
-	načrtovanje in urejanje vrtov
-	svetovanje
•	• obrezovanje dreves
-	urejanje grobov
• izdelava vodnih objektov
Sašo Taškar s.p. Ulica talcev la 1410 Zagorje Tel.: 041 832 853 041 838 013
AKCIJA MOJ ZDRAVNIK V LETU 2002
Ponosni smo, daje Moj zdravnik postal vseslovenska akcija, da iz leta v leto narašča število sodelujočih medijev, število glasovalcev in interes strokovne javnosti. Hkrati pa se zavedamo, daje akcijo potrebno stalno nadgrajevati, da bo kar najbolj zadovoljila interese vseh, ki v njej aktivno sodelujemo.
Glasovanje in izbor
Izbiramo tri kategorije zdravnikov primarnega zdravstva; splošnega zdravnika, ginekologa in pediatra. Med njimi bomo izbrali zmagovalca "Moj zdravnik". V primeru, da glasovalci ponovno izberejo zdravnika/ co, ki je bil/a izbran/a v preteklih letih, prejme le-ta častno priznanje, naziv "Moj zdravnik" pa drugoizbrani zdravnik/ca.
Glasovanje seje pričelo 3.januarja in bo trajalo do 21.marca 2002. in sicer tako, da izpolnete spodnji kupon in ga pošljite na naslov Zasavc d.o.o.. Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi.
Nagrade
Med vsemi prispelimi kuponi bomo vsakih 14 dni izžrebali enega nagrajenca, ki bo prejel polletni naročnino na revijo Viva, vsi glasovalci pa so vključeni v zaključno žrebanje za 20 praktičnih nagrad in tri glavne nagrade, kijih prispeva Meblo Top, tapecirano pohištvo d.o.o., v vrednosti
100.000	SIT, 75.000 SIT in 75.000 SIT.
Tokratna nagrajenka, ki bo pol leta prejemala revijo Viva, je Lidija Svcnšck, Cesta zmage 26, 1410 Zagorje ob Savi.
KUPON
Glasujem za:
viva
Mojo družinsko zdravnico ali zdravnika
Mojo ginekologinjo ali ginekologa Mojo pediatrinjo ali pediatra
________________________________________
IME
PRIIMEK-----------------------
NASLOV------------------------------------—
KRAJ IN POŠTNA ŠTEVILKA---------------------
Izpolnjene kupone pošljite na naslov:
#	Najboljša ponudba	RENAULT
		
Razprodaja zalog____________________________________
•Renaultova vozila letnik 2001. Izjemni popusti.
RENAULT RENAULT Cllo RENAULT thoUct RENAULT PCangoo RENAULT rvvsgane RENAULT Sctinic RENAULT Laquna ii RENAULT Espaoe Za vsa vozila je na voljo financiranje z 72 mesečnim oz. 6 letnim posojilom.
• Osnovni popust ** Dodatni popust z bonom zvestobe.
-	150.000 SIT*,-50.000 SIT**
-	150.000 SIT*,-50.000 SIT**
-	200.000 SIT*, - 50.000 SIT**
-	250.000 SIT*, - 50.000 SIT**
-	250.000 SIT*, - 50.000 SIT**
-	250.000 SIT*, - 50.000 SIT**
-	400.000 SIT*, - 50.000 SIT**
-	500.000 SIT*, - 50.000 SIT**
Megane LETNIK 2002_____________________________________________________
•	Če se odločite za nakup novega Megana ali Scenica in istočasno ponudite v odkup svoje rabljeno vozilo vam nudimo popust v višini 200.000 SIT
Soeotax - glavni pri varnosti__________________________________________
•	Zamenjava nad 8 let starih vozil (katerekoli znamke) po sistemu EurotaX + 200.000 SIT popusta pri nakupu Twinga, Clia.Thalie, Megana, Scenica, Lagune in Espacea LETNIK 2002
Omejene serije_________________________________________________________
•	Renault Thalia Air preko 330.000 SIT prihranka •Renault Megane Air 490.000 SIT prihranka •Renault Megane Fairway 537.000 SIT prihranka
•Renault Megane Coupe Šport Way in Cabrio Šport Way 580.000 SIT prihranka
Vroče cene_____________________________________________________________
•	NOVA VERZIJA Renault Kangoo Generic že za 2.165.000 SIT
•	Renault Laguna 2.2 dCi Rrivilege za 5.754.000 SIT
Gabrsko 30b Prodaja 03/56 33 110 03/56 33 111 03/56 33 112 Servis 03/56 33 120 www.avtohisamalgaj.si
zdrav duh
ulBbalgu 7
AJDA IVŠEK
Ne, ni res, da vas je ta prijazna Zagorjanka kdaj prijazno pozdravila le zato, ker so jo k temu opozorili. Kajti povsem samoumevno je, da je prijazna, in precej iznajdljiva, če je treba koga razveseliti. In takšne so tudi pesmi, ki jih prepeva - prežete z občutkom, kiji ga vlivajo čustva, s katerimi se v skladbe vživi. Prijaznost pa seji zdi nekaj povsem vsakdanjega, ker je zmerom sproščena in ker skuša na zamere ali na jezo hitro pozabiti. Zato rajši veliko časa posveča glasbi. Ne le, da rada prepeva, marveč glasbo rada tudi posluša. "Saj ne boste verjeli," je rekla, "ampak tudi rock in heavy-metal glasba me navduši." Kot je povedala, pa je mamina zasluga, ko si upa tudi nastopati in posneti kakšne skladbe. Menda bo že spomladi izšel njen prvi CD oziroma zgoščenka, katero bo naslovila: TEBI. Na zgoščenki bo deset skladb, doslej pa je v STUDIU NAPOLEON v Mengšu pri Dušanu Zoretu posnela že štiri skladbe. Dejala je, da balade zelo rada prepeva in da je zato izbrala takšne skladbice. Najrajši prepeva skladbo Vrat mi ne zapiraj, pevsko pa je začela nastopati s Studiem H. S skladbo Omama je po izboru Urada za droge pri Vladi RS med 46-imi tekmovalci dosegla 2. mesto, Cesarje bila zelo vesela in z nagrajenimi skladbami bodo menda skušali odvračati od raznih zasvojenosti, ki so v porastu.
Kadar je bolj zasanjanega razpoloženja, si čas vzame tudi za pisanje pesmic. Ampak doslej svojih pesmic še ni uglasbila. Pravi, da ima za vse, kar jo veseli, še dovolj časa, saj je stara komaj štirinajst let. Saj bi rada tudi potovala in si naprimer ogledala Japonsko, poklic pa bo verjetno opravljala v gostinski stroki, vsekakor pa upa tudi na pevsko kariero. Nastopanj se je menda že privadila, čeprav ima še vedno tremo, ko zagleda odrske luči. Vendar se z veseljem odzove, da zapoje na kakšnih otvoritvah, praznovanjih, pa tudi v TV-oddajama ZOOM in POD KLOBUKOM je že nastopala. Toda nastop v Nerezinah ji je še zlasti ostal v spominu, ker je tam spoznala veliko dobrih prijateljev in prijateljic, ki jih je potlej kar pogrešala, ker so se tako dobro ujemali ter si dajali korajžo, ko je bilo treba nastopati.
Poudarja pa, daje hvaležna staršem, ker ji moralno in finančno stojita ob strani ter sta včasih tudi kritika njenim pesmim, če jih zapoje med domačimi. Kadar posluša glasbo, je pozorna na melodijo in na pevčev glas ter manj na besedilo skladbe. "Vendar je trend med mladimi," je dejala, "da so pozorni tudi na 'imidž' glasbenika.” Tudi v šoli ima najrajši pouk glasbe ter angleščine. Všeč sta ji črna in zelena barva, čeprav se rada obleče tudi v jeans. Glede nakita ima najrajši srebro, glede hrane pa obožuje pizzo. Občuduje tudi parfume, za fante pa pravi: "Glavno je, da so dolgolasci in je že zanimanje zanje." Povedala je, daje precej romantična, zato upa, da bo srečala še veliko ljudi, s katerimi bo lahko delila veselje do glasbe in tudi do filmov.
Besedilo in slika: Petra Radovič
ZNAMENJA IN SIMBOLI V KRŠČANSTVU
(29. del)
■ m v •	| v v
Masni plasc
Mašni plašč je vrhnja liturgična obleka duhovnika. Nastal je iz rimske penule. To je bila volnena zvonasta obleka brez rokavov, kije človeka pokrivala krog in krog in je segala do kolen. Na sredi je imela izrez, da so jo oblekli čez glavo. Največ so penulo nosili na potovanjih in v slabem vremenu. Sprva so jo nosili preprosti ljudje, pozneje pa sojo sprejeli tudi »višji sloji«. V četrtem stoletju je penula postala slovesna obleka senatorjev.
V petem stoletju se je na območju današnje Italiji udomačilo ime »planeta«, zunaj Italije, predvsem v Franciji in Španiji, pa »kazula« (casula), to je hišica, ker je to oblačilo popolnoma pokrivalo telo. Najprej je bila kazula uradna liturgična obleka klerikov. Nosili je niso samo duhovniki, ampak tudi bralci, akoliti, subdiakoni in diakoni. Od petega stoletja dalje pa nosijo kazulo samo duhovniki, in še ti samo pri maši. Zato je prevladal za to oblačilo izraz mašni plašč.
Kazula v prvotni obliki je duhovnika pokrivala okrog in okrog do kolena in čez. Preden je šel duhovnik k oltaiju, je v zakristiji kazulo privzdignil in jo na rokah nabral na gube. Med mašo so kleriki (strežniki) po potrebi duhovniku privzdignili dolgo, ohlapno kazulo. Ker je zvonasta oblika kazule duhovnika pred oltarjem vedno nekoliko ovirala, so začeli v trinajstem stoletju kazule ob straneh prirezovati, da bi mogel duhovnik z rokami bolj prosto gibati.
Ta sprememba v obliki je bila še toliko bolj potrebna, ker so proti koncu srednjega veka delali mašne plašče (kazule) iz težkega in togega brokata in iz močnega žameta. S tem striženjem in krajšanjem pa so nadaljevali zlasti v sedemnajstem in osemnajstem stoletju, in to tako temeljito, da sojih spredaj in zadaj neokusno zožili v obliko škapulirja ali violine. Nekateri tako zoženi in kratki mašni plašči niso bili samo v nasprotju z estetskim okusom, temveč tudi z dostojanstvom bogoslužja. V devetnajstem stoletju so se liturgiki začeli zavzemati, da bi spet uvedli plašče srednjeveške oblike, to je plašče, ki jih ponekod nepravilno imenujejo »gotski plašči«. V zadnjem stoletju je liturgikom vsaj delno uspelo, da bi se uporabljali spet ti veliko bolj dostojni mašni plašči. Uveljavitev pa je bila odvisna od krajevnih škofov.
V vsakem obdobju so poleg preprostih mašnih plaščev za »vsakodnevno rabo« nastajali tudi svečani mašni plašči, ki niso samo lepo okrašeni, ampak tudi dragoceni. V cerkvi sv. Frančiška Ksaverija v Radmirjah (v Savinjski dolini) je dragocena zbirka mašnih plaščev (in nekaterih drugih bogoslužnih oblačil), ki so jih v zadnjih stoletjih omenjeni cerkvi podarili razni evropski dvori in pomembni posamezniki.
Branko Nimat
OBVESTILO!
VRTEC TRBOVLJE VPISUJE OTROKE
V RAZLIČNE PREDŠOLSKE PROGRAME ZA LETO 2002/03,
OD 5. DO 25. MARCA 2002, OD 9. DO 14. URE, OB SREDAH DO 16. NA UPRAVI VRTCA, NA RUDARSKI CESTI 10 A (NAD BOLNIŠNICO)
DRAGI CICIBANI!
V	PRIJAZNEM VRTCU VAS Z VESELJEM PRIČAKUJEMO
V	PRIJETNI DRUŽBI VRSTNIKOV IN DOBRIH IGRAČI!
VRTEC TRBOVLJE
MVŽgihial
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel./fax: 01/8983-029, 8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584
041 765-1
produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani
snemanje prireditev za interno
uporabo in javno prikazovanje, z	4	*
možnostjo sponzoriranja	(ostaatte DLcLU S P
trženje in produkcija za gospodarsko	m
interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP
E-mail: atv.signal@siol.net
OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
NAROČILNICA ZA ČASOPIS ZASAVC
ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje o/S tel.: 03/56 64 250, 64 166 fax. 03/56 64 494
Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC naročnino bom plačeval(a): 3 mesečno, polletno, letno
Ime in priimek
naslov.

zdrav duh
VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS
NAGRADIMO
Pred vami je dvainpetdeseta literarna uganka. Za rešitev imate še dober teden dni časa. Upamo, da vam zasavsko obarvana uganka ne bo delala prevelikih težav. Pisatelj, pripovednik, publicist, pesnik, esejist, urednik, prevajalec in časnikar po poklicu, katerega ime boste vpisali v kuponček, se je rodil 28.julija 1904 v Loki pri Zidanem mostu, kot peti, riajmlajši otrok. Že po treh letih seje njegova družina preselila v Trbovlje. Kot dijak je bil izključen iz ljubljanske gimnazije, ker je bil osumljen, da je sodeloval pri organiziranju velike rudarske stavke leta 1923 v Trbovljah. Kasneje je gimnazijo dokončal v Srbiji. Leta 1924 seje v Ljubljani vpisal na medicinsko fakulteto, kjer je končal pet semestrov in se leta 1927 vpisal na študij filozofije in slavistike. Ves čas seje ukvarjal z literaturo in socialno problematiko. Leta 1932 je izšel njegov leposlovni prvenec z naslovom Luči ob cesti, ki bo tudi naša tokratna nagrada. Leta 1937 je izšla njegova knjiga socialnih pravljic Bog v Trbovljah z lesorezi Maksima Sedeja. Leta 1943 je bil poslan v
koncentracijsko taborišče Dachau. Zaradi njegove pokončnosti so ga po vojni varuhi socialističnega realizma ostro grajali in mu sestavili lažno obtožnico. Na montiranih Dahavskih procesih je bil obsojen na dvanajst let strogega zapora. Prestajal gaje v Ljubljani, Bileči in na Golem otoku. Po sedmih letih muk in gorja so ga pogojno izpustili. Delno so ga abolirali šele leta 1971. Torej tistega leta, ko je v Ljubljani tudi umrl. Še to. Izdal je še pesniško zbirko Ogrlica (1937).
Uganko sestavil Igor Goste
Z VSAKO PESMIJO ME JE MANJ
*
Avtor:
Moje ime: Naslov:
Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje je v petek, 15. februarja, na literarnem večeru izvedlo recital pesmi Marka Pavčka. Izbrali sojih iz pesniške zbirke z naslovom Z vsako pesmijo meje manj in jih na poseben in izviren način predstavili trboveljski publiki.
Pesnik Marko Pavček se je rodil na prvi pomladni dan v letu 1958. Odločil seje umreti zelo mlad, star komaj enaindvajset let. "...na začeteku svoje ustvarjalne poti je zarisal prve značilne poteze svoje podobe, razpete med mladostno ■neugnanostjo in spoznanje teže življenja, med hvalnico in tožbo, med ljubezen in smrt.”
Posebno doživetje večera je bilo srečanje z njegovim očetom, pesnikom Tonetom Pavčkom, kije
svoje občutke in spomine na sina strnil v pesem in jo zbranemu občinstvu tako neposredno in tako človeško in očetovsko občuteno povedal, da ni nobeno oko v dvorani ostalo nenavlaženo. Zaradi njegovega obiska, zaradi njegove izredne človeške topline in ljubezni, ki jo izžareva, je bil to eden izmed lepših večerov v letošnjem mesecu kulture v Trbovljah.
Režija literarnega večera je bila v rokah Katarine Pajer in asistenta Uroša Pikla, scenarij je pripravila Nanda Guček, sodelovala pa je večina igralcev Mladinskega gledališča Trbovlje.
MaH, slikal: Anion Podbevšek
KULTURNI KOLEDAR
11.2.1847 se je rodil ameriški izumitelj Thomas Alva Edison.
12.2.1881 se je rodila znamenita ruska plesalka Ana Pavlova.
14.2.1898 se je v Kranju rodil pesnik, pisatelj in dramatik Fran Roš.
Pripravil Igor Goste
FUNKLOVA IN LEŠNJAK NAVDUŠILA
Gledališka dvorana tokrat ni bila tako mrzla, da bi obiskovalci predstave Marjetka, str.89 in pa nastopajoči protestirali. Bila je prijetno topla. Ni pa bilo tako na prejšnji predstavi Jez, ko je bilo tudi zaradi mraza zunaj, dvorana zelo mrzla in so bili kar nekaj kritik deležni predstavniki KC delavski dom Zagorje. Tako od obiskovalcev kot od nastopajočih. V opravičilo in pojasnilo so v KC-ju zapisali, da dvorane preprosto niso uspeli zadosti segreti, kljub različnim poskusom. Imajo namreč več kot 40 let star sisterit ogrevanja, ki je očitno potreben prenove. A kot vedno, se zatakne pri denarju. Močno upamo, da se bo zganila občina in kulturno ministrstvo. Občini predlagamo, da denar, ki bi ga letos porabila za ognjemet in nekatere drage glasbene skupine ob praznovanjih nameni za prenovo sistema ogrevanja v KC-ju, ministrici za kulturo pa, da si enkrat v hudem mrazu ogleda kakšno gledališko predstavo v Zagorju. Mogoče bo našla kakšen šop denarja za KC, ki bi ga sicer tam porabili za kaj manj nujnega. Toliko o mrazu. Zagotovo pa predstava Gledališkega abonmaja Maijetica, str.89 ni bila »mrzla«. Vse prej kot to. Oba glavna igralca, Gojmir Lešnjak in Mojca Funkl, sta nam z odlično igro nazorno pokazala gledališko zakulisje. Ki smo ga mnogi sicer slutili. Vsekakor sta si aplavz, ki sta ga bila deležna ob koncu predstave, zelo zaslužila. Pa ne samo zaradi bujnega oprsja, ki nam ga je ob koncu dveurne predstave pokazala odlična Mojca Funkl. No, malo pa tudi.
Igor Gošle
Program Mladina
Nacionalna agencija vabi
na kratko predstavitev programa MLADINA in vabilo na javno predstavitev, ki bo 28.februarja ob 18.uri v prostorih Matične knjižnice v Litiji, Parmova ulica 9. Vabljeni!
Mešani pevski zbor Slavček prireja
v četrtek, 28. februarja ob 19. uri redni letni koncert, ki bo v gledališki dvorani delavskega doma Trbovlje. Vabljeni!
Zmagovalec serijsko
Peugeot 307 - Slovenski avto leta 2002.
Samozavest zmaguje. Kot evropski avto leta je moral prepričati 55 izkušenih novinarjev s podroeja avtomobilizma iz 21 držav. To mu je z lahkoto uspelo. V klub njegovih občudovalcev se je zdaj vpisala tudi Slovenija. S svojo samozavestjo je očaral novinarje m bralce slovenskih dnevnikov in avtomobilističnih revij.

G s—™ SOZ
%
AVTOHIŠA KISOVEC s.p.
Borovniško naselje 7, 1412 Kisovec, tel.: 03 567 23 01
PEUGEOT
r

TRBOVL
6
zdravstvena tema
TEHNIKE ZDRAVLJENJA BOLEČIN-E V KRIŽU
Kako čas hitro teče. Zdi se mi, da smo komaj pričeli objavljati članke o zdravem načinu življenja, ki jih za nas piše višja fizioterapevtka v Zdravilišču Laško Majda Anžin, pa je njen tokratni članek že deseti po vrsti. Pa še nekaj jih bo. In tudi nagrad. Ko smo že pri nagradah, objavljamo pravilni odgovor na
8.vprašanje, ki se je glasil: Pri dvigovanju bomo uspešnejši, če bomo namesto moči uporabljali spretnost. Tako sta zapisali tudi Viola Prosen. Gladež 22. 1411 Izlake in Milena Jaklič. Petelinkarieva 5. 1412 Kisovec. Zdravilišče Laško jima poklanja po eno vstopnico za kopanje. Vstopnico prejmeta po pošti.
Nad bolečinami v križnem in vratnem predelu hrbtenice, ki so stalni spremljevalec sodobnega načina življenja, se bolniki v splošnih ambulantah najpogosteje pritožujejo.V letu 1999 smo v Sloveniji zaradi teh bolečin izgubili kar 1.300.000 delovnih dni. Doslej še nismo sposobni odstraniti spremembe na hrbtenici, ki povzročajo bolečine. Kako pa se jih da omiliti ali odpraviti, pa obstajajo številni načini in tehnike. O tem, več tokrat.
V prejšnjih številkah Zasavca smo omenili zdravstveno-vzgojni in PREVENTIVNI PROGRAM Šola proti bolečini v križu, ki jo v Sloveniji izvajamo fizioterapevti po letu 1990. Naloga vseh, ki opravijo ta programje da s tem znanjem ter z vsakodnevno telesno aktivnostjo zmanjšujejo in preprečujejo bolečine v predelu hrbtenice.
Poleg zdravstvene vzgoje je najpomembnejše funkcionalno zdravljenje. Naloga fizioterapevtov je, da na podlagi individualne ocenitve nauči bolnika vzpostaviti ponovno ravnovesje v telesu Z VAJAMI: za povečano gibljivost hrbtenice, za pravilno telesno držo, za krepitev trebušno-hrbtnega mišičnega steznika, za krepitev posameznih mišic ob pojavu nevroloških izpadov ter raztezanja skrajšanih mišic.
ALEKSANDER TEHNIKA temelji na zavedanju telesa in »uporabi samega sebe«. Za to, da bomo odpravili ali spremenili nepravilno priučene in ukoreninjene vedenjske navade, se moramo sami odločiti in nato ugotoviti vzrok, zakaj se tako
vedemo, in tudi, kako to delamo.
Bistveno je prepoznavanje telesne drže v funkciji delovanja, učenje lahkotnega gibanja, brez odvečne napetosti, ne le, ko se gibljemo, temveč, ko počivamo, dihamo, govorimo, čutimo, mislimo.
FELDENKRAJS METODA
poudarja pozornost do samega sebe. Naučiti se moramo novih vzorcev gibanja in z njimi zamenjati navajene vzorce gibanja. Če prepletemo prste obeh rok to naredimo tako kot smo navajeni, kot smo ravnali vse življenje. Ko zamenjamo položaj rok, nam je to popolnoma tuje. Naravno nam dostikrat pomeni navajeno.
Mc KENZIE pristop pri obravnavi bolečine v križu je razvil fizioterapevt iz Nove Zelandije.
Tehnika je zelo razvita po svetu, izvajajo pa jo tudi že fizioterapevti v Sloveniji. Potreben je pregled bolnika, ki je osnova za razvrstitev bolnikov v tri skupine, ki imajo izvor bolečin v mehanični deformaciji. Bolnik se nauči le nekaj vaj, ki jih izvaja dnevno vsaki dve uri.
MANUALNA TERAPIJA se uporablja kot sestavni del fizioterapevtske obravnave pri rehabilitaciji pacientov s funkcionalnimi motnjami gibalnega sistema. Za obravnavo vključuje številne načine kot je tehnika mehkotkivnih struktur (prečna masaža), tehnika sklepnih in obsklepnih struktur ter mišic, za povečanje gibljivosti sklepa, za sprostitev in raztezanje mišic, za izboljšanje mišične moči, vzdržljivosti in koordinacije.
MOBILIZACIJA je tehnika, pri kateri izvajamo pasivne mobilizacijske premike ene sklepne površine glede na drugo, ki jo fiksiramo.
MANIPULACIJA je lahko ortopedska, kiropraktična in osteopatska.Sunek je hiter, kratek. Bolnik ga ne more nadzorovat ali ustaviti, sliši se pokajoč zvok.
Terapevtske VAJE ZA STABILIZACIJO hrbtenice in medenice pri bolečini v križu so v zadnjem času dobile velik pomen. Pri osebah z bolečinami v križu je značilen dejavnik nestabilnost ledvenega dela hrbtenice ali ledveno-medeničnega področja. Mišice, ki prispevajo k stabilnosti
hrbtenice so globoke mišice: mišice medeničnega dna, prečne trebušne mišice, hrbtne globoke mišice ob hrbtenici in trebušna prepona.
Katerokoli tehniko zdravljenja bolečin v križu bomo uporabili je dobro, da se posvetujemo pri strokovnjaku, kije za to usposobljen in nam bo dal prava navodila.V Zdravilišču Laško fizioterapevti pri delu z bolniki združujemo znanja različnih tehnik in poskušamo
Naj vretenca ostanejo vedno taka.
pomagati bolnikom in gostom na najboljši način.
DESETO NAGRADNO VPRAŠANJE
Koliko delovnih dni smo leta 1999 v Sloveniji izgubili zaradi bolečin v križu?
Odgovore z izrezanim vprašanjem nam na uredništvo pošljite do 14.marca. Dva, ki bosta pravilno odgovorila, bo Zdravilišče Laško nagradilo s po eno vstopnico za kopanje v njihovih bazenih.
MISLI
*	Skrivnost sreče ni v tem, da počneš to, kar rad počneš, temveč v tem, da imaš rad to, kar moraš počet.
*	Biti moraš srečen, da lahko nekoga osrečiš. Treba je nekoga osrečiti, da bi ostal srečen.
Uredil Igor Gošte
	ZDRAVILIŠČE LAŠKO skupej t plesno
	šolo PLESNI VAL organizira
	PLESNE VEČERE
ZDRAVILIŠČE	v Biedermeier salonu zdravilišča.
LAŠKO	Vabljeni ljubitelji plesa, začetniki, poznavalci
	in vsi katere mika,
	da bi večer preživeli v ritmih standardnih, latinsko ameriških in ostalih modernih plesov.
MEDICINA IN TURIZEM Zdraviliške «.4, 3270 LAŠKO	Voditeljica plesnih večerov ves bo na vašo željo
M.: 03/ 7345 111	popeljala do elegantnega gibanja v ritmu dobre
Fax: 03/ 7345 298	glasbe.
	
	8.marca
	12. In 26.eprila ter
	10.maja 2002
Rezervati]«: +386 (0)3 7345 122	eb 20.00
E-aiail:idravillste.lasko@eonel.si http://www.zdrevilis<e-lasko.si	(Vstopnine ni!)
SLOVENIJA	
šRlabovska
^ KARIERA 2002 °'°3r
, KO ČRNO POSTAN £ ZLATO 00 Trbovl^
Kaj lahko pričakujete na Karieri 2002?
V možgane, kri in telesa se je usedla miselnost, daje črno Zasavje brez perspektive. Zato je postalo pravilo, da mladi čimprej odnesejo svoje "frišne" diplome v beli svet in za sabo pustijo le vprašanje, kakšna usoda čaka Zasavje v prihodnje.
"Dovolj 'jamranja' !" smo se odločili pri Šklabu in mladim pričeli ustvarjati Kariero!
Zasavje namreč tiči na točki, kjer nujno potrebuje inovativne ideje novopečenih diplomirancev, torej prostor za pridne študente JE! Samo poiskati si ga je treba. Kako? Tu vskoči Šklab s Kariero.
KARIERA je sklop projektov za pomoč mladim.
Sejem zaposlitvenih možnosti -Kariera.
je idealno prizorišče za prvo soočenje s svojim potencialnim bodočim delodajalcem. Šklab pripelje podjetja, v istem prostoru se z njimi srečajo študentje in dijaki. In razgovori lahko pripeljejo do prve službe...
Če ne uspe, bo študentom na voljo predavanje z naslovom Kaj vse moram vedeti, ko iščem zaposlitev? (ARX), kjer bodo izvedeli kako se izboljšati v veščini pogajanja z bodočimi delodajalci ter predavanje Kako vzpodbuditi svojo ustvarjalno stran možganov in kako jo uporabiti pri oblikovanju lastne zaposlitve (mag. Jordan Berginc) za tiste malo bolj hrabre, ki že razmišljajo o svojem lastnem podjetju.
Pa še... predstavitev Regionalnega centra za razvoj... plus predavanje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve o politiki zaposlovanja, trgu dela in človeški virih.
Ampak to še ni vse!
Kariera namreč ni samo za študente, ampak tudi za dijake. Pomembno je, da Zasavski
srednješolci vedo, da danes diploma ni nujno zagotovilo za službo in da je pomembno, na katero področje se usmerijo. In da to storijo še pravi čas!
Zato je Šklab poskrbel za :
-	poklicno svetovanje (IZIDA)
-	INFO DAV, kjer bodo utrjeni študentje delili izkušnje iz različnih fakultet z dijaki
-	predavanje: Poklicna odločitev
Kariera pa je, verjeli ali ne, še
mnogo več. Zajema še spodbujanje lastne kreativnosti s predavanjem o Ustvarjalnosti in Šolo retorike, kjer so se udeleženci že lahko učili o veščinah govorjenja in nastopanja.
Je tudi informacija o študentskih klubih, servisih, ugodnostih, da o potovanjih in počitniškem delu sploh ne govorimo.
Pa še računalniki z dostopom do interneta plus atraktivni dogodki za relaksacijo. Vse to, na enem mestu.
In vse to samo zato, da si bomo s pridobljenim znanjem in izkušnjami lahko ustvarili prihodnost doma in iz črnega ustvarili zlato.
Iz tiskovne konference ŠKLABA ob predstavitvi KARIERE 2002
SEJEMSKI PROGRAM
01.	03. 2002 v DD Trbov(je
10.00	OTVORITEV
10.30 RAZGOVORI med podjetji in študenti oziroma dijaki
11.00	- 13.00 INFO DAV
-	Informacije o vseh študijskih programih s strani študentov obeh univerz
-	Individualno poklicno svetovanje (Izida)
-	Poklicno usmerjanje (prof. Tina Pušnik)
-	postopki za izdelavo in vsebina kariernega načrta: kaj je pri načrtovanju kariere potrebno upoštevati, katere informacije je potrebno zbrati, soočanje želja z realnimi možnostmi
4.	Vloga sistemskih institucij pri poklicnem odločanju, predvsem Zavoda za zaposlovanje.
14.30 - 15.30 PREDAVANJE: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
-	Smernice EU na področju politike zaposlovanja
-	Nacionalni programi razvoja trga dela
-	Državni razvojni program - poudarek na razvoju človeških virov
12.00	- 13.00 PREDSTAVITEV Regionalnega centra za razvoj
-	Predstavitev RCR
-	Predstavitev Regionalnega razvojnega programa (RRP) - poudarek na razvoju človeških virov in podpornem okolju
-	Zakon o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje - Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije (ZPZRTH) - poudarek na razvoju človeških virov
-	Sodelovanje s študenti: magistrske, diplomske, seminarske naloge, delovna praksa
13.00	PREDAVANJE: Poklicna odločitev
1.	Pomen sistematične in pravočasne priprave na poklicno odločitev
2.	Potrebe srednješolcev in študentov po poklicnem svetovanju:
a)	Priprava na poklicno odločitev: nadaljevajnje šolanja ali zaposlitev
b)	Pomoč pri iskanju rešitev v primeru, da je študent izbral študijski program, ki mu ne ustreza
c)	Pomoč študentom pri iskanju poklicnih ciljev in načrtovanju poklicne
kariere	«
3.	Pomoč, ki jo IZIDA nudi pri poklicnem odločanju:
-	poklicno svetovanje z iskanjem ustreznih rešitev
-	preverjanje rešitev
15.45 PREDAVANJE: Kaj vse moram vedeti, ko iščem zaposlitev? Pomen osebnostnih lastnosti Samopodoba
Načini komunikacije z delodajalci: prošnje, ponudbe, telefonski razgovori Zaposlitveni razgovor
17.00	PREDAVANJE: Kako vzpodbuditi svojo ustvarjalno stran možganov
n kako jo uporabiti pri oblikovanju lastne zaposlitve
Kaj moram vedeti o svojih lastnostih, navadah, sposobnostih in talentu
Kako naj definiram lastne življenske in poslovne cilje
Ali sem oseba, ki želi poskusiti na svoje
Kako tržiti svoje sposobnosti, talent in znanje
Kako do izkušenj
Praktični primeri samozaposlitve
V	času trajanja prireditve se bodo na »big sereenu« vrtele predstavitve podjetij v Power Pointu.
V	spodnji avli bomo postavili »Cyber Room«, v katerem bodo obiskovalci meli dostop do interneta preko 5 računalnikov.
'V spodnji avli Delavskega doma bo slikarska razstava ’ Kariero bo spremljal bogat obsejemski program.
akcija
AKCIJA NAJ GOSTILNA V ZASAVJU PO IZBORU BRALCEV ZASAVCA
Na lestvici boste našli gostilne, ki imajo vsaj deset ali več glasovi
TRENUTNI VRSTNI RED: ______________________
1.	Gostilna Vrtačnik, Čolnišče - 462
2.	Point 21, Hrastnik - 394
3.	Kmečki turizem Pšenk, Mlinše - 294
4.	Gostišče Kum, Zagorje - 261
5.	Gostišče Pri Martinu, Trbovlje - 121
6.	Gostilna Ašič, Zagorje - 98
7.	Kmečki turizem Zorec, Izlake - 74
8.	Naš hram, Kisovec - 70
9.	Gosti!na Senica, Hrastnik - 44
10.	Gostišče Brin, Trbovlje - 40
11 .Restavracija L, Trbovlje - 36
12.	Gostilna Zaloka, Jesenovo - 31
13.	Gostišče Pri Vidrgarju, Vidrga - 24 !4.Gostišče Jež, Radeče - 20
15.	Kmečki turizem Arbi, Mlinše - 18
16.	Zlati fenix, Trbovlje - 13
Poleg teh ste glasovali še za: Vrtinec Trbovlje, Gostišče Klek, Gostišče Maks Celestina Sopota, Kmečki turizem Trojka, Jesenovo, Gostišče Pod kostanji Podkum, Gostilna Juvan Majcen Jože Polšnik, Picerija Ašič Zagorje, Gostilna Račič Trbovlje, Kmečki turizem Ocepek Izlake, Picerija Kukuca Trbovlje, Picerija Dimnik Trbovlje.
Zasavc d.o.o. zagotavlja prvi gostilni, ki bo prejela 1000 glasov, oglasni prostor v Zasavcu v vrednosti 100.000 SIT.
> a j ^ost i I na Zasavja
Glasujem za gostUpp:
Glasoval sem:
NAJ FRIZERKA, NAJ FRIZER ZASAVJA PO IZBORU BRALCEV
Na lestvici upoštevamo le tiste frizerke, ki imajo 15 ali več glasov!
TRENUTNI VRSTNI RED:______________________________________
I	.Simona Flere, Salon Cveta Zagorje - 306
2.	Renata Lakner, Frizerski salon Karnel Hrastnik - 272
3.	Nika Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagorje - 178
4.	Mojca Klinc, Salon Cveta Zagorje - 146
5.	Mateja Hribar, Frizerski salon Mateja Izlake - 127
6.	Mateja Borišek, Frizerski salon Ivi Izlake - 120
7.	Darja Knez, Frizerski salon Darja Briše - 109
8.	Monika Volaj, Frizerstvo Sivko Trbovlje - 106 9.Saša Kirbiš, Frizerski salon Ana Hrastnik - 103 lO.Erika Vozelj, Frizerski salon Štefka Zapotnik Zagorje - 73
II	.Luka Holešek, Salon ML Trbovlje - 76
12.	Marta Sivko, Frizerstvo Sivko Trbovlje - 64
13.	Mira Žibret, Frizerski salon Mira Trbovlje - 53 14.Sonja Lindič, Frizerstvo Koni Zagorje - 49
15.Sonja Zupan, Frizerstvo Zupan Zagorje - 47 Ema Guna, Frizerski salon Rajka Zagorje - 47
17.	Nina Kajič, Frizerski salon Karnel Hrastnik - 39
18.	Nataša Leskovec, Frizerski salon Nataša Zagorje - 37 Petra Juvan, Frizerski salon Rajka Zagorje - 37
Koni Vran, Frizerski salon Koni Zagorje - 37 2LAlis Pufler, Salon Metka Hrastnik - 35
22.	Klara Plahuta, Frizerski salon Klara Hrastnik - 34
23.	Janja Bantan, Frizerski salon Jana Hrastnik - 28
24.	Brigita Klarič, Studio Las Zagorje - 26
25.	Fani Pohar, Frizerski studio PAŽ - 23 26.1rena Jere, Studio Las Zagorje - 20
27.	Tina Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagorje - 16
28.	Milena Lovše, Frizerski salon Milena Trbovlje - 15
Poleg teh ste in še lahko glasujete tudi za naslednje frizerje oziroma frizerke: Saša Kern, Marta Bartol, Matjaž Krauskopf, Ana Gomboc, Maja Šmejc, Mateja Laznik, Romana Tabor, Rajka Lebar, Marjana Majhenič, Marta Novak, Branka Lamovšek, Andreja Bremec, Jožica Fijačko, Nadi Perpar, Zala Ljubič, Sara Urnaut, Janja Bantan, Leopoldina Lindič.
Zasavc d.o.o. bo tistemu frizerskemu salonu, katere frizerka ali frizer bo prvi dobil 1000 glasov, zagotavlja za 100.000 SIT oglasnega prostora v našem časopisu!
GLASOVNICA ZA	50
naj frizerka in frizer Zasavja
Ime in priimek frizerja in frizerskega salona
Ime, priimek, naslov glasovalca (ke)
www.mazda.mms.si
Ob desed obletnici uradne prisotnosti Mazde na slovenskem trgu smo vam pripravili posebno presenečenje: 10 % popust za naše jubilejne modele Mazda 323F. Tako boste Mazdo 323F 1,41 Evision lahko odpeljali za 2.792.100 tolarjev, Mazdo 323F l,6i Ezdusive za 3.109.900 tolarjev in Mazdo 323F l,6i Evlsion pa za 3.405.000 tolarjev. V vseh modelih je tudi odlična oprema: ABS, 4 varnostne blazine, klimatska naprava, električno nastavljiva ogledala, električni pomik stekel in centralno zaklepanje. Zato zoom-zoom do vašega najbližjega prodajalca z vozili Mazda!
MMS
KREDIT
&
LEASING
Kržišnik Roman s.p.
1410 Zagorje Selo 65 AVTOHISA KRŽIŠNIK
Tel.: (03)56 64-729 Fax: (03)56 68-359
odprto: od 8. do 18. Ure; sobota: od 9. do 13. Ure
0
-A. INTEGRAL	INTEGRAL	aL. INTEGRAL	INTEGRAL
itMiSffvmji m,,**
Avtobusni promet In tortnem. Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA
Informacije in rezervacije: 03/56 55 108, 56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mail: lntegral.zagorje@siol.nel Internet: http://www.integral-zagorje.si
IZJEMNO UGODNO!
ČARI JUŽNE AFRIKE, NAMIBIJA, KITAJSKA VABI, PRVOMAJSKE POČITNICE IN POTOVANJA,
V	LONDON DVA ZA 50.000 SIT!
ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE V DEŽELO DRAKULE, TRANSILVANSKIH GOZDOV, CEAUSESCUA,...
V	ROMUNIJO! 130.000,00 SIT PODJETJA, DRUŽBE, SKUPINE KAR TAKO:
Izkoristite naše pestre kapacitete prevoznih sredstev za popoldanske, večerne in nočne prevoze za vaša praznovanja! Imamo avtobuse in minibuse od 6 do 32 potnikov!
F
ZAVASZE13 LET POSLOVNI IMENIKI
SLOVENIJA-TEL®
I N T E R MARKETING
28. SVEČANA 2002
OBČNI ZBOR DRUŠTVA KMEČKIH ŽENA IN DEKLET HRASTNIK
V	središču mesta Hrastnik so se v prijetnem gostinskem lokalu iz vseh okoliških zaselkov in vasi s pridihom podeželja zbrale članice Društva kmečkih žena in deklet Hrastnik.
V	krogu svoje 70-članske množice so v začetku februarja priredile redni letni občni zbor, ki gaje prikupno in zgovorno vodila in povezovala njihova vsestranska prikupna predsednica Irena Kovač, ki seji s tem pričenja zadnje leto v prvem mandatnem obdobju ter ob pomoči, kot sama pravi gonilne sile, mentorice Janje Žagar.
Ob pričetku so si podelile vtise o aktivnostih, ki so zaznamovale njihovo skupno preteklo leto.
Izobraževale so se na področju kulinarike in zelenjavnih jedi, se poučile o pridobivanju jabolčnega kisa, tudi iz oči dodatnega vira zaslužka na kmetijah. Na sejmu Alpe Adria so vzbujale pozornost
kosteh so se podale in se predstavile pred kamerami TV Trbovlje in tako, kot pravi Irena, spoznale, da na televiziji ne grizejo.
Mogoče je ravno prevladujoča starejša generacija članic v društvu
Ob predsednici Ireni Kovač (desno) in so se propagirale s prikazom	močna vzpodbuda za vse, da si
ročnega predenja in pletenja. S	skupno prizadevajo za obujanje in
kančkom pozitivnega strahu v
ohranjanje starih kmečkih opravil, običajev in navad, pa tudi zanimivih družabnih iger pogosto odrinjenih v pozabo. V ta namen so v svoji sredini gostile dr.Marijo Stanovnik ter del tega "krajinskega" bogastva predstavile navdušenim osnovnošolcem, ki so hlastali po tovrstnem znanju.
S kančkom ponosa v sebi so skrbno pripravile srečanje vseh zasavskih kmečkih žena in deklet, si privoščile nepozaben, vsega lepega poln izlet v Posočje, se skupaj kopale v Podčetrtku in tako poleg vsakodnevnega dela, skrbi in obveznosti doma na kmetijah našle kanček sreče in zadovoljstva ter čas sprostitve tudi zase med sebi enakimi.
Predsednica Irena jih prijetno pohvali, kako so članice društva vedno pripravljene sodelovati v
MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS
Tokrat bi morali Mišmaš preimenovati v literarni kotiček, saj so se litijski osmošolci lotili poustvarjanja naše klasične književnosti, natančneje, posodobili in zapisali so v slengu Linhartovo Županovo Micko in jo potem še dramatizirali in posneli na video. S tem materialom so se udeležili natečaja Evropsko leto jezika -skupaj z anglisti, ki so pisali spise v angleškem jeziku in likovniki, ki so sodelovali s plakatom. Izmed 78 šol so prejeli drugo nagrado, za kar si zaslužijo iskrene čestitke.
Jano Štojs iz Hrastnika, slavistko, ki se vozi poučevat na Osnovno šolo Litija, smo prosili, da nam pošljejo svoje izdelke in tako lahko dva izmed ocenite sami. Kot verjetno že veste, spada	.
ta zvrst govora med •TL.
^eknjižnijezik^sleng^

Ja, folk, takole je blo. Tale car Linhart je skup zmetal Županovo Micko, noro Vam rečemo. Slovarca je pa hotla, da po njegovi predlogi Micko postavmo v današnje cajte. Akcija, in to v slengu!
Če slučajn česa ne boste štekal - ni panike, slovar bomo prložil.
MICKA, ŽUPANOVA TAMALA
No, folk, ta story se rola na faksu. To school obiskuje ful huda bejba. Micka ji je ime. Pa to ful še ni vse, ne - županova tarnala je. Ful huda štala. Sam en mega problem je. Njen stari je ful zatežen tip. Sploh ji nič ne pusti. Ona je pa zacopana v enga modela, ki pa ni tuk na nivoju k so oni. Aja, pozabu sem povedat, daje tip, v kerga je Micka, Anže.
Anže: Hej, Mi.A si ziher, da med nama ne more bit nč?
Micka: Ja. Postiš, sej jst bi ful hodila s tabo, ampak moj stari...
Anže: Me, ne ga poslušat.
Micka: A si nor? Valda, da ga moram poslušat-halo?
Anže: A, pa mislš, da bo nucal, če bova en talk udarla?
Micka: Ja, mogoče pa res. Pridi dons k nam na večerjo.
Anže: Ni blema! Kdaj pa?
Micka: Ob sedmih.
Anže: OK. Bene.
Micka: Ajde!
Anže se fura na večerjo. K bi vedel, kuk gaje strah! Pojma nimate, sam čakam kdaj bo spustu balanco. Kr so ful brez keša, nima škatle. Ej, sori, po moje bo padel s ceste.
Anže: O, kriza, pa zakaj srn tuk živčen...? (Na biku začne nekaj pokati.) O, šit, kva pa je zdej... Pa ne me basat, no. Še to se je mogl
zgoooooooodiiiiit, uaaaaaaaaa, mami!
No, kva sem reku. Anže je putlu u graben.
Anže: Oooooooo, šit. Čist sem gnil. Pa zakva mam tako srečo, no?! Kva naj zdej? Nazaj, brez veze, da grem, ker je ful predelč. Če grem pa k županovim, bo pa štala, ker sem tak k polit cucek... Pa tud - če ne pridem, bojo miselni, da sem reva. Šit. Šit. Šit. Ah, nč, jst bom šou, kr bo pa bo...
Pri županu doma.
Bing bong.
Micka (odpre vrata): Ja, Anže. Kje s pa bil? Se ti je strgal? Pol ure zamujaš. Stari misl, da si neresen, ker... (obstane) O kriza, kak pa si?
Anže: Ne me basat še ti. Živčni končiči so mi zaštekal, pa sem padu u... Kva pa naj bi naredu? Če bi šel nazaj, bi me mel za prpo.
Micka: A, dej ne...
Oče župan: A ti si ta Anže. Zakaj si pa tako moker?
Mama (iz ozadja): Kaj seje pa zgodil?
Anže: Gospod župan, resnično mi je žal, ampak bil sem tuk živčen, da sem spustu balanco, pa sem... no, sej vidte.
Oče župan: UU, joj, to me pa spominja na moj prvi zmenek. Stari časi lepi časi. Saj ti froc pa nisi tako slab. Pojdi z menoj v sobo, ti bom dal suhe cunje, saj ti bo kaj mojega prav.
Micka: Hvala, fotr!
Oče župan: Saj je kul, zato pa smo tastari.
Lina Hauptman, 8.b, OŠ Litija
društveno
Okusna večerja, nato pa na ples
dobrodelnih namenih kot so RK, praznovanja,...
Med načrte za letošnje leto so poleg rednih aktivnosti oblikovale želje po kulinaričnem tečaju, želijo si peči medeno pecivo, se poučiti o zdravi prehrani, zelenjadarstvu, perutnini, tekstilu ipd. In prav je tako. Bolj ko bo izobražena in vedoželjna preprosta kmečka žena, več ima možnosti po olajšanem delu in prijetnem življenju na kmetijah.
Kot gostja je njihov večer popestrila dr.Manca Starina, ki je med delovne kmečke žene in dekleta podelila znanje o aktualni
temi, o osteoporozi. Z velikim zanimanjem soji prisluhnile, saj si v svojem vsakdanu najbolj želijo predvsem zvrhano mero zdravja.
Večer so zaokrožile s plesom, pesmijo in zabavo, saj so v svoji sredini gostile le dva moška, enega, ki jim je točil pijače in drugega, ki je skrbel za veselo razpoloženje s harmoniko.
Besedilo in sliki: Tatjana Potrpin
NAŠ PLANINEC PRED OBČNIM ZBOROM
Dolsko planinsko društvo je prejšnji teden med svoje člane razdelilo 150 izvodov glasila Naš planinec, ki sta ga uredila Božena
Tušar in Drago Kozole. Bogata vsebina nakazuje, o čem se bodo pogovarjali na letošnjem rednem občnem zboru, ki bo v nedeljo, 3.marca ob 10.uri v planinskem domu Gore.
Predsednik PD Toni Pavlič opozarja, da so se začele priprave na 50-letnico obstoja društva, ki ga bodo praznovali v letu 2003. Ivan Urbajs pa je obširno razložil, kako in zakaj je društvo nastalo. Drago Kozole je skušal na dobrih treh straneh razložiti, kako je prišlo do tega, da je društvo prvič v svoji zgodovini izkazalo negativno stanje na svojem račnu. Kljub vsem naporom in dobri volji, da planinski dom ne bi država uvrščala med hotele, niso uspeli. Nerazumljiva zakonodaja je tako razvrednotila vsa prizadevanja, na tisoče ur prostovoljnega dela in financiranje raznih objektov, ki so jih zgradili ali obnovili v zadnjih petdesetih letih.
Zanimivo je tudi statistično poročilo marice Budina, ki kaže, da seje od leta 1996 članstvo od 581 znižalo v leto 2001 na 369. Zaskrbljujoč je tudi podatek o šolskih planincih, ki seje od 126
članov v letu 2000, v enem letu kar prepolovilo. Predlaga razgovor z učitelji oziroma vodstvom šole, saj je planinarjenje ena najboljših telesnih aktivnosti za odraščajočo mladino. Za bolše sodelovanje s šolo se zazema tudi predsednik Toni Pavlič, kije poizkušal poiskati vzroke velikega upada šolksih otrok.
S svojimi poročili so se potrdulili tudi markacisti, vodniki, mentorji in načrtovalci programa za leto 2002. Izvemo tudi o pripravah na podpis listine prijateljstva s PD Rašica, PD Vihar in PD Dol. Starejše planince spodbujajo, da izkoristijo sredo za planinske izlete z društvenim kombijem.
Poleg vabila za redni občni zbor na naslovnici pa najdemo na zadnji strani tudi prijazno vabilo Draga Kozoleta, ki je v svoji hiši uredil arhivsko sobo z bogato zborko preko 6000 fotografij, diapozitivov in VHS filmov o preteklosti društva in dogodkih v kraju. Vabi vse tiste, kijih takšna zbirka zanima. Lahko pa se tudi pozanimajo o zadevi na tel. 03/56-48-368.
Fanti Moljk
MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS
LIST IZ DNEVNIKOVE ŽUPANOVE MICKE
To kr ti bo zdej napisala se dugaja že dolg časa in boš vidu, da je kr zanimiva zgodbica! Nedolg nazaj je v naš klas pršla ena nova učenka Urša in glih zraven mene se je usedla. Hmal smo postale frendice in bla je zlo prijazna. Kr smo se tok pogovarjale, naju je prfoks skoz upozarju. Tipi so gledal k najini mizi, pa srn vedla, da ne mene, ampak njo, kje bla za moje pojme kr privlačna za tipe.
Takrat mi prbije: Ej, tale Marko pa tale Aleš,ta dva sta mi ful lušna.
Jst: Ej stara, sej maš kr okus, sam onadva sta čist različna tipa.
Urša: Kako to mislš? A po srcu?
Jst: Ja, valda. Mare je tipček, k osvaja punce, pol jih pa kmal zapusti.
Urša: Tenks, da si povedala.
Ej dnevnik, pa ne boš verjel! Od takrat, ko sem ji povedala, je bla še bolj ogreta zanj. Halo, kje pa ma možgane!?
Pol pa nasleden dan prbije!
Urša: Ej, dej preber ta mesič, Mare mi gaje poslal!
Na mobiju je pisal: KO SI SE TI RODILA, JE PADAL DEŽ, VENDAR TO NI BIL NAVADEN DEŽ, AMPAK JE NEBO JOKALO, KER JE IZGUBILO NAJLEPŠO ZVEZDO!
Ona je bla tok hepi, da sem rekla: Kul, stara!
Vso stvar je od daleč opazoval Aleš in naju žalostno gledal. Pol sem pa stopla do njega.
Jst: O, Aleš, a ti je tale Urša kaj všeč?
Aleš: Valda. Jst sem že dolg
vanjo zacopan, ona pa vid sam en model - Mareta.
Jst: Saj siji ti tud všeč, sam Mare ji mesiče pošilja, to ji je cool. Ej, a si za en štos, ker mišim, da se on sam štosira z njo!?
Aleš: Zakaj pa?
Jst: Halo, da bo pol k teb prletela!
Aleš: Ti si carica!
Jst: Ja, sej vem.
No, v glavnem, pol sem jst s svojim kasetofonom šla do Mareta pa ga tnal zaslišala (op.p.posnela pogovor).
Jst: Čao, Mare! A ni tale Urša kr ena kmetica?
Mare: Sej je bejba, sam pa tudi ful naivna!
Jst: kako to mislš?
Mare: Ona hoče, d bi jst hodu na dolge proge. Mišim, tko resno.
To pa itak že vsak ve kakšen sem jst.
Jst: Jst sem že miselna, da si totalka vanjo zacopan. To bi bla štala.
Mare: Halo! Jst zacopan? A se ti je zrolal?
Jst: Ja no, OK, grem, k me ta Urša kliče.
Jst si ne bi nikol miselna, da bo to res reku. No, pol sem ta posnetek predvajala Urši. Pa da bi ti vidu, kuk je bla jezna! Pol je pršla pa nazaj ful hepi in mi povedala, da zdej hod z Alešom. Zahvalila se mi je. Jst sem vedla, daje Aleš d best.
Z Maretom sva se skregala, sam mi je kmal odpustu, ker je rabu domačo nalogo.
No, zdej grem pa spat. Lahko noč!
Karin Erjavec 8.C., OŠ Litija
NAJ ŠPORTNIKI ZASAVJA V LETU 2001
Izberite najboljše športnike Zasavja preteklega leta! Letošnja novost je ta, da poleg kategorij 1 .NAJ ŠPORTNIK ZASAVJA, 2.NAJ ŠPORTNICA ZASAVJA, 3.NAJ TRENER ZASAVJA in 4.NAJ EKIPA ZASAVJA glasujete tudi za kategorijo 5.NAJ ŠPORTNI DELAVEC/KA ZASAVJA. V tej kategoriji sodelujejo športni delavci, ki niso aktivni kot trenerji ali igralci, a so vsekakor še kako povezani s športom. Tu gre za predsednike klubov, sekretarje, člane uprav, vzdrževalcev dvoran, hišnikov in podobno.
Delo vam olajšujemo z nominiranci v posameznih kategorijah, kar pa nikakor ni obvezujoče in lahko predlagate povsem svojega kandidata, kandidatko oziroma ekipo. Namenoma pa ne bomo nominirali kandidate za peto kategorijo NAJ ŠPORTNI DELAVEC ZASAVJA, ker na tem področju preprosto ne poznamo veliko ljudi, ki bi nominirali za to nagrado, zato vas pozivamo k pomoči.
PRAVILA GLASOVANJA
1.	Glasuje se izključno na podlagi kuponov, objavljenih v časopisu Zasavc, ob tem pa fotokopij ne upoštevamo.
2.	Na glasovnico izpišite v vsaki kategoriji po tri športnike, športnice, trenerje, ekipe ali športne delavce. Če bo glasovnica pomanjkljivo izpolnjena (primer: v vseh kategorijah le prvo mesto ali če bo katera od kategorij neizpolnjena), je ne bomo šteli kot neveljavno, pač pa bomo v končni seštevek vnesli vrsti red tiste kategorije, ki je pač izpolnjena vsaj z enim imenom.
3.	Glasujete lahko za nominirance, ki so objavljeni, ni pa to nikakršna obveza.
4.	Kandidati za naj športnike Zasavja morajo biti iz Zasavja (od Radeč do Litije) ali morajo delovati v klubu iz Zasavja.
5.	Glasovnici ni potrebno prilagati obrazložitev glasov.
6.	Vsak lahko pošlje več glasovnic.
7.	Objavljeni nominiranci niso zapisani v nobenem vrstnem redu, oz. so napisani naljučno.
To so najosnovnejša pravila glasovanja. Sicer pa priznanja ne bodo prejeli le zmagovalci, ampak bomo med vsemi glasovalci izžrebali tudi lepe nagrade. Glasovnice bomo sprejemali do petka, 8.marca do 12.ure, predvidoma pa bomo končni vrstni red objavili v časopisu Zasavc, ki bo izšel 14.marca 2002.
NOMINIRANCI ZA NAJ ŠPORTNIKE ZASAVJA V LETU 2000
1.	NAJ ŠPORTNIK ZASAVJA 2001
-	Dejan Sitar (LK Valvasor Zagorje)
-	Klemen Buzina (Pon do kwan Zagorje)
-	Primož Roglič (SK Zagorje - SZS Kisovec)
-	Uroš Stoklas (KK Iskraemeco Kranj)
-	Boris Urbanc (KK Rudar Trbovlje)
-	Danijel Repovž (NK Era Šmartno)
-	Klemen Lavrič (NK Rudar Velenje)
-	Radovan Skubic (tek)
-	Jernej Simerl (KK Tika Trbovlje)
-	Miha Kovačič (KK Tika Trbovlje)
-	Primož Prošt (RK Rudar Trbovlje)
-	Rok Kandžič (KK Zagorje Banka Zasavje)
-	Nermin Hrvat (NK Zagorje)
-	Denis Delamea (KMN Gip Beton MTO Zagorje)
-	Dejan Kraut (KMN Gip Beton MTO Zagorje)
-	Zoran Tesko (KMN Lesna Litija)
-	Miha Halzer (KD Hrastnik)
-	Peter Kauzer ml.
-	Gregor Laznik (oba BD Steklarna Hrastnik)
2.	NAJ ŠPORTNICA ZASAVJA 2001
-	Hedvika Kotar (tek)
-	Barbara Pilih (Sankaško društvo Kum Trbovlje)
-	Katja Kurent (Hypo Avstrija)
-	Brigita Plemenitaš (Pon do kwan Izlake)
-	Monika Škrjanec (LK Valvasor)
-	Anja Poglajen (Tenis park AS Litija)
3.	NAJ TRENER ZASAVJA 2001
-	Srečko Rozman (KK Pon do kwan Izlake)
-	Samo Bašelj (KBV Pon do kwan Zagorje)
-	Dušan Žagar (RK Rudar)
-	Zvone Pograjc (SK Zagorje - Skakalna sekcije Kisovec)
-	Jože Prelogar (NK Zagorje)
-	Edi Navratil (NK Svoboda Kisovec)
-	Peter Kauzer (BD Steklarna Hrastnik)
-	Aleksander Krofi (KK Zagorje Banka Zasavje)
-	Mike Jamnik (KMN Gip Beton MTO Zagorje)
-	Bogdan Simerl (KK Tika Trbovlje)
-	Borut Markošek (KK Tika Trbovlje in reprezentanca Slovenije)
4.	NAJ EKIPA ZASAVJA 2001
-	SK Zagorje, Sekcija za skoke Kisovec
-	KK Pon do kwan Izlake
-	LK Valvasor Zagorje
-	KBV Pon do kwan Zagorje
-	KK Zagorje Banka Zasavje
-	NK Zagorje
-	RK Rudar Trbovlje
-	KK GD Hrastnik
-	RK Dol TKI Hrastnik
-	Karate klub Tika Trbovlje
-	KMN Gip Beton MTO Zagorje
-	KMN Lesna Litija
4/02
GLASOVNICA
za naj športnika/šporfnico Zasavja v letu 2001
1)	NAJ ŠPORTNIK ZASAVJA
1.	mesto	_________________________________________
2.	mesto	_________________________________________
3.	mesto	_________________________________________
2)	NAJ ŠPORTNICA ZASAVJA
1.	mesto	_________________________________________
2.	mesto	_________________________________________
3.	mesto	_________________________________________
3)	NAJ TRENER ZASAVJA
1.	mesto	_________________________________________
2.	mesto	_________________________________________
3.	mesto	_________________________________________
4)	NAJ EKIPA ZASAVJA
1.	mesto	_________________________________________
2.	mesto	_________________________________________
3.	mesto	_________________________________________
5)	NAJ ŠPORTNI DELAVEC ZASAVJA ZASAVJA
1.	mesto	_________________________________________
2.	mesto	_________________________________________
3.	mesto	_________________________________________
Glasoval(a) sem:
Imr In priimek	'	___________ .
Naslov	_________________________________________________
Telefon	■ ■
Reprezentančni nogomet
BOMO IGRALI V TRSTU?
NOGOMETNA ZVEZA SLOVENIJE
V torek, 19.februarja, je bil v Limasolu na Cipru usklajevalni sestanek držav skupine II v kvalifikacijah za evropsko nogometno prvenstvo leta 2004 na Portugalskem.
Nogometno zvezo Slovenije sta zastopala predsednik Rudi Zavrl in generalni sekretar Dane Jošt. Po štiriurnem zasednaju so države udeleženke (Francija, Slovenija, Izrael, Ciper, Malta) uskladile termine medsebojnih srečanj.
RAZPORED KVALIFIKACIJ ZA EP 2004 - II.SKUPINA:
07.09.2002	Slovenija - Malta, Ciper -Francija
12.10.2002	Francija - Slovenija, Malta -Izrael
16.10.2002	Izrael - Ciper, Malta - Francija
20.11.2002	Ciper-Malta
29.03.2003	Ciper - Izrael, Francija - Malta
02.04.2003	Slovenija - Ciper, Izrael -Francija
30.04.2003	Malta - Slovenija
07.06.2003	Izrael - Slovenija, Malta - Ciper
06.09.2003	Slovenija - Izrael, Francija -Ciper
10.09.2003	Slovenija - Francija, Izrael -Malta
11.10.2003	Ciper - Slovenija, Francija -Izrael
"Pogajanja so bila res kar dolga, saj se vsaka reprezentanca nastopila s svojim predlogom terminov. Prisotni so bili vsi predsedniki in generalni sekretarji zvez, tudi večina selektorjev, tako da smo termine res lahko dokončno uskladili. Glede na naša pogajalska izhodišča smo z žrebom lahko zadovoljni, saj je bila sprejeta večina naših predlogov. Bržkone bodo tako kot v minulih kvalifikacijah za nastop na EP 2004 odločilne zadnje tri tekme, še posebej obe domači, ko v razmaku štirih dni gostimo reprezentanci Izraela in Francije," je bil komentar predsednika Nogometne zveze Slovenije Rudija Zavrla.
In kaj o žrebanju meni selektor Srečko Katanec? "S termini tekem se že pred sestankom nisem obremenjeval. Ve se, da moramo v vsakem primeru odigrati osem tekem, vrstni red pa zame ni tako pomemben. Dobrodošlo je le, da s kvalifikacijami pričnemo pred domačim občinstvom in da si tekme ne sledijo v napornem potovalnem ritmu."
Poklicali smo tudi na Nogometno zvezo Slovenije, kjer smo tiskovnemu predstavniku Roku Šinkovcu postavili nekaj konkretnih vprašanj. Zanimalo nas je, če bo reprezentanca igrala svoje domače tekme na štadionu za Bežigradom. "Seveda se vsi nadejamo, da prepoved s strani UEFE glede igranja na
Prizor s tekme Slovenija - Romunija (2:1) v Ljubljani. Bomo še kdaj igrali na tem "štadionu”?
štadionu za Bežigradom ne bi bilo. Toda takšna pričakovanja so bolj kot ne nerealna, saj gre za dvoletni ciklus in tudi zato bo prepoved skoraj sigurno prišla. V tem primeru bomo k UEFI pristopili osebno oziroma se bomo pogajali o tem, da bi kakšno tekmo vendarle odigrali za Bežigradom. Če nam to ne bo uspelo, bomo pač svoje domače tekme odigrali v Ljudksem vrtu v Mariboru ali celo v Trstu," je na to temo razglabljal Rok Šinkovc in dodal, da so zadnje informacije glede pričetka izgradnje novega štadiona v Stožicah takšne, da naj bi se prva lopata "zasadila" konec tega leta.
Peter Motnikar, slika NZS
Smučanje
TRBOVELJSKI SMUČARJI USPEŠNI NA ROGU
Smučarsko društvo Trbovlje se je s svojimi tekmovalci udeležilo mednarodnega tekmovanja alpskih šol in cicibanov v veleslalomu za pokal Andraž.
Tekmovanje je bilo 8.februarja na Rogli v organizaciji SD Unior Celje. Udeležilo se gaje rekordno število tekmovalcev in sicer 340 iz cele Slovenije, Hrvaške in Italije. Smučarsko društvo Trbovlje je imelo od vseh udeleženk društev ali klubov najštevilčnejšo zasedbo, saj je tekmovalo 29 smučark in smučarjev, za kar je SD Trbovlje dobilo posebno priznanje.
Tekmovalo seje na dveh progah, mlajše kategorije na krajši progi, starejše kategorije pa na nekoliko daljši progi. Tekmovalci SD Trbovlje so bili predvsem uspešni v mlajših kategorijah, kjer je bilo tudi najštevilčnejše zastopstvo. Pri mlajših kategorijah so deklice in dečki tekmovali v isti kategoriji.
Rezultati: dečki in deklice (kategorija G); 2.Anže Vračevič, 4.Nika Sirk, 5.Nea Kmetič, 7.Matej Hacin, S.Tina Hacin,
9.Sara Kostanjevec, 12.Tamara Navrbac, 14.Tamara Arh, dečki in deklice (kategorija H); l.Žan Hribar, 2.Hana Brvar, 3.Luka
Bolarič, 4.Blaž Kreže, 6.Gašper Križnik, 12.Urh Kapelasi, dečki in deklice (kategorija I); 15.Sergeja Turšič, 20.Neja Poglajen, 24..Špela
Princ, 28.Tjaša Kmet, deklice (kategorija B); lO.Monika Špiler, dečki (kategorija E); 15.Jernej Sirk, dečki (kategorija A);
12.Rok Košnik, 16.Janez Gorišek, 21.Miha Koren, 28.Matic Klančišar, 32.Maks Poglajen, 33.Nik Rajšek, 36.Aljoša Milovanovič.
Z doseženimi rezultati in številčno udeležbo na tekmi je potrjena tudi kvaliteta strokovnega dela ter dolgoletnega truda na strokovnem področju delovanja Smučarskega društva Trbovlje. Številčnost mladih članov (naraščajnikov) priča o ponovnem vzponu in popularizaciji smučanja v mladih vrstah. Dolgoletna želja po združitvi zasavskih smučarskih klubov, ki nikakor ne ugleda luč sveta, pa se v drugi obliki kaže v tem, da je v letošnji sezoni k društvu SD Trbovlje pristopilo 10 naraščajnikov iz SD Zagorje, tako da delavce v klubu to še dodatno vzpodbuja in potrjuje dejstvo o strokovnem pristopu.
Borut Bolarič
Naraščajniki SD Trbovlje na domačem smučišču v Lontovžu (slika Uroš Klenovšek)
O^V,^ KAKO DO PROSTORA ZA	.3^
^	VADBO?	^sP>eX
V začetnem obdobju trboveljskega karateja (1971), ki je deloval kot sekcija matičnega karate kluba iz Ljubljane z uradnim nazivom Karate klub »SHOTOKAN« Ljubljana, podružnica Trbovlje je bil eden izmed glavnih problemov pridobitev ustreznega prostora za vadbo. Večina odgovorov na
klubom je bilo v glavnem enostransko. Ljubljanski matični klub Trboveljčanom ni nudil nobene strokovne pomoči. Prihajali so v glavnem samo na izpite za pasove, z razlogom da odvedejo izpitno takso. V Ljubljano se je morala odvajati tudi vpisnina, in članarina. Eden izmed pogojev za še boljše in učinkovitejše delo je bil
XVII. pohod "Po poteh partizanske Ljubljane”. Člani Karate kluba Trbovlje (z leve): Franc Povše, Zvone Keršič, Ivan Vran, Franjo Glavica in Marjan Fritz.
prošnje za dodelitev prostora je bilo negativnih. Ibdi odziv zasavskih delovnih organizacij na prošnje za finančno pomoč je bil izredno majhen, oziroma nerazumevajoč. Kljub temu je sekcija številčno rasla in se strokovno dograjevala. V tem obdobju se je začel razvijati tudi tekmovalni sistem. Trboveljčani so najprej organizirali klubsko tekmovanje, kmalu zatem so se pa začeli dogovarjati za prijateljske dvoboje. Pomerili so se z vrstniki iz Vrhnike, Ruš in Ljubljane. Potovali so z vlakom ali osebnimi avtomobili. Ekipa je ponavadi štela 10 do 15 članov ter nekaj navijačev. Najprej so izvedli skupni trening, po treningu pa še temovanje. Kasneje seje porodila tudi želja po nastopanju na uradnih tekmovanjih.
Takratno sodelovanje z matičnim
primeren prostor za vadbo. Med drugim so trboveljski karateisti zaprosili za pomoč športno društvo RUDAR, ki pa ni bil zainteresiran za takšen način sodelave. Več razumevanja so pokazali takratni člani Športnega združenja Partizan Trbovlje. Članstvo v Športnem združenju Partizan je bilo takrat v močnem upadanju pa tudi dejavnost skoraj v vseh sekcijah je zamrla. Za sprejem karateja so se navduševali zaradi velikega števila članov ter discipline in same organizacije.	Še	posebno
zainteresiran in aktiven je bil takratni tajnik društva Partizan, gospod Karel GORJUP.
Te težnje in želje so zaznali tudi v matičnem društvu v Ljubljani, zato so 14. maja 1973 na seji Upravnega odbora karate kluba StiOTOKAN	v	Ljubljani
obravnavali to problematiko. 4. sklep te seje glasi: »Ugotovi se, da podružnica v Trbovljah ne pošilja zbrane članarine in naj se tovariši iz Trbovelj zlasti FRITZ in GLAVICA izjasnijo ali še nameravajo biti podružnica kluba.« Glede na prej omenjeno problematiko so trboveljski karateisti še naprej izvajali aktivnosti v smislu osamosvojitve.
Poleg prvih poizkusov tekmovanj ter opravljanje izpitov za višje pasove so takratne člane privlačile bolj stranske dejavnosti. Skupna kopanja	v	bazenu
CEMENTARNE, kolesarski izleti v neznano, skupinski pohodi na trim stezo na Podmeji ter ostale Zasavske hribe. Odziv za te aktivnosti je bil velik in to je bila potrditev, da se je društvo na vse
ustanovitvi karate sekcije na šoli ter z Zavarovalnico SAVA (poslovna enota Trbovlje) o možnosti zavarovanja članov za primer nezgode med treningom ali na tekmovanju.
Po dveletnem delovanju karate sekcije v Trbovljah so člani začeli ugotavljati, da je v Sloveniji v uradnem tekmovalnem sistemu premalo tekmovanj, na katerih bi lahko preizkušali pridobljeno znanje. Dali so pobudo, da v lastnem letnem programu dela ponudijo nekaj tekmovanj, na katerih bi merilo moči čimveč tekmovalcev in si tako izmenjavalo in krepilo izkušnje. Vojska je v tistem obdobju imela precejšen vpliv v naši družbi. Trboveljski karateisti in Svet za narodno obrambo pri Skupščini Občine
Nastop na letnem Igrišču Partizana ob dnevu mladosti in 50-obletnici zloma Orjune v Trbovljah - 25.05.1974
mogoče načine trudili tudi za družabno življenje svojih članov in ne samo za čisto športno povezavo med člani kluba. V letu 1973 so izvedli tudi skupno kresovanje na hribčku Montekukuli nad Gimnazijo v počastitev praznika dela, 1. maja. Akcijo so vodili Franjo GLAVICA, Franc POVŠE, Zvone KERŠIČ in Rudi MURN. V tem letu so se začeli dogovarjati z ravnateljstvom Osnovne šole o
Trbovlje so tako našli skupni interes ter 23. decembra 1973 organizirali medklubski turnir v karateju za posameznike v absolutni kategoriji. Na turnirju je nastopilo 41 tekmovalcev iz 6 slovenskih karate klubov. Prvi zmagovalec je postal Ljubljančan Miloš KOKOTOVIČ. Ker seje turnir pokazal kot izredno dobra tekma so bile izražene želje, da bi z njim nadaljevali. Tako je turnir začel dobivati vse večjo
veljavo v Slovenskem karateju.
V decembru 1973 je v Ljubljani potekala druga redna seja Karate kluba SHOTOKAN. Na tej seji Franjo GLAVICA poroča oziroma ugotavlja, da STATUT podružnice v Trbovljah še vedno ni urejen zaradi tega, ker ne morejo odpreti svojega računa pri banki. Prisotni so bili mnenja, da naj Trbovlje kot močna in izredno delovna podružnica Karate kluba Ljubljana registrira kot samostojno občinsko športno društvo pri Skupščini Občine Trbovlje, pri čemer bo dobilo status pravne osebe in odprlo svoj tekoči račun. Iz poročila in Programa dela je bilo tedaj razvidno, da klub v Trbovljah šteje 102 člana (84 fantov in 18 deklet). Najmlajši član je star 8 let, najstarejši pa 33 let. Med občani vlada veliko zanimanje za karate, vendar zaradi skopo odmerjenega urnika v telovadnicah in finančnih
28 februarja 1974 je bil sklican sestanek Upravnega odbora Karate kluba SHOTOKAN Ljubljana, na katerega sta bila vabljena tudi predstavnika karate zveze Slovenije in Jugoslavije. Na sestanku so ugotovili, da KZS praktično ne obstaja več, saj je Conradijeva administracija (predsednik KZS) podala ustno odstopno izjavo in prenehala delovati. 3, marca 1974 je na republiškem prvenstvu v Hali Tivoli v Ljubljani prišlo do sestanka predstavnikov klubov, kjer so pooblastili Franjo GLAVICO, da zastopa interese KZS do naslednje skupščine. Tako je 10. marca 1974 prišlo do posveta slovenskih klubov v Celju, na njem so pa ustanovili koordinacijski odbor KZS, ki ga je vodil Franjo GLAVICA. Ta se je sestal v Trbovljah 5. julija 1974 in med drugim za v.d. predsednika KZS izvolil Franja. Tisto obdobje so najbolj zaznamovale razprtije
odpovedal nastopu kot pa, da bi snel oznako iz kimona) presedlal med jadralce, kjer je postal eden izmed najboljših svetovnih jadralcev. Med drugim je nastopil tudi na
Olimpijskih igrah v jadranju na deski.
15. marca 1978 je potekal v telovadnici Partizana Trbovlje občni zbor, ki gaje odprl dosedanji predsednik Franjo GLAVICA. Takoj v začetku je poudaril, da pomeni ta občni zbor zgodovinski trenutek za karate klub Trbovlje. Do tega dne je klub deloval kot podružnica karate kluba Shotokan iz Ljubljane. V pretekli jeseni so se dogovorili s Partizanom Trbovlje, da se z njim združijo v športno združenje Partizan. Sam karate klub pa bo v akcijah deloval popolnoma samostojno.
Po krajši razpravi so se vsi navzoči strinjali z osamosvojitvijo kluba, zato so predlagali, da občni zbor nadaljujejo kot ustanovni občni zbor.
V nadaljevanju so predsedniki komisij podali izčrpna poročila. Predno je tehnična komisija podala poročilo je trener tekmovalne ekipe podelil diplome vsem nastopajočim v preteklem letu. Diplome so prejeli: AHAC Boris, AHAC, Toni, BONČINA Rajko, BORIŠEK Franc, DRNOVŠEK Borut, FRITZ Zdenko, KERŠIČ Zvone, KRAŠEVEC Vojko, LIČAR Dušan, LIČAR Sašo, PERME
Iztok, POVŠE Franc, SLAPŠAK Lado, ŠABANOVIČ Emil in VRAN Milan.
V razpravi je bilo poudarjeno, da so tekmovalci že dosegli republiško
kvalitetno stopnjo, ar se kaže v dobrih rezultatih v prijateljskih srečanjih. Želeli so, da bodo tekmovalci take ugotovitve potrdili na tekmovanjih, ki sledijo. Občnemu zboruje bil predstavljen tudi statut, katerega je predsedniku GLAVICI pomagal pripraviti gospod Vili TREVEN (sedanji Načelnik Upravne enote Trbovlje) takratni študent pravne fakultete. Odseku za notranje zadeve pri Skupščini Občine Trbovlje je bilo poslano poleg sprejetega statuta še seznam 10 polnoletnih ustanoviteljev kluba (Marjan FRITZ, Zdenko FRITZ, Franjo GLAVICA, Boris JESENŠEK, Franc POVŠE, Rudi MURN, Marjan VRAN, Maja SLUGA, Zvone KERŠIČ in Anton AHAC). Na skupščini so izvolili tudi sedemčlanski Izvršni odbor, tričlanski Nadzorni odbor, tričlansko tehnično komisijo, tričlansko disciplinsko komisijo, tričlansko komisijo za informacije in propagando ter blagajnika in gospodarja kluba.
Od gostov je občni zbor toplo pozdravil v imenu Partzana gospod Karel RUPNIK ter podal vse priznanje dotedanjemu upravnemu odboru. Po zaključenem občnem
Trboveljski karateisti na turnirju v Ljubl|ani. Stojijo z leve: Franc Borišek, Boris Ahac, Emil Šabanovič, Dušan Ličar, Vojko Kraševec, Sašo Ličar, Rajko Bončina. Čepita z leve Zdenko Fritz in Vojko Mlakar
težav le s težavo omogočajo udejstvovanje vseh zainteresiranih.
Maja 1974 je vodstvo Karate kluba Trbovlje soglasno sprejelo sklep, da se vključijo v športno društvo PARTIZAN Trbovlje. V taki obliki povezanosti želijo delovati na samoupravnih osnovah, tako na organizacijskem kot tudi na materialnem področju. To vez so želeli skleniti s samoupravnim sporazumom.
V letu 1974 je prišlo v Karate zvezi Slovenije do večjih problemov.
med predstavniki budokai in shotokan stila. Trboveljčani so kljub temu, da so trenirali shotokan karate še naprej iskali kontakte s predstavniki budokaja. Iz tistega obdobja je bilo poznano prijateljsko sodelovanje in izmenjava izkušenj trboveljskega trenerja Marjana FRITZA in Dušana PUHA, ki je bil takrat eden izmed najboljših slovenskih in jugoslovanskih tekmovalcev. Dušan PUH je kasneje zaradi zapletov (na tekmovanju v Beogradu se je raje
r-bovejsL, /^oWc/,b,wC;
Trboveljski tekmovalci in gledalci na republiškem prvenstvu v Velenju B.maja 1975
zboru je predsednik kluba vse prisotne povabil k skromni zakuski in prijetni glasbi, ki jo je pripravila posebna delovna grupa kluba.
Želje vseh prisotnih na ustanovnem občnem zboru so se zelo hitro uresničile. 27. aprila istega leta je karate klub Trbovlje organiziral slovensko mladinsko prvenstvo. V lahki kategoriji je zlato medaljo osvojil Darko VAJS. Ta medalja se šteje za prvo trboveljsko osvojeno medaljo na uradnih republiških tekmovanjih. No zadeva je sicer malo zapletena, kajti Darko je v finalu premagal klubskega prijatelja Bojana BABIČA. Poleg njiju so na tem prvenstvu medalje osvojili še: v polsrednji kategoriji, zlato Vojko KRAŠEVEC, v poltežki kategoriji, srebrno Sašo LIČAR ter v absolutni kategoriji srebrno Boris AHAC ter bronasto Vojko KRAŠEVEC. In začel se je zmagovalni pohod trboveljskega karateja, ki traja že celih 27 let, pravzaprav se samo stopnjuje.
Konec decembra so državnemu mladinskemu prvenstvu v Novem Sadu nastopili tudi Trboveljčani Dušan in Sašo LIČAR, Boris AHAC ter Vojko KRAŠEVEC, ki je osvojil v polsrednji kategoriji prvo kolajno za trboveljski karate - srebrno. Poleg tekmovalnih uspehov so tudi v letu 1975 neumorni Trboveljski karateisti izvedli zopet celo vrsto drugih aktivnosti, katere se večina njih še
danes rada spominja. Pohod po poteh partizanske Ljubljane, orientacijski pohod na Otočcu, 6 izletov na okoliške hribe, izleti s kolesi, 4 kopanja v bazenu »CEMENTARNA«, medsebojna tekmovanja v košarki, 7 dnevni zimski in 10 dnevni poletni seminar in šotorovanje v Poreču, kresovanje ob l.maju pri Mehaniki idr. V celoti je bilo izvedenih 40 akcij v katerih je bilo 942 udeležencev, to je pa podatek, ki ne rabi še posebnega komentarja.
Trboveljčani so se zelo hitro zavedali, da je za dobro delo potrebno imeti izšolan strokovni kader. Najprej je interne trenerske tečaje v klubu vodil Marjan FRITZ. Karate klub Trbovlje je izvedel v organizaciji KZS in Šolskega centra za telesno vzgojo 1. uradni trenerski seminar. V telovadnici TVD Partizana v Trbovljah se je praktičnega dela udeležilo 15 kandidatov iz različnih slovenskih klubov. Med njimi so bili trije Trboveljčani: Marjan in Zdenko FRITZ ter Franc POVŠE. Praktični del, ki ga je vodil takratni selektor jugoslovanske reprezentance dr. llija JORGA - mojster karateja 4. DAN so vsi uspešno opravili. Teoretični del so opravljali novembra istega leta v Tacnu.
Istega leta so se sodniškega seminarja v Velenju udeležili Anton AHAC, Rajko BONČINA, Zvone KERŠIČ in Franc POVŠE. Ob zavzetem stokovnem delu so se tekmovalni uspehi kar vrstili. Leta 1978 so Trboveljčani na republiškem prvenstvu v Rušah od 12 možnih medalj osvojili kar 9. V okviru 6. turnirja JLA v decembru 1978 so Trboveljčani organizirali prvo državno prvenstvo za pionirje in pionirke v katah. Naši tekmovalci so se izkazali z izvrstnimi
uvrstitvami. Jure HRIBAR je postal državni prvak pri mlajših pionirjih. Pri starejših pionirjih pa je Igor TOMAŽ osvojil srebrno medaljo. Ekipno so trboveljski mlajši pionirji (Jure HRIBAR, Matjaž TOMAŽIN, Borut KLANČIŠAR) osvojili drugo mesto. Starejši pionirji (Igor TOMAŽ, Borut MARKOŠEK, Vojko MLAKAR) pa so osvojili naslov državnih prvakov.
Koncem sedemdesetih let pa je na slovenskih boriščih dominiral še en Trboveljski karateist, ki je bil doma iz Hrastnika. Brezkompromisne in tehnično dovršene borbe Zdravka ROMIHA niso ostale skrite tedanjemu zveznemu selektorju, ki ga je tudi
poklical v reprezentanco. Doma mu visi srebrna medalja iz ekipnega evropskega prvenstva. Najljubša pa mu je zlata medalja iz prvega balkanskega prvenstva leta 1980. Reprezentancatedanje Jugoslavije se je v finalu pomerila z Grčijo. Zdravko je odšel v ring zadnji pri neodločenem rezultatu. Njegov nasprotnik je bil višji za celo glavo. In ko je v dvorani zadonelo: Jugoslavija, Jugoslavija... ga ni mogel nihče več zaustaviti. Dvoboj je gladko dobil. Zdravko je bil poleg Mariborčana Ljuba JAVORŠKA zagotovo med najbolj zaslužnimi za popularizacijo karateja med mladimi v Sloveniji. Več kot 10 let je bil čisto v vrhu slovenskega
karateja.
V začetku osemdesetih leta se je glavni trener Marjan FRITZ preselil v Ljubljano, predsednik kluba Franjo GLAVICA pa je bil zaradi službenih obveznosti v Ljubljani tudi precej odsoten. Marjanovo delo sta prevzela Franc BORIŠEK in Zdravko ROMIH, Franjevo delo pa je zavzeto in skrbno nadaljevala Maja SLUGA. Po dobrem letu dni se je BORIŠEK preselil v Novo Gorico, njega pa je zamenjal dotedanji študent Visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani, Hrastničan Bogdan S1MERL. Večji del članov kluba, ki so v sedemdesetih letih prispevali k. uveljavitvi kluba je počasi prenehalo tako s treningi kot
aktivnostmi. Na tekmovalnem področju sta priključek v slovenskem vrhu držala Zdravko ROMIH in Kasim HUSANOVIČ, njune uspehe pa je dopolnjeval takrat še mladinec Borut MARKOŠEK. Čeprav neradi so Trboveljski karateisti nemočno opazovali osip članstva in upadanje aktivnosti. Najvztrajnejši niso popustili, verjeli so v ponoven preporod trboveljskega karateja. O tem pa prihodnjič.
Bogdan Simerl
Udeleženci prvega uradnega trenerskega seminarja pred telovadnico TVD Partizan v Trbovljah leta 1975
Priprave na trening - Kal nad Hrastnikom leta 1977
KARATE
USPEŠNI NASTOPI TRBOVELJSKIH KARATEISTOV
V	dneh od 15. do 17. februarja je v Koblenzu v Nemčiji potekalo 29. Evropsko mladinsko prvenstvo v karateju. Na prvenstvu je nastopilo cca 500 tekmovalcev iz 40 evropskih držav. Barve Slovenije je zastopal tudi Trboveljčan Jernej SIMERL ter Borut MARKOŠEK v vlogi selektorja.
Jernej je zelo dobro nastopil v ekipnem delu tekmovanja kjer seje reprezentanca Slovenije po dolgem času zopet uvrstila med osem najboljših evropskih ekip. V nedeljo je nastopil tudi v kategoriji mladincev do 70 kg. V prvem kolu je prepričljivo premagal Irskega reprezentanta. V drugem kolu je po zelo izenačeni borbi v zadnjih sekundah izgubil proti Estonskemu reprezentantu z minimalnim rezultatom 0:1. Jernej je pred prvenstvom in tudi na samem tekmovanju pokazal zelo dobro športno formo, tako, da je sam bil vidno razočaran zaradi poraza v drugem kolu.
V	sredo 13. februarja so v Karate klubu TIKA Trbovlje izvedli drugo letošnje pokalno tekmovanje. Tekmovalci so nastopili v katah, to
je estetsko zloženih obrambnih in napadalnih tehnik. Nastopilo je 70 članov. Zmagovalci po kategorijah so postali: Aljaž VESENJAK, Jernej HUDOMALJ, Timi UMEK, Jasna KOVAČIČ, Borut KORPES in Elvis SELIMOVIČ.
V nedeljo 24. februarja so Trboveljski karateisti nastopili v Limbušu pri Mariboru na 1. turnirju Kobe Osaka SLOVENIJA. Čeprav so to eni izmed najštevilčnejših turnirjev, ki se izvajajo po celem svetu je to bil prvi tako imenovani turnir v Sloveniji. Ta tekmovanja so v okviru vsestilske svetovne organizacije Kobe Osaka interna-tional, ki ima sedež v Glasgovvu na Škotskem, katere predsednik je Škot Tommy Morris, predstavnik Šito rYU stila - stopnje 7. DAN. Morris je predsednik Svetovne sodniške organizacije. Karate klub Limbuš je s svojim predsednikom Primožem DEBENAKOM, karate sodnikom svetovnega ranga, predstavnik te zveze za Slovenijo.
Na turnirju je nastopilo 107 tekmovalcev iz 16 slovenskih klubov. Domačini so v prijetnem vzdušju solidno izvedli ta prvi turnir
na katerem so prvič izvedli tudi tekmovanje v kumiteju za kategorije malčkov in mlajših dečkov ter deklic. V bodoče se bo na uradnih tekmovanjih v teh starostnih kategorijah izvajalo namesto športnih borb takšen način. V kumiteju se mora vsaka tehnika predhodno napovedati, to pomeni, da so zadeve poenostavljene. Daje to dobro, se je pokazalo na koncu tekmovanja v katerem praktično ni prihajalo do kontaktov in poškodb.
Za Karate klub TIKA Trbovlje so nastopili Rok LOPAN, Anis ZUKANOVIČ, Borut KORPES, Maks ŠMIDHOFER, Kristijan OSTOJIČ in Elvis SELIMOVIČ. Vodil j ih je trener Bogdan SIMERL.
Najprej so nastopili v katah. V kategoriji mlajših dečkov je Kristijan OSTOJIČ osvojil bronasto medaljo, Elvis SELIMOVIČ pa je tokrat izvedel svoje kate zelo dobro ter na koncu stal na najvišji stopnički zmagovalnega odra. V predhodnih nastopih je premagal vse nasprotnike, ki so se pred kratkim uvrščali pred njim. V ekipnih izvedbah so Trboveljčani blesteli. V mlajši kategoriji smo
imeli dve ekipi, ki sta se pomerili med seboj v finalu. Zmagovalna ekipa je nastopila tudi v kategoriji starejših dečkov in je tudi tam bila najboljša in osvojila zlato medaljo.
Ti uspehi v katah so trboveljskim karateistom dalo še dodatni motiv za sproščen nastop v športnih borbah. Mladi Trboveljčani so pokazali precejšen talent, tako, da se res ni treba bati za nadaljne uspehe trboveljskega karateja. Bronaste medalje sta osvojila Rok LOPAN in Maks ŠMIDHOFER ter srebrni Kristijan OSTOJIČ in Elvis SELIMOVIČ, vsak v svoji starostni in težnostni kategoriji.
Devet osvojenih medalj (3 zlate, 3 srebrne in 3 bronaste) so lepa vzpodbuda za nadaljne delo v trboveljskem klubu. Naslednja preizkušnja čaka Trboveljčane že prihodnji vikend, ko se bodo na povabilo Karate kluba iz Tuzle (BiH) udeležili močnega mednarodnega turnirja. Tudi iz tako močnih turnirjev so Trboveljčani velikokrat prišli z lepimi rezultati, zato tudi sedaj upajo, da ne bodo igrali le obrobnih vlog.
Franjo GLAVICA
in s tem naredili korak nazaj v boju za prvo četverico.
"Bili smo priča pravi, izredno trdi prvenstveni tekmi dveh enakovrednih nasprotnikov. Žal smo bili mi tisti, ki nismo znali izkoristiti napak gostov, ki so z rutiniranim Tovornikom pošteno in zasluženo zmagali," je po tekmi priznal trener Zagorja Sandi Krofi.
Kombinacij je tako odprtih kar še nekaj. Zagorjani se trenutno nahajajo na četrtem mestu, ki še vodi v končnico za naslov prvaka. Za popolnoma zanesljivo napredovanje bi morali Zagorjani v soboto premagati Elektro in potem ne bi bili odvisni od nikogar. V nasprotnem primeru bo Zagorjane na lestvici skoraj zagotovo prehitel kranjski Triglav, ki ima doma veliko lažje delo kot Zagorjani v gosteh in imajo v primeru izenačenega stanja na lestvici med Zagorjem in Triglavom slednji boljšo koš razliko, ki odloča.
Besedilo in slika Igor Zibelnik
Košarka
ZA OBSTANEK ALI ZA PRVAKA...?
... to je sedaj vprašanje! To bi lahko sklepali po sobotnem domačem porazu košarkarjev Zagorja Banke Zasavje v 17.krogu Hypolige proti Savinjskim Hopsom. A pojdimo po vrsti...
Sicer pa so Zagorjani velik korak k uvrstitvi med prvo četverico naredili prejšnji krog, ko so v gosteh premagali ekipo Rogle iz Zreč s 84:96 in to predvsem po zaslugi izredno učinkovitega Kandžiča (35 točk) ter Ivanoviča (24 točk).
"To je bila zelo pomembna tekma za nas, saj smo igrali pod velikim pritiskom zmage in z angažirano igro vseh posameznikov smo napravili dobro delo. Cela ekipa je delovala kot podmazan stroj in zmaga niti v trenutku ni bila vprašljiva. Moram pohvaliti predvsem Kandžiča in Ivanoviča v strelskem
smislu, s tem da so ostali igralci z borbenostjo pripomogli k zelo
pomembnemu uspehu, ki pa je šemo ena od stopnic k željeni uvsrtitvi med četverico. Na vsak način moramo do konca rednega dela v dveh tekmah vsaj še enkrat
zmagati," je po tekmi v Zrečah razmišljal trener Zagorja Banke Zasavje Sandi Krofi.
Toda kako krut je lahko včasih šport, se je pokazalo v soboto v
zagorski športni dvorani, kjer so Zagorjani gostili ekipo Savinjskih Hopsov, ki jo vodi nekdanji trener "bankirjev" Miloš Sagadin. Zagorjani so tekmo izgubili s 93:85
Rok Kandžič in Boštjan Leban
Mali nogomet
PORAZ, REMI IN ZMAGA
V takšnem vrstnem redu so malonogometaši Gip Betona MTO zaključili pretekle tri tekme. Najprej so v polfinalu pokala s 3:2 na domačem igrišču izgubili s Sveo Lesno Litija in kot da to ni bilo dovolj, so si privoščili še remi v državnem prvenstvu proti sila povprečni ekipi Napolija Intelsat iz Pernice pri Mariboru s 3:3.
Primož Presečnik (Gip Beton MTO)
No, naposled so se minuli konec tedna malonogometaši Gip Betona le zbrali in so kar s 7:1 v gosteh odpravili ekipo Baulibar iz Kopra, (pm)
Rokomet
Rudar Trbovlje - Trimo Škofja Loka 28:26 (14:10)
V	13.krogu najmočnejše moške rokometne lige so rokometaši Rudarja kljub številnim poškodbam dosegli izredno pomembno zmago, kijih še naprej uvršča v zgorjno polovico lestvice. Med varovanci trenerja Dušana Žagarja se je še posebej izkazal borbeni Nenad Stojakovič z devetimi zadetki. Tekmo je pravzaprav odločil Jani Čop, ki je nekaj sekund pred koncem zadel za končnih 28:26, kaj kmalu pa bi lahko postal osmoljenec tekme, saj je le nekaj minut prej zgrešil dve zaporedni sedemmetrovki, toda tokrat se je vse srečno končalo za Trboveljčane.(pm)
LB DRL za ženske, 15.krog
ŽRK Zagorje - ŠD Jadran Hrpelje 29:18 (13:9)
V	zagorski športni dvorani smo večji del srečanja gledali nezanimivo rokometno predstavo, v kateri sta obe ekipi napravili precej tehničnih napak, toda kljub tem napakam je bila razlika v kakovosti očitna. Zagorjanke so bolje tehnično podkovane, kar so s pridom izkoristile in na koncu slavile za 11 zadetkov. Še posebej seje pri domačih s hitrimi prodori
in zadetki izkazala Ina Poglajen, ki je zadela kar 12-krat, poleg nje pa so zadetke dosegle še A.Poglajen 2, Šikovec 2, Ramšak 1,
J.Medvešek 5, Jelševar 3, L.Medvešek 2 in Peterlin 2.
Mladinke so najprej igrale na turnirju v Šentjerneju in zabeležile poraz s 23:16 proti Žalcu ter zmago z 25:18 proti Škocjanu. V soboto pa so mladinke odigrale 5.turnir, ki seje odvijal v zagorski športni dvorani. Rezultati: Zagorje -Millenium 22:15, Millenium -Škocjan 27:6, Škocjan - Vegrad 8:24, Vegrad - Zagorje 17:16.
Zagorjankam seje v drugi tekmi močno poznalo, da so nastopili brez Jasne Medvešek, ki se je poškodovala v prvem srečanju. Pred finalnim turnirjem bodo ekipe odigrale še en turnir, ki bo v Velenju. V primeru zmage Vegrada se bosta na finalni turnir uvrstili ekipi Žalca in Vegrada, v nasprotnem primeru pa se bosta na turnir uvrstili ekipi Žalca in Zagorja. Sicer pa ste vabljeni v soboto, 2.marca na ogled tekme ŽRK Zagorje - Polje, ki se bo pričela ob 19.uri.(pm)
POZIVNO KONTROLNO TEKMOVANJE ZA IZBOR REPREZENTANCE
V	soboto, 9.februarja je na centralnem strelišču v Ljubljani potekalo pozivno kontrolno tekmovanje za izbor reprezentance, katerega sta se udeležila člana SD Alojz Hohkraut Sašo Korbar in Oto Strakušek.
V	rednem delu tekmovanja je Sašo Korbar s 586 krogi zasedel prvo mesto, njegov klubski kolega Oto Strakušek pa je s 583 krogi zasedel šesto mesto. V finalni seriji je Korbar s 685,0 krogi obdržal vodstvo, medtem ko je Strakušek s 683,7 kroga prebil iz šestega na tretje mesto. Uspeh Saša Korbarja s prvim in Ota Strakuška s tretjim mestom je dodatna motivacija za nadlajnji izbor reprezentance, na katerih se bo izbrala ekipa za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo junija na Finskem.
Člani ekipe SD Alojz Hohkraut v sestavi Sašo Korbar, brata Oto in Martin Strakušek ter Uroš Javorič prav tako uspešno nastopajo v prvi državni ligi in so trenutno na četertem mestu.
Ekipa se intenzivno pripravlaj na državno prvenstvo, ki bo v mesecu aprilu v Postojni in glede na dosedanje rezultate in dosežke se uvrščajo v ožji krog favoritov za zmago.
KOŠARKA
ČLANI LB SKL (21.krog)
RUDAR : KRŠKO 103 : 92
Strelci za Rudar: Džombič 11, Kazaferovič 19, Tilinger 22, Andrej Čop 9, Radovič 8, Zorko 16, Robi Čop 18.
GD HRASTNIK : NOVA GORICA 104 : 73 Strelci za GD Hrastnik: Goran Čop 15, David Čop 18, Žitnik 20, Tomažin 13,Golotič6,Tušek 9, Čeko 10, Godicelj 10, Mijatovič 3.
(22.krog)
RADOVLJICA : RUDAR 88 : 79 Strelci za RudanZagorc 12, Džombič 4, Kazaferovič 8, Tilinger 13, Brečko 9, Radovič 8, Zorko 15, Robi Čop 10.
FRAGMAT : GD HRASTNIK 90 : 69 Strelci za GD Hrastnik: Goran Čop 18, Deželak 2, Čeko 8, Žitnik 8, Tomažin 10, Golotič 2, Tušek 9, David Čop 9, Godicelj 4.
(23.krog)
RADENSKA CREATIV SOBOTA: RUDAR 70 : 84
Strelci za Rudar: Zagorc 5, Kazaferovič 21, Tilinger 10, Andrej Čop 12, Radovič 20, Robi Čop 13, Vajdič 3.
GD HRASTNIK: MASTERROINT BEŽIGRAD 99 : 81
Strelci za GD Hrastnik: Goran Čop 3, David Čop 15, Žitnik 35, Tomažin 18, Golotič 2, Tušek
10, Čeko 7, Dejan Godicelj 9.
Trenutna lestvica: l.Jurij plava laguna 39 točk 2.Rudar 37 točk.... 5.GD Hrastnik 36 točk Naslednji krog-
RudanUnika TT1 Postojna v soboto,02.03.02 ob
19.00	uri v športni dvorani Polaj.
Maribor Banik.GD Hrastnik v soboto, 02.03.02 ob 19.00 uri v dvorani Tabor.
ČLANI II. SKL - II.del (1.krog) za uvrstitev od l.do4.mesta
LITIJA : ŽKK MARIBOR 87 : 77
Strelci za Litijo: Koren 21, Mitrovič 15, Hladnik 15, Pušič 14, Japič 11
Trenutna lestvica: 1.Litija 2točke 2.Tolmin 2točke 3.Črnomelj 0 4.ŽKK Maribor 0 Naslednji krog-
Litija:Črnomelj v soboto 02.03.02 ob 20.15 v športni dvorani v Litiji
Tolmin:Litija v sredo 06.03.02 ob 19.00 uri v dvorani šolskega centra Tolmin.
MLADINCIH. SKL BI VZHOD (S.krog)
KOROŠKA: RUDAR 124:83
Strelci za Rudar: Zagorc 38, Murko 15, Košalin
12, Radak 12
Naslednji krog-
GD Hrastnik ml. Zasavje:Koroška v nedeljo 03.03.02 ob 17.00 uri v dvorani na Logu RudanRogla v nedeljo 03.03.02 ob 18.00 uri v dvorani OŠ Trbovlje.
Trenutna lestvica: l.Elektra 2.Rogla 3.Rudar vsi
25 točk..6.GD Hrastnik ml.Zasavje 20 točk
MLADINCI H. SKL B2 VZHOD (S.krog) KUNGOTA : LITIJA 75 : 137
Strelci za Litijo: Ristič 35, Pušič 29, Blaževič 29 Naslednji krog-
Rogaška 98:Litija v nedeljo 03.03.02 v Rogaški Slatini
Na lestvici trenutno zaseda Litija 1.mesto. KADETI A2. SKL - VZHOD (9.krog) ZAGORJE ZASAVJE: ROGLA ZREČE 105:72 Strelci za Zagoije Zasavje: Kopušar 25, Prašnikar 22
(lO.krog)
RADENSKA CREATIV SOBOTA : ZAGORJE ZASAVJE 104: 96
Strelci za Zagorje Zasavje: Kopušar 28, Fejzič 12, Prašnikar 10
ROGLA ZREČE : LITIJA 78 : 76 Strelci za Litijo: Blaževič 29, Mujič 14, Šega 12 Končna lestvica v skupini: 1 .Rogla Zreče 26 točk 2. Litija 24 točk 3.Zagorje B. Zasavje 23 KADETI II. SKL - VZHOD C2(5.krog) KELEJA : RUDAR 59 : 80 Strelci za Rudar: Roglevski 18, Radak 15, Hutar 14, Mujič 14
Končna lestvica v skupini: 1.Rudar 22 točk 2.Keleja 20 točk..
PIONIRJI SKUPINA JUG
S.turnir v Hrastniku
GD HRASTNIK : PIVOVARNA LAŠKO 51:56
Strelci za GD Hrastnik: Koritnik 31, Gojkovič 19
ZAGORJE BANKA ZASAVJE : RUDAR 40 : 72
Strelci za Zagorje BZ: Barlič 14, Guna 8 Strelci za Rudar: Mujič 18, Gojič 16 PIVOVARNA LAŠKO : RUDAR 44 : 78 Strelci za Rudar: Hribšek 20, Gojič 16 GD HRASTNIK: ZAGORJE BANKA ZASAVJE 42 : 72
Strelci za GD Hrastnik: Koritnik 22, Gojkovič 17
Strelci za Zagorje BZ: Baumkirher 22, Barlič 14 V končni razvrstitvi je ekipa Rudarja zasedla 1.mesto in se uvrstila v finalni turnir. PIONIRSKI FESTIVAL - starejši dečki Polfinalni turnir v Slovenski Bistrici OŠ LITIJA : OŠ DANILO KUMAR (Ljubljana) 46 :43
MALI NOGOMET
V Zimski malonogometni ligi Hrastnik 2002 so odigrali še naslednje tri kroge. Po odigranih devetih krogih je s točko prednosti v vodstvu ekipa Pekarna Leniči, druga je ekipa iz Laškega Špica pizza, tretja pa je ekipa Pizzerije Kukuca. Med strelci je še vedno v vodstvu nogometaš četrtouvrščene ekipe KMN Juventus Novak, ki je v polno zadel 21 krat, na drugem mestu je z dvema zadetkoma manj Goluf (Špica Pizza), Andelič (P.Leniči) pa je tretji s 15 zadetki.
7.	krog: Mexico Pancho-Lipov list 6:2, ŠD Vaka-Opal 1:1, Rudnik-P.Kukuca 1:3, KMN Juventus-Šentlambert 18:0, Špica pizza-D.Sava 4:1, ŠD Prapreče-Top Spon 0:4, P.Leniči-Steklarna/Vitrum 2:1, Šoht KA-Forstek 7:1.
8.	krog: Lipov list-Forstek 11:0, Steklarna/ Vitrum-Šoht KA 5:1, Top Sport-P.Leniči 1:4, D.Sava-ŠD Prapreče 2:2, Šentlambert-Špica pizza 0:16, P-Kukuca-KMN Juventus 5:5, Opal-Rudnik 0:4, Mexico Pancho-ŠD Sava 7:2.
9.	krog: ŠD Vaka-Lipov list 1:4, Rudnik-Mexico Pancho 1:6, KMN Juventus-Opal 5:3, Špica pizza-P.Kukuca 1:2, ŠD Prapreče-Šentlambert 5:0, P.Leniči-D.Sava 3:3, Šoht KA-Top Šport 4:10, Forstek-Steklarna/Vitrum 0:12.
Igor Gošte
SMUČARSKI SKOKI
KISOVŠKI SKAKALCI TUDI V PLANICI
Na državnem prvenstvu mladincev do 16 let je na planiški 90 metrski skakalnici nastopilo 46 skakalcev. Med njimi tudi člani SK Zagorje-SZS Kisovec. Še najbolj seje z 19. mestom izkazal 134etni Primož Roglič, ki je skočil 79,5 in 77 metrov. Prav tako 13- letna Luka Grobljar in Miran Zupančič, ki sta bila 32. oziroma 35. Luka
OŠ LITIJA : OŠ POHORSKEGA ODREDA (Slovenska Bistrica) 42 : 65 Ekipa OŠ Litija se ni uvrstila na finalni turnir. KADETINJE II.SKL - BI (S.krog)
VIPAVA :ŽKD STUDIO JIN-JANG 53:88 Strelke za ŽKD Studio Jin-Jang: Podmenik 28, Rajovic 22, Knaus 18 (9.krog)
ŽKD STUDIO JIN-JANG: ŠD ŠENTVID 97:40 Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Rajovic 26, Podmenik 23, Knaus 19 Trenutna lestvica: 1.Slovan 2.ŽKD Studio Jin-Jang ..
Naslednji krog: Kobram Jesenice:ŽKD Studio Jin-Jang v soboto, 09.03.02 REGIJSKE REPREZENTANCE (deklice letnik 1988 in mlajše) turnir v Ljubljani ZAHOD : CENTER 83 : 58 VZHOD : JUG 73 : 42
je skočil 63 in 67 metrov, Miran pa 63 in 59 metrov. Petnajstletni Aljaž Derstvenšek je bil s skokoma 63 in 60 na 33. mestu. S skokoma 101 in 99 metrov je zmagal 15-letni Jaka Oblak, SSK Alpina. Ekipno so naši orli osvojili šesto mesto. Zmagala je druga ekipa Triglava.
Na tekmi dečkov do 15 let je zmagal sin Mirana Tepeša, komaj 13-letni Jurij. Skakal je več kot odlično, saj je prvič skočil celo 102, drugič pa 95,5 metrov. Primož Roglič je bil v konkurenci 31 skakalcev 12. Luka Grobljar 24. in Miran Zupančič 25.
Igor Gošte
KIKBOKS
DOBRI ZAGORJANI IN IZLAČANKE
Glede na lanske uspehe na svetovnem prvenstvu, ki sojih dosegli naši reprezentantje, pa tudi predstavniki izlaškega in zagorskega kluba, so mnogi upravičeno pričakovali številčnejšo udeležbo na prvem letošnjem turnirju mladincev in članov za državno prvenstvo v kikboksu, kot je bila na Ptuju. Kljub temu, pa je bila konkurenca v nekaterih članskih kategorijah zelo številčna in kakovostna. In to kljub temu, daje kar nekaj udeležencev lanskega SP v Mariboru prenehalo tekmovati (Davorin Gabrovec, Sebastjan Kristovič,...) oziroma so poškodovani (Renata Polanec, Klemen Buzina,...). Kljub temu so odlični rezultati Zagorjanov v članski konkurenci spodbudni, nekoliko manj Izlačanov. Uspešnejše so bile članice, ki so bile v konkurenci članic najboljše. Žal pa je bila v tej konkurenci zelo nizka udeležba. Podobno nizka udeležba je bila tudi pri mladinkah, saj jih je tekmovalo le šest (med njimi 3 Izlačanke), mladincev pa je bilo tokrat trideset.
V	ekipi Jug so igrale igralke ŽKD S.Jin-Jang: Lovrinovič 3 točke, Javoršek 3, Karahasanovič 4, Vajdič 6 in Kolar 8.
PIONIRSKI FESTIVAL - starejše deklice Polfinalni turnir v Gabrovki v četrtek, 07.03.02 , ki se začne ob 10.00 uri.
MEDNARODNA TEKMA VETERANK V
ZAGREBU
Starostna kategorije
Od 30 do 40 let HRVAŠKA: SLOVENIJA 35 : 22
Od 40 do 50 let HRVAŠKA : SLOVENIJA 35 : 20
Nad 50 HRVAŠKA : SLOVENIJA 13 : 9
V	ekipi Slovenije so igrale naslednje igralke Litije:od 30 do 40 -Kokalj,Milinkovič ml., od 40 do 50 - Klančar.Kosi,Babič in nad 50 -Milinkovič, Urbič in Lebinger.
Zmagovalci posameznih kategorij in uvrstitve Zagorjanov in Izlačanov:
Člani do 57 kg; 1.Tomaž Rogelj, Nova Gorica, do 63 kg;l.Sandi Kolednik, Ptuj, 3.Sašo Plemenitaš, Izlake, do 69 kg; 1.Tomaž Borko, Maribor, 2.Klemen Juvan, Zagorje, do 74 kg; 1. Andrej Vindiš, Ptuj, 3.Matej Kimovec, Izlake, do 79 kg; 1.Primož Bračič, Zagorje, 3.Gregor Ocepek, Izlake do 84 kg; l.Igor Kalšek, Zagorje, do 89 kg; 1.Matej Šibila, Ptuj, do 94 kg; Matjaž Vindiš, Ptuj, nad 94 kg; 1.Benjamin Žagar, Nova Gorica.
Članice do 50 kg; 1.Liljana Gošte, Izlake, do 60 kg; 1.Brigita Plemenitaš, Izlake, do 65 kg; l.Urška Dolinšek, Izlake, nad 65 kg;l.Nadja Šibila, Ptuj.
Mladinci do 48 kg;l.Rok Pirnat, Celje, do 56 kg; 1.Grega Rudolf, Maribor, do 63 kg; 1.Robert Simonič, Ptuj, do 71 kg; l.Samo Miki, Maribor, nad 71 kg; l.Admir Sinanbegovič, Izola.
Mladinke do 50 kg; L Sabina Kolednik, Ptuj, do 55 kg; l.Anja Kolšek, ŠE&RO, do 60 kg; 1.Maja Vetršek, 2.Lučka Kokole, 3.Hana Kuder, vse Izlake, nad 60 kg; 1.Sabina Šehič, Novo mesto.
Na tekmovanju sta bila za najboljša športnika KZS za leto 2001 proglašena Ptujčana Nadja Šibila in Davorin Gabrovec, ki je prenehal s tekmovalno kariero. Posvetil se je trenerskemu delu v Mariboru. V izlaškem klubu se zahvaljujejo naslednjim sponzorjem, ki so omogočili udeležbo na tekmovanju: Gip Beton MTO, Ultra, Yuma, Gostišče Hram, Zavarovalnica Triglav, Fortuna, KS Izlake, občina Zagorje.
Igor Gošte
ZASAVSKI FRKER
IZSILIL PREDNOST
Trbovlje, 12.2. ob 10.35 uri je na Vodenski cesti voznik P.M. izsilil prednost voznici K.A. Med njima je prišlo do trčenja, zato je bil P.M.-ju izdan plačilni nalog.
TRČIL V SKALO
Trbovlje, 17.2. ob 01.40 uri se je na cesti Bevško-Slačnik zgodila prometna nesreča, ko je voznik Č.M. zaradi vožnje preblizu roba vozišča trčil v skalo. Izdan mu je bil plačilni nalog, podan pa je tudi predlog SP-ju zaradi vožnje pod vplivom alkohola.
ZBIL SRNO
Zagorje, 16.2. ob 00.00 uri se je med Mlinšami in Kolovratom zgodila prometna nesreča, ko je B.Š. vozil po cesti in zbil srno. Voznik se bo za odškodnino dogovarjal z lovsko družino.
ŠTIRJE Z RAZBITIM AVTOM IN NALOGOM
Trbovlje, 22.2. ob 11.40.uri so policisti obravnavali prometno nesrečo na Vodenski cesti, kjer je bilo udeleženo več vozil. Voznik Š.M. je peljal po omenjeni cesti in ustavil, zaradi prekratke varnostne razdalje je vanj trčil D.M., v tega pa še PR, v njega voznica M.E., vanjo pa še U.J. Vsi so bili kaznovani s plačilnim nalogom.
KAZNOVALI SO JO
Trbovlje, 24.2. ob 20.45 uri so bili policisti poklicani na Nasipe v Trbovljah, kjer naj bi nekdo vozil neregistrirani avto in povzročal velik hrup. Patrulja je ugotovila, da je bil avto namenoma poškodovan. Voznico so policisti policisti kaznovali na kraju s plačilnim nalogom.
ZA 300.000 SIT ŠKODE
Zagorje, 12.2. ob 12.10 uri so policisti obravnavali prometno nesrečo na Starem trgu oziroma Cesti Borisa Kidriča. Ugotovljeno je bilo, da je voznik R.A. zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v spredaj vozeči avto, ki gaje vozila O.S. Nastalo je za okoli 300.000 SIT škode.
ZANESLO GA JE NA DRUGO STRAN
Zagorje, 14.2. ob 16.uri seje na področju PP Litija v Renkah zgodila prometna nesreča in sicer je voznik K.K. vozil iz Zagorja proti Litiji in ga je v ovinku začelo zanašati in je zapeljal na nasprotni vozni pas, kjer je trčil v vozilo, ki gaje vozil B.E. Na vozilih je nastalo za 500.000 SIT škode. Ker sta voznik in sopotnik v nasproti vozečemu avtu tožila za poškodbami, sta iskala zdravstveno pomoč v Bolnici Trbovlje, kjer so ugotovili, da gre za lažje telesne poškodbe. Zoper voznika K.K. sledi predlog zaradi neprilagojene hitrosti.
OBA K SODNIKU
Zagorje, 19.2. ob 19.30 uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči na cesti Trojane-Zagorje pri Orehovici. Voznik avta S.T.je vozil proti Orehovici in na ravnem delu ceste prehiteval neznano tovorno vozilo v trenutku, ko mu je nasproti pravilno pripeljal voznik neregistriranega motornega kolesa K.L. Med njima je prišlo do oplaženja, nakar je motorist padel po vozišču. Nastalo je za 50.000 SIT škode. Zoper povzročitelja sledi predlog zaradi nepravilnega prehitevanja, zoper voznika motornega kolesa K.L.-ja pa sledi plačilni nalog zaradi vožnje z neregistriranim motornim kolesom ter zaradi odklonitve preizkusa z alkotestom. Motorist je bil kasneje tudi odpeljan v Bolnico Trbovlje, kjer so ugotovili, da je v nesrečii dobil lažje telesne poškodbe.
TRČILA V DREVO
Litija, 17.2. ob 10.30 uri so bili policisti obveščeni, da seje 16.2. ob 18.45 v Selšku zgodila prometna nesreča, v kateri se je ena oseba lahko telesno poškodovala. Policisti so ugotovili, da je voznica osebnega avtomobila vozila po regionalni cesti v smeri Šmartnega z neprilagojeno hitrostjo, zato je zapeljala na levi vozni pas, kjer je trčila v drevo. Pri tem se je potnica lahko telesno poškodovala, ledi prijava sodniku za prekrške.
VOZILO OBSTALO NA STREHI
Litija, 21.2. ob 00.30 uri so bili policisti obveščeni, da se je zgodila prometna nesreča na glavni cesti Litija-Zagorje v kraju Renke. Policisti so ugotovili, da je voznik osebnega avtomobila med vožnjo proti Zagorju vozil z neprilagojeno hitrostjo, zato je v levem ovinku
Aufbiks
£ 12.2. ob 16.35 uri so bili policisti poklicani pred blagovnico v Trbovljah, kjer je razgrajal V.A. Policisti so ga pomirili in ga predlagali SP-ju.
£ 16.2. ob 02.30 uri so morali policisti intervenirati na Polju v Zagorju, kjer je O.S. prišel domov in se sprl z materjo ter jo večkrat udaril. Kasneje seje vrnil in s kršitvijo nadaljeval. Policisti so utemeljeno sumili, da bo s kršitvijo nadaljeval, zato so ga pridržali do iztreznitve, zoper njega pa bo napisan tudi predlog SP-ju.
£ 16.2. ob 18.uri je anonimna oseba poklicala policiste in naznanila, da se v Luka baru v Zagorju pretepajo. Patrulja je ugotovila, daje L.J. izzival k pretepu Ž.R.-ja in M.A.-ja. Med njimi je prišlo do prerivanja in kasneje do pretepa. Zoper vse tri sledi predlog SP-ju.
£ 17.2. ob 00.30 uri so občani policiste obvestili, da neznana oseba pred ZD Zagorjem razbija reklamne panoje. Pri nečednem početju je patrulja prijela G.M.-ja iz Ljubljane, ki je z roko večkrat udaril po panojih in joh poškodoval v škodo podjetja Multima iz Kisovca. Zoper G.M.-ja sledi predlog SP-ju.
j 17.2. ob 20.uri so policisti PO Hrastnik intervenirali v zasebnem stanovanju G.Z. iz Hrastnika, ker je k njej prišel bivši izvenzakonski patner Š.A. Najprej je Š.A. razbijal po vratih, ob vstopu pa G.Z. zmerjal, žalil in ji grozil. Policisti so zoper Š.A. podali predlog SP-ju.
jjj 18.2. ob 21.55 je N. A. iz okolice Dola pri Hrastniku doma razgrajal in se prerival s svojo mamo N.A. Policisti so kršitelja na kraju pomirili, napisali pa so tudi predlog SP-ju.
£ 20.2. ob OO.uri so policisti posredovali v stanovanjski hiši v okolici Litije, kjer je nastal spor in prepir med mamo in sinom. Policisti so ugotovili, daje pijana mama ragzrajala in zmerjala sina ter razbijala inventar. Ker s kršitvijo ni prenehala, so policisti odredili pridržanje do streznitve. Sledi prijava sodniku za prekrške.
£ 18.2. ob 20.10 je v Domu upokojencev v Trbovljah nekdo razgrajal in ni hotel zapustiti doma. Policisti so ugotovili, da gre za D.N.-ja, katerega so odstranili in ga bodo prijavili SP-ju.
^21.2. ob 11.40 uri je PB. doma v Gorah pijan razgrajal in tudi razbil televizor. Še pred prihodom policistov je PB. zaspal, kljub temu pa je bil zoper njega podan predlog SP-ju.
j 23.2. ob 17.30 uri je policiste iz Kovinarskega naselja klicala K.K. in prijavila, dajo je nekdo udaril. Policisti so ugotovili nasprotno - da je ona skušala z nekom fizično obračunati, pri postopku pa se je do policistov vedla nedostojno, zato bo prijavljena sodniku za prekrške, j 24.2. ob 01.30 uri so bili policisti zaprošeni za intervencijo v nočni klub Shake's bar, kjer sta se prerivala Ž.I. iz okolice Hrastnika in B.A. iz Trbovelj, kateri je Ž.I. tudi nekajkrat udaril z roko. Policisti so ^ zato zoper B.A. podali predlog SP-ju.
Kronično
zapeljal desno izven vozišča ter trčil v zaščitno ograjo. Po trčenju je vozilo dvignilo v zrak, se obrnilo in obstalo na strehi na travniku izven vozišča. Pri tem se je voznik hudo telesno poškodoval.
RAVBAJO KOT SRAKE
Dne 11.2. ob 21.45 uri so bili policisti obveščeni, da je pred trgovino Ajda v Litiji prišlo do tatvine mobitela. Policisti so ugotovili, daje M.R. iz Litije pristopildo K.Z. iz Zagorja in ga prosil, če mu posodi mobitel, ker mora nekam telefonirati, njegov mobitel pa da je pokvarjen. Ko mu je K.Z. izročil mobitel je M.R., ki je bil že večkrat obravnavan za podobna kazniva dejanja, nenadoma začel teči. K.Z. je stekel za njim in klical na pomoč, vendar ga ni ujel. Kasneje sta M.R. ujela dva občana in ga pripeljala nazaj na kraj storitve tatvine. Policisti so M.R. zasegli mobitel in ga vrnili lastniku ter napisali kazensko ovadbo.
Dne 12.02. ob 6.30 uri so bili policisti obveščeni, da je bilo preko noči vlomljeno v ZD Litija. Policisti so ugotovili, da je neznani storilec vlomil v zdravniško ordinacijo in ukradelč nekaj tablet tramala in apaurina. Neznanec je vlomil tudi v avtomat za napitke in ukradel nekaj denarja ter artiklov.
Dne 12.2. ob 7.30 uri so policiste poklicali iz trgovine Market Špik v Trbovljah, daje nekdo ukradel nekaj artiklov. Ugotovljeno je bilo, da je vzel vžigalnik in nekaj namiznih ur v skupni vrednosti 12.000 SIT. Storilca policisti še iščejo.
Dne 13.2. ob 15.10 so policisti obravnavali drzno tatvino pred trgovino Tuš v Trbovljah. Nekdo je pritekel do oškodovanke, ji iz rok izpulil denarnico in zbežal proti rudniku. Kriminalisti so takoj začeli zbirati obvestila in dobili opis storilca in so ga tudi izsledili.
Dne 18.2. ob S.uri so bili policisti obveščeni, da je bilo preko vikenda vlomljeno v trgovino Sara na Valvazorjevem trgu v Litiji. Neznani storilec je s primernim orodjem na vzvod vlomil vhodna vrata in tako prišel v notranjost. Iz blagajne je vzel nekaj denarja ter več športnih copat znamke Nike ter s tem lastnico oškodoval za približno 200.000 SIT.
Dne 18.2. ob 14.20 uri je G.M. policiste obvestil, da mu je neznani storilec v ZD Zagorje ukradel mobilni telefon, vreden 20.000 SIT. Za storilcem še poizvedujejo.
Dne 18.2. ob 15.35 uri je D.A. policiste obvestil, daje neznani storilec v noči iz 17. na 18.2. vlomil v leseno brunarico na teniškem igrišču v Kisovcu in odnesel barvni TV sprejemnik, glasbeni stolp in nekaj pijače. S tem je oškodoval NK Kisovec za okoli 100.000 SIT.
Dne 22.2. ob 11.40 uri so policiste poklicali iz trgovine Tuš v Zagorju, češ da so pri tatvini ujeli neznanko. Na kraju je patrulja ugotovila, da je M.Z. skušala ukrasti več prehrambenih artiklov.
NAŠLI PONAREJEN BANKOVEC
Dne 14.2. so bili policisti obveščeni iz LB na Dolu, da so med štetjem izkupička našli bankovec za 10.000 SIT, za katerega sumijo, da je ponarejen. Policisti so bankovec zasegli, intenzivno pa zbirajo tudi obvestila o kaznivem dejanju.
STANOVALEC UMRL V POŽARU
Dne 14.2. ob 03.30 uri so bili policisti obveščeni, da je prišlo do požara v manjši stanovanjski hiši v Jelši pri Kostrevnici. Požar so pogasili gasilci. V stanovanjski hiši je zgorel tudi stanovalec. Vzrok požara policisti še preiskujejo, točen vzrok smrti pa bo ugotovljen potem, ko bo opravljena obdukcija.
NESREČA PRI DELU
Dne 11.2. ob 14.45 uri so bili policisti obveščeni, da seje v gozdu v bližini vasi Golišče poškodoval občan pri žaganju drevja. Policisti so ugotovili, da je občan T.Š. v svojem gozdu žagal veje na podrtem drevesu. Med žaganjem mu je motorna žaga spodletela, zato si je hudo poškodoval obe nogi.
NAŠLI MRTVEGA
Dne 19.2. ob 14.uri so bili policisti obveščeni, da so v Ravnah nad Šentrupertom našli mrtvega občana. Policisti so ugotovili, da so občani v bližini njegove stanovanjske hiše poleg njegovega osebnega avtomobila našli mrtvega G.J. Policisti in zdravniki na kraju niso našli znakov nasilja, ugotovili pa so, daje G.J. mrtev že najmanj 24 ur. Ker zdravnik ni mogel ugotoviti vzroka smrti, je bila opravljena obdukcija. Med slednjo je bilo ugotovljeno, da je G.J. umrl zaradi podhladitve.
ROPARKI SO UJELI
Dne 14.2. ob 13.5o uri so bili policisti obveščeni, daje v trgovini Centromerkur v Litiji prišlo do tatvine ženskega kostima rumene oziroma svetle barve. Tatvino naj bi storila neznana ženska, ki ima blond lase, visoka približno 160 cm, stara približno 30 let, oblečena v temna oblačila in neznana ženska iste velikosti in starosti, ki ima črne lase spete v čop. Trgovina Centromerkur je bila oškodovana za približno 70.000 SIT.
Dne 21.2. ob 12.45 uri pa so bili policisti obveščeni, da sta se v trgovini Centromerkur v
Litiji pojavili ženski, ki sta osumljeni, da sta dne 14.02. ukradli ženski kostim. Policisti so odšli na kraj in ženski prijeli. Ugotovili so, da sta iz Ljubljane in da se ukvarjata s tatvinami oblačil po trgovinah. S sabo sta imeli tudi torbo prirejeno za izvrševanje tatvin oblačil po trgovinah, katero so jima policisti zasegli. Na njunih domovih so policisti opravili hišni preiskavi, vendar predmetov, ki bi izvirali iz kaznivih dejanj, niso našli. Trgovkam trgovini centromerkur se policisti PP Litija zahvaljujejo za pomoč pri izsleditvi omenjenih osumljenk.
PREVELIKA KOLIČINA MAMIL
Dne 22.2. ob 17.30 uri so bili policisti obveščeni, da sije mlajši moški iz okolice Litije v stanovanju v Litiji vbrizgal preveliko količino mamil. Policisti so na kraj dobili nezavestnega
K.E. Na kraju je bila tudi zdravnica ZD Litija, ki mu je nudila ustrezno zdravnjško pomoč, nato pa je bil odpeljan v UB KC Ljubljana. Zoper lastnika stanovanja V.J. bodo policisti podali kazensko ovadbo.
AVTOMOBILA NISTA BILA UKRADENA
Dne 16.2. ob 19.15 so bili policisti poklicani na Trg revolucije v Trbovljah, kjer naj bi bil ukraden osebni avto. Ugotovljeno je bilo, da se je lastnica pripeljala do trgovine in pustila avto v delujočem stanju. Po nekaj minutah, ko je prišla iz trgovine, avta ni bilo več. No, za tatvino vendarle ni šlo, saj je očitno nekoga avto oviral, zato ga je premaknil nekaj metrov stran od trgovine, parkiral in ga ugasnil.
Dne 22.2. ob 7.uri so policisti obravnavali tatvino avtomobila v Trbovljah. Šlo naj bi za znamko volkswagen. Policisti so hitro pojasnili primer, saj je voznik pozabil, kje je parkiral vozilo.
NESREČA Z MOTORNIMI SANMI
Trbovlje, 18.2. ob 17.45 uri so policiste obvestili o nezgodi z motornimi sanmi. Patrulja je ugotovila, da je Š.D. vozil proti Trbovljam, nakar so na strmini začele preveč drseti in je Š.D. skočil iz njih. Sani so se brez voznika peljale naprej, zadele ob ovire in se poškodovale. V nesreči nihče ni bil poškodovan.
tnali oglasi
mn

Oglase za Zasavca, ki izide 14.marca, sprejemamo do petka, 8.marca 2002. Oglase, ki so identični, ne objavljamo dvakrat. Prav tako ni možna objava oglasov do preklica. Za resničnost podatkov ne odgovarjamo.
nepitemicfiine
VUCA I. lUflllč 7 ■ TRBOVUf
prodhih. hakup. itmovmi. mi.
POllOVfllll PPOITOOOV, VIKfDDOV 1(1 PPPCil
Stanovanja, parcele
MENJAM 2-sobno stanovanje za 3-sobnega na lokaciji Zagorje, Kisovec ali Izlake, tel.: 56-68-616
MUJNO kupim 3-sobno stanovanje v Zagorju, Kisovcu ali Izlakah, tel.: 56-68-616
KUPIM manjše zemljišče z možnostjo individualne gradnje v Zagorju in okolici, tel.: 031/619-822
PRODAM starejšo hišo s posestvom in gospodarskim poslopjem v Radečah (Obrežje), tel.: 56-28-429 ali 040/326-182
ODDAM v najem sadovnjak, vinograd na 900 m2, za dobro oskrbovanje, brezplačno v najem, Žibert, Golovec 15, 1420 Trbovlje
PRODAM garažo na Koloniji l.maja 31 Trbovlje, tel.: 031/536-368
V RADEČAH (Obrežje) prodam starejšo hišo s posestvom in gospodarskim poslopjem, tel.: 56-28-429, 040/326-182
Razno
PROSIMO dobre ljudi, ki ne potrebujejo več stare TV sprejemnike in video playerje in rekorderje, da jih podarijo. Že vnaprej se zahvaljujemo, tel.: 031/ 504-143
PRODAM smrekov les (late, tanjše deske), primeren za kritino
na ostrešju, tel.: 56-45-510 PRODAM akvarij (160 litrov) z ribami, ugodno, tel.: 56-22-470 PRODAM skoraj nerabljen fam-ily TV game HK 380 za dva igralca, 12 kaset z igrami za samo
8.000	SIT, tel.: 041/679-176 PRODAM velik komplet vacsy posode+strojček za vakumsko pakiranje hrane, po zelo ugodni ceni, tel.: 031/838-796 KUPIM pralni stroj za simbolično ceno do 10.000 SIT, tel.: 031/504-143 PRODAM sadike jablan, odpornejših sort, na nizkih podlagah M9, po ugodni ceni, 700 SIT/kom, tel.: 56-75-174 ali 031/ 454-092
PRODAMO dobro domače vino, belo in črno, cena po dogovoru, tel.: 03/5829-343 IŠČEMO navijače in navijačice stare od 14 let naprej za navijanje na košarkarskih tekmah, informacije na tel.: 031/504-143 (Boris) in na 041/876-798 (Novak)
Inštrukcije, delo
INŠTRUIRAM matematiko za osnovne in srednje šole, prva ura brezplačna, tel.: 031/527-607 INŠTRUIRAM angleščino in slovenščino za OŠ in SŠ,
tel.: 031/343-024 INŠTRUIRAM matematiko in angleški jezik za srednje šole in gimnazije, 1000 SIT na uro, tel.: 56-64-247
INŠTRUIRAM angleščino za osnovne in srednje šole, cena ure 700 SIT, tel.: 040/813-262 INŠTRUIRAM matematiko in angleščino za SŠ in gimnazije 1000 SIT na uro, tel.: 031/531-251 LEKTORIRAM seminarske in diplomske naloge, tel.: 56-49-142 OSNOVNOŠOLSKIM otrokom nudim pomoč pri učenju, tel.: 56-64-841
OBRTNIK vam položi laminate in stenske obloge po ceni 950 SIT na m2 za laminat, druge stenske obloge pa po dogovoru, tel.: 040/ 869-366
ŽELITE zaslužiti mesečno plačo takoj? Delate lahko tudi na domu, tel.: 041/368-624 POTREBUJEM žensko za prodajo na tržnici v Zagorju in Trbovljah, tel.: 040/869-366 ČE BI RADI v prostem času kaj zaslužili, pokličite 040/586-262 NA RAČUNALNIK vam natipkam in po želji oblikujem seminarsko nalogo in druge vrste tekstov, hitro in kvalitetno, tel.: 031/634-760
RIBIŠKA DRUŽINA ZAGORJE odda v najem gostinski lokal v Zagorju ponudnikom je omogočen ogled lokala v petek in soboto od 17. do 20.ure po predhodni najavi na 040/ 280-414
POZOR - ENKRATNA PRILOŽNOST! Zimska šola za DJ-je prvič v Zasavju! Želite postati profesionalni D J? Spoznali boste celotno audio opremo, ki jih uporabljajo profesionalni DJ-ji. Nastavitev delo z gramofonoim, osnove studijskega dela, delo s CD playerjem - pitchcontrol -sampling, svetovanje pri nakupu mešalnih miz itd. V skupini moda biti 30 prijavljenih kandidatov. Vse, kar morate storiti, je to, da pokličete na GSM 031/504-143 (DJ Boris) ali 031/634-718 (DJ Sebastjan). Pohitite in postanite proesionalni DJ!
ZAPOSLIMO redno ali
pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na naslov Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tel.: 03/715-735

(Sb
TRBOVLJE
Tekst:...............................
s
CN
O
O
£

Moj naslov:...........................u
<
tZl
<
N
obvestila
Občina Trbovlje vabi
na prireditve v mesecu kulture:
28.februar ob 19.uri: samostojni letni koncert Mešani PZ Slavček, Delavski dom,
1.marec ob 19.30 uri: jubilejni koncert ob lO.Ietnici Dekliške vokalne skupoine, Mladinski pevki zbor. Glasbena šola,
1.marec ob 19.uri: Koncert mešanega pevskega zbora Zarja in Folklorne skupine. Moški pevski zbor Zarja, Delavski dom. Vabljeni!
KC Delavski dom Zagorje vabi
na ogled razstave 38.slikarske kolonije Izlake-Zagorje, ki bo na ogled do 28.februarja in to v času drugih prireditev, za prijavljene skupine pa
po želji.
Občina Zagorje ob Savi obvešča,
da bodo v naslednjih dneh kmetijski oškodovanci na območju katastrskih občin k.o.Zagorje, k.o.Zagorje-mesto, k.o.Kotredež, k.o.Potoška vas, k.o.Loke pri Zagorju, k.o.Vrhe 11, k.o.Rodež, k.o.Podkum-S del v občini Zagorje ob Savi prejeli vloge za uveljavljanje odškodnine za poravnavo neposredne ekološke škode zaradi obratovanja Termoelektrarne Trbovlje. Dodatne vloge lahko kmetijski oškodovanci, kijih morda niso dobili po pošti, dvignejo v času uradnih ur na sedežih Krajevnih skupnosti ali na občini Zagorje ob Savi v sprejemni pisarni.
Izpolnjene vloge s priloženimi posestnimi listi morajo kmetijski oškodovanci oddati do vključno 01.03.2002 na naslov: Občina Zagorje ob Savi, Oddelek za okolje in prostor. Cesta 9.avgusta 5, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom - vloga za odškodnino za ekološko škodo. Dodatne informacije lahko kmetijski oškodovanci dobijo na Občini Zagorje ob Savi, Oddelek za okolje in prostor. Cesta 9.avgusta 5, Zagorje ob Savi ali na telefon 56 55 710.
KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJA MLADINSKI ODDELEK
ob 17.uri
SREDA, 6.3.2002
Pravljična ura za otroke,stare 3 do 5 let LARINO POTOVANJE
Skupaj z Laro in njenim bratcem Tinom se bomo odpravili na potovanje k zvezdicam. Pa to niso čisto navadne zvezdice! Če vas zanima, kakšne zvezdice sta našla Lara in Tin, pridite na pravljično urico! (Predhodne prijave v knjižnici ali po telefonu. S seboj prinesite copatke!)
SREDA 13.3.2002
Pravljična ura za otroke,stare 3 do 5 let LENI IN ČIVK
Leni je dolgo tuhtal, kako bi si našel prijatelja.
Potem je na list papirja napisal: Iščem prijatelja. Če si to ti, se, prosim, oglasi pri Leniju.
(Predhodne prijave v knjižnici ali po telefonu. S seboj prinesite copatke!)
SREDA 20.3.2002
Kreativna delavnica za otroke,stare 5 do 11 let STOJALA ZA PISALA
Izdelali bomo stojala za pisala in jih okrasili z živalskimi podobami. (Predhodne prijave v knjižnici ali po telefonu.)
SREDA 27.3.2002
Pravljična ura za otroke,stare 6 do 10 let NENAVADNO POTOVANJE 2.del
...o palčkih, čudežih in iskanju vode sreče....
LEPO VABLJENI!
Pon do kwan Zagorje vabi na pon do kwan aerobiko (tae bo), ki jo vodi viceprvak sveta Igor Kalšek. Urnik vadbe: ponedeljek in četrtek od 20.30 do 21.30 ure v dvorani OŠ Ivana Skvarča Zagorje.
Vrtec Zagorje ob Savi obvešča starše, da do 31.3.2002 na upravi vrtca na Pečarjevi 4 vpisujejo v naslednje programe: - v dnevni in poldnevni program otroke stare od enega do šest let, -	v krajši, popoldanski 3-umi vsakodnevni program otroke letnikov 1997 in 1998, -	v pripravo na šolo otroke rojene od 1.marca 1996 do 28.februarja 1997. Informacije dobite tudi po telefonu 56 66 244 pri pomočnici ravnateljice Mileni Taškar.
Knjižnica Antona Sovreta vabi na četrtkovo srečanje, ki bo 28.februarja ob 18.uri v prostorih knjižnice. V tokratnem potopisnem predavanju bo Damjan Končnik z veseljem razkril doživetja na poti okoli Islandije - dežele ledu in ognja. Pridite in povabite tudi vaše prijatelje!
VABILO NA SALAMIJADO Vse že prekaljene razstavljalce domačih salam obveščamo in hkrati vabimo na TRETJO ZASAVČEVO SALAMIJADO. Dogovor izpred dveh let, da bo Zasavčeva salamijada vedno na 1.aprila, še velja. Glavna pravila za sodelovanje na salamijadi so enostavna in lahko pomnljiva. Salamar se naj najprej prijavi, prijavnice bodo izhajale v skoraj vseh številkah Zasavca tja do marca. Zavezati se mora, daje salama njegov izdelek, lahko pa prijavi več različnih vzorcev. V ocenjevanje predloži za vsak vzorec po eno salamo. Vse to naj bi opravili do 30.marca. Vzorce salam sprejema oseba, ki z ocenjevanjem nima nikakršne povezave in ne vpliva na ocenjevanje. Člani komisije nikoli ne vedo čigave vzorce ocenjujejo. PRIJAVNICA Prijavljam se na 3,Zasavčevo salamijada V ocenjevanje prijavljam naslednje število salam:


Ime in priimek:

Naslov:



Telefon:

Podjetje za svetovanje, inženiring in Trgovinsko poslovanje Cesta 20. Julija 2c, 1410 Zagorje Tel 0356-64-611 fax 0356-64-660 E-meil:tref<§>tref.si http:www.tref.Si
Programi	Prenovljeni so vsi programi za OS Windows 95/98/M E/NT/2000 za Glavno knjigo, skladiščno poslovanje, materialno knjigovodstvo, osnovna sredstva, kadrovska evidenca, izpis virmanov,...
Servis	Prodaja vseh vrst računalniške opreme, tiskalnikov, faxov, čitalcev bar kod,...
Računovodstvo	Opravljanje knjigovodskih storitev in svetovanje za podjetja in samostojne podjetnike.
Zastopstvo	Programska in računalniška oprema za: IBM, Microsoft, Epson, Norton, HP,... Posebna ponudba za zaščito podatkov SafeBoot.
Izdelava spletnih strani.	
Izdelovanje IPZ - imenik podjetnikov Zasavja. V ceni je vključena izdelava ene spletne strani s predstavitvijo podjetja in vaše dejavnosti.	
Vsa podatke dobite na naši spletni strani www.tref.si. na naši telefonski številki, ali se oglasite na sedežu firme.	
				
/V5 DOMŽALE Servis In trgovina d o o., Blatnlca 3a. I0C Trzin, 1236 Trzin prodaja: 01/562 22-42,01/562 37-00 servis: 01/562-22-62				
te 01/562 37-05				
Tourlng	Moč (kW/KM)	MFC		Inf.MPC v EUR	
GL 1800 A Gold Wing	87/118	5.849.000	26.305	
ST 1300 Pan European	87/118	3.599.000	16.186	
ST 1300 A Pan European	87/118	4.179.000	18.795	
NT 650 V Deauville	41/56	1.999.000	8.990	
I Šport touring				
CBR 1100 XX S.BIackbird	121/164	2.639.000		11.869	
VFR 800 R	81/110	2.599.000	11.689	
CB 900 F Hornet	81/110	1.999.000	8.990	
CB 600 F Hornet	71/97	1.699.000	7.641	
CB 600 S Hornet (oklep)	71/97	1.789.000	8.046	
I Šport				
VTR 1000 SP-2	100/136	3.249.000		14.612	
CBR 900 RR FireBlade	112/152	2.599.000		11.689	
CBR 600 FS Spori	81/110	2.179.000	9.800	
CBR 600 F	81/110	2.089.000	9.395	
NSR125R	/15	999.000	4.493	
I Chopper				
VT 750 C2 Shadovv	32/44	1.589.000	7.146	
I Enduro				
XL 1000 V Varadero	70/95	2.399.000	10.789	
XRV 750 Africa Twin	44/60	2.059.000	9.260	
XL650VTransalp	41/55	1.799.000	8.091	
XR 650 R	45/61	1.729.000	7.776	
XL125 V Varadero	/15	1.199.000	5.392	
1 Gross				
1 CR 250 R	43/58	1.399.000	6.292	
1 CR 125 R	30/41	1.349.000	6.067	
1 Skuter				
1 Silver Wing (FJS 600)	37/50	2.029.000	9.125	
Jazz 250 (NSS 250)	14/19	1.529.000 MR tene »o v SIT, v MFC |e vrnoinon 20% DDV, EUR/SIT=222,35. Pridržujemo «1 previto do spremembe ten In slter ob vež bel 3% zvišanju ležejo JPY uli USD. Cenik velja od 05.02.2002.			6.877	
avtošver
Marko Zmrzlak s.p., Zupančičeva 13a 1410 ZAGORJE, e-mail:avtosver@siol.net
Tel.: 03/56 68 705, fax: 03/56 68 704 GSM: 041/332-073, GSM: 041/ 716 447
LECHLER
-kleparstvo-ličarstvo -avtovleka -avtostekla
- popravilo avtoplastike
DELOVNI ČAS: pon. - pet. od 8. do 17. ure, sob. od 8.-12.
bodočnost
rto®
Boljša razporeditev in organizacija dela vam bosta prihranili marsikateri 22.3.-20.4. stres. Toliko bolj zadovoljni boste, ker vam bo uspelo prihraniti več moči za družino in dom. V ljubezni vas čaka kar nekaj preizkušenj.
Št.: 27.
Znali boste prisluhniti svojim občutkom in čustva ne boste več postavljali na drugo mesto. Pazite, da ne boste na službenem področju drezali v osje gnezdo. Najpomembnejša bo sreča doma in te boste deležni v izobilju.
Št.: 5.
Zelo pozitivno in ustvarjalno ozračje na delovnem mestu bo dobro vplivalo tako na vaše počutje kot tudi na delo. Pridobili si boste dovolj zaupanja sodelavcev, da ne boste imeli ovir pri uresničevanju svojih idej.
Ne
sklepajte kupčij, ki jih ne boste preverili, prav tako ljudem ne zaupajte na besedo, temveč
22.5.-21.6.
22.6.-23.7.
se pri vseh poslih zavarujte s pisnim dogovorom. V partnerstvu je včasih kljub različnosti treba poiskati skupno pot.
Št.: 7.
V odnosu s partnerjem boste občutili velik premik na bolje. Dogovori, ki jih bosta sprejela, vama prinašajo več
24.7.-23.8.
užitka, sproščenosti in zaodvoljstva. Ljudem boste težje zaupali, zato se boste gibali v krogu najbljižjih.
Št.: 20.
Lahko se boste ukvarjali s stvarmi, ki vas veselijo. Ugotovili boste, da lahko širite pozitivno energijo samo, če najprej poskrbite zase in za svoje potrebe. Na delovnem mestu si boste poskušali izboriti boljši status.
Št.: 3.
24.8.-23.9.
Naša bodočnost!
Začnite razmišljati s srcem in čutiti z glavo in dobili boste odgovore na vsa vprašanja!
...tudi tista, kijih bo zastavljalo svojim staršem štirinajst malčkov, deset fantkov in štiri deklice, rojenih v času od 12. do 21. 02. 2002.
12. 2.
Katja CoceU Arh, Kašova ulica 10, Vojnik - sin Jaša Ambrož Arh Katarina Dolanc, Golovec 22 a, TVbovlje - sin Rok Cencelj
14.	2.
Martina Lipovšek, Cesta 15. aprila 29, Kisovec - sin Amadej Peško
15.	2.
Dajana Mavrič, Vače 24, - hči Eva
Ksenija Krhlikar, Opekarna 4 b, Trbovlje - sin Mihael Cvetkovič
17.	2.
Saša Parnik, Cankarjeva 1, Žalec - sin Denis Šmigovc 18.2.
Anita Drnovšek, Spodnji Prhovec 3, Izlake - sin Jure Kuder Simona Ferme, Taborniška pot 21, Hrastnik - hči Tjaša Jazbinšek
18.	2.
Mojca Lasnik, Boben 16, Hrastnik - hči Nika Medved
19.	2.
Iris Krivec, Opekarna 4 b, Trbovlje - sin Alex Dolenec Sadija Skenderovič, Cesta zmage 21, Zagorje - sin Anis
20.	2.
Jana Vrtačnik, Mestni trg 5 c, Trbovlje - hči Nina Hava Avdič, Neža 24, Trbovlje - sin Kenan 21. 2.
Mateja Hodej, Vreskovo 63, Trbovlje - sin Blaž
Iskreno čestitamo!
trgovina
Saša Pegan s.p
Kisovec, Rudarska c.3
Tel.: 03/56-71-303
Cvetje, darila...
odpiralni čas: od pon. do petka 16-18 sobota 9-12 nedelja 10 -12
24.9.-23.10.
HOROSKOP
Čeprav ste zelo družabni in priljubljeni, se zna zgoditi, da se boste pogosteje zapletali v spore. Nehote boste z besedami prizadeli ljudi v svoji okolici, saj boste premalo pozorni na njihova čustva in nazore. Št.: 24.
Pred resnico se pogosto skrijete v 'jft igj /, svoj oklep, v svoje ~	' principe, ideje in
izgovore. S postopnimi koraki vam bo uspelo pridobiti širino. V velik poduk vam bodo prijatelji. Možna so tudi prijetna presenečenja na ljubezenskem področju.
Št.: 4.
Izboljšali boste svoje materialno stanje in se začeli zavedati, kako pomembni so dr-'N užinski odnosi in
24.10.-22.11.

23.11.-22.12.
zaledje, ki vam ga ponujajo. Če ste še nevezani, boste začutili potrebo, da si spletete lastno gnezdece.
Št.: 18.
Postali boste bolj samozavestni in 5»,w	a v sebi boste
začutili moč, /a—;	da lahko pre-
magate vse 23.12.-20.1.	težave. Ugoto-
vili boste, da preteklost ne sme biti ovira pri vzpostavljanju odnosov v sedanjosti.
Št.: 23.
Postavili si boste visoke cilje, ki jim boste tudi vztrajno sledili. Veliko boste razmišljali, kaj spremeniti v svojem življenju in kaj vam na sebi ter tudi pri delu ni všeč. Vaša iskanja bo parner večkrat narobe razumel.
Pazite, kaj govorite pred sodelavci, da ne boste izzvali spora. Na osebnem področju se boste otresli nekaj kompleksov in zaživeli bolj svobodno. V ljubezni bo precej razburljivo, nevezanim se obetajo avanture.
Št.: 15.
21.1.-19.2.
20.2.-21.3.
razvedrilo
NAGRADNA KRIŽANKA ^ NAGRADNA KRIŽANKA
SLOVARČEK- BOUTS: nizozemski slikar iz 15. stoletja EZEKIEL: židovski prerok KLEKA: zelo suh konj LIAS: najstarejši del jure v geološki zgodovini Zemlje
Vicoteka
kakovost
Pri dcžnikarju:
»Ta dežnik je lako kvaliteten, da sploh ne boste opazili, da dežuje.« »Kako bom pa vedel, da je nehalo padati?«
ZA
Ob svetovnem dnevu miru mož vpraša ženo:
»Kuj mi svetuješ, da naredim za svetovni mir?«
»Bolj tiho zapiraj vrala.«
DVE MOŠKI ZADEVI
»Bog je bil tedaj, ko je ustvarjal moškega, radodaren in skop.«
»Kako to misliš?«
»Dal jim je dve pomembni zadevi, glavo in penis.«
»Pri tem je bil radodaren. Kje pa je bil potem skop?«
»Pri energiji. Kadar dela ena zadeva, druga odpove.«
MUHE
»Poglej, kako muhe rojijo pod oknom.«
»To ni nič. Huje je, ko meni rojijo muhe po glavi.«
VEM
Mož se je odpeljal v Avstrijo v tovarno, v kateri je dobil službo, vendar je naslov pozabil doma. Ženi je takoj poslal brzojavko:
»Ali veš, kakšen je naslov tovarne?« Čez nekaj ur je dobil odgovor: »Vem.«
Pred kratkim izvedena raziskava je pokazala velike spremembe na lestvici citatov iz filmov, ki jih najraje navajajo filmski oboževalci. V preteklosti so bili najbolj priljubljeni dialogi med Humphreyjem Bogar-tom in Ingrid Bergman iz filma Casablanca, zdaj pa je na prvem mestu znani stavek “Moje ime je Bond... James Bond" iz
slavnih filmov o agentu 007.
Georges Simenon, oče slavnega komisarja Maigreta, je mladim romanopiscem svetoval, naj rokopisov nikoli ne začenjajo z naslednjimi besedami: “Vse osebe v zgodbi so izmišljene. Vsaka podobnost z živimi ali preminulimi osebami je povsem naključna”. Po njegovem prepričanju je prav to tisto, kar jim bodo založniki najprej očitali.
križ-kraž
NAGRADNA KRIŽANKA
REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 14.03.2002 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.4/ 2002". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca!
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	Praktična nagrada Ciklama
2.	Praktična nagrada Ciklama
3.	Praktična nagrada Ciklama Izžrebanci nagradne križanke 02/
2002 (nagrade prispeva Zasavc):
1.	: Praktična nagrada: Janja Kmetič, Počakovo 8a, Radeče
2.	: Praktična nagrada: Filip Šmid, Ribnik 3, TVbovlje
3.	: Praktična nagrada: Ciril Metoda Hace, Podvine 30, Zagorje
Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C.20. julija 2c, Zagorje od 4.3. do 8.3. S seboj prinesite osebno izkaznico in davčno številko.
CIKLAMA
CVEUICARNA
M«y4/v PLANINŠEK s.p.
VAlvAioRjEVJRq 17, 1270LirijA, id: 01/8984 620 GSM: 041/671 209
CVETJE, LONČNICE, CVETLIČNI A RANŽMAJI DOSTA VA!
Ddomi čas:
[m/pu: 7*'19", soboiA: 7VA7"
ntddjA: 9212'
g) si <d (§ e & m
i n 'D
Kino Zagorje
28.2.	NITI BESEDE (triler), čet. ob 19.00;
Do zaključka redakcije nismo prejeli programa za marec 2002!
Kino Izlake
Do zaključka redakcije nismo prejeli programa za marec 2002!
Kino Trbovlje
28.2.	DAN ZA TRENING (akcija), čet. ob 19.00;
Do zaključka redakcije nismo prejeli programa za marec 2002!
Kino Hrastnik
28.2.	- 3.3. GOSPODAR PRSTANOV (fant.pust.), čet. ob 18.00, sob. in ned. ob 17.00; 1.3. - 3.3. NITI BESEDE (triler), pet. ob 17.00 in 19.00, sob. in ned. ob 20.00; 4.3. - 5.3. NI KINO PREDSTAVE; 6.3. - 10.3. SNIF (kriminalka), sre.,, čet., ned. ob 19.00; sob. ob 17.00; 8.3. - 10.3. SLADKI NOVEMBER (romantična drama), pet. ob 17.00 in 19.00, sob. ob 19.00, ned. ob 17.00; 11.3. - 12.3. NI KINO PREDSTAVE; 13.3. - 17.3. PRINCESKIN DNEVNIK (romantična komedija), sre., čet. ob 19.00, sob. in ned. ob 17.00; 15.3. -17.3. KRUH IN MLEKO (slo drama), pet. ob 17.00 in 19.00, sob. in ned. ob 19.00; 18.3. - 19.3. NI KINO PREDSTAVE; 20.3. - 24.3. ITALIJANŠČINA ZA ZAČETNIKE (komična drama), sre., čet. ob 19.00, sob. in ned. ob 17.00; 22.3. - 24.3. INTIMNOST (erotična drama), pet., sob. in ned. ob 19.00; 25.3. - 26.3. NI KINO PREDSTAVE; 27.3. - 31.3. BLONDINKA IZ HARVARDA (romantična komedija), sre., čet., ned. ob 19.00; sob. ob 17.00; 29.3. - 31.3. TANI 2 (francoska akcija), pet. ob 17.00 in 19.00, sob. ob 19.00, ned. ob 17.00;
Kino Dol pri Hrastniku
1.3. GOSPODAR PRSTANOV (fant.pustolovščina), ob 17.00; 8.3. SNIF (kriminalka), ob 18.00, 15.3. PRINCESKIN DNEVNIK (romantična komedija), 22.3. ITALIJANŠČINA ZA ZAČETNIKE (komična drama), ob 18.00; 29.3. BLONDINKA IZ HARVARDA (romantična komedija), ob 18.00;
likof
MEFISTOVA RAZMIŠLJANJA Relativnost
»Vse je relativno«, je ugotovil slavni teoretski fizik Albert Einstein. Njegova misel ima široke razsežnosti in posledice. Znanost, vera, pravo, oblast, svoboda, ljubezen, resnica, laž in še bi lahko našteval
takšne in drugačne pojme, ki dobijo ob upoštevanju teorije relativnosti čisto nove razsežnosti in podobe.
Vzemimo za primer pojem »SVOBODA«. Slovenci smo svobodni (?) enajsto leto. Pred tem smo živeli v okviru Jugoslavije, kot ena izmed šestih jugoslovanskih republik. Naši takratni veljaki so nas učili o bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov in o svobodi, ki jo omogoča takšna državna tvorba. Našo svobodo in suverenost je takrat čuvala in nad njo bedela jugoslovanska narodna armada v kateri smo se vojaško usposabljali tudi vsi slovenski, zdravi in kremeniti fantje. Seveda smo ob nastopu služenja vojaškega roka svečano zaprisegli zvestobo tej armadi in se zaobljubili, da bomo vedno in povsod neizprosno branili in obranili vse vrednote bratsva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti ter samoupravnega socializma kot oblike največje možne svobode, ki jo premore svet. Tista leta so bili naši velmožje tako prepričljivi, da smo jim brezpogojno verjeli in sledili njihovi teoriji in »praksi«. Potem pa so prišli drugi časi in že rahlo posiveli nacionalni velemisleci so nam razširili obzorja in osvetlili um ter nam pojasnili, da je socializem velika zabloda in laž o
svobodi ter, da gre pravzaprav za diktaturo, ki nam krati svobodo besede in uma. Še več, pojasnili so nam, da je JNA čisto navadna okupatorska vojska, ki jo moramo čimprej pregnati iz naše, rodne, slovenske grude. In smo jo, da bi postali samostojna suverena država s vsemi svoboščinami v novi, demokratično urejeni državi.
Potem so se nekateri, že preveč osiveli in ostareli velemožgani upokojili in prišli so novi nadebudni, vsesplošno pametni velemisleci in ugotovili, da tako ne gre več naprej. Noja, kar precej je bilo zraven
še tudi tistih pametnjakovičev, ki so, kot golobradi politiki na ves glas nekoč peli hvalospeve socializmu. Sklenili so, da bomo bolj varni in bolj svobodni, če se povežemo v kakšno novo vojaško integracijo. In se je začelo. Iskali so in iskali novega, velikega brata, spotoma prosili in se prilizovali na vse kriplje, nas pa prepričevali, kako smo majhni in nebogljeni ter ogroženi v tem velikem in krvoločnem svetu.
Seveda so bili uspešni, naši novi veliki voditelji in našli edino možno rešitev, ki nam bo še naprej omogočala razvoj naše demokracije in mirno ter svobodno življenje.
NATO je naš novi veliki brat, ki mu bomo v bodoče bojda prisegali zvestobo in vdanost. Da ne bi bilo v prihodnosti kakšnih očitkov na račun naših modrih politikov se bomo, kot se sliši, državljani svobodno, na demokratičen način, na referendumu odločili za članstvo in s tem za zaščito svoje riti. Če nič drugega, vsaj njihove bombe ne bodo padale po nas, tako, kot padajo drugje po svetu. Pa tudi nikakršne možnosti več ne bo, da bi se slučajno kdaj povrnil tisti umazani, neusmiljeni in grdi ter diktatorski, socialistični režim v naše prelepo demokratično deželo.
Za svobodo gre, prijatelji.
Pozabite na relativno in odločite se v vsesplošno, narodno korist, tokrat na veke vekomaj pravilno !
Iskrice Igorja Gošteta
VOVKOVO OPOZORILO
V	nekem trenutku burne razprave na 23.seji občinskega sveta Zagorje, ko so svetniki mislili, da so na tržnici, je duhove poskušal umiriti predsedujoči Janez Vovk. Tako je dejal: »Prosim za konkretna vprašanja in odgovore, saj nismo na tržnici (pred tem je govoril tudi Andrej Dolšina, vodja zagorske tržnice). Pa se opravičujem Andreju Dolšini.«
»Tudi jaz delam na tržnici!« je dodal užaljeni Tomo Garantini (tudi on ima svoje prostore na tržnici), ki se mu Vovk ni upravičil.
PODBREGARJEVA POJASNJUJE
Tatjana Podbregar, vodja oddelka za okolje in prostor, je svetnikom na isti seji pojasnila, da ni res, da njihove službe ne odkrijejo, čigav je nek zapuščen avto, a ko zadevo predajo sodniku za prekrške, tam tovrstne zadeve vedno zastarajo.
Kjer ni sodnika, ni plačnika oziroma bo to kril proračun.
ON 0 VOLKU, VOLK PRED VRATI
Ko je zagorski župan Matjaž Švagan že izrazil »obžalovanje«, da znova na seji ni nikogar iz TV Centra, ki si tudi letos želi nekaj zagorske proračunske pogače, se je od nekod pojavil njihov kamerman. Kar je dokaz, da ne držijo trditve nekaterih zagorskih svetnikov, da je TV Center televizija le enega človeka. Zdaj vemo, da sta tam vsaj dva: kamerman in direktor.
NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE? PA JA NE SPET!
Očitno imamo Ministrstvo za informacijsko družbo le zato, da nam občasno podraži telefonsko naročnino in impulze, ter da že po dveh letih od zadnje spremembe, znova pripravljajo novo telefonsko oštevilčenje. Plačali bomo pa tako kot vedno, mi. Tako ali drugače.
PRAZNA HVALA, SE V DREKU VALA
Neverjetno, koliko pohval so deležni naši bronasti skakalci. Tudi s strani predsednika OK Janeza Kocijančiča. Seveda so pohvale še kako upravičene in si jih zaslužijo. Vendar se le od pohval ne da »živeti«. Naj rajši razni Kocijančiči zavihajo rokave in storijo tisto, kar naši skakalci že desetletja krvavo potrebujejo. In to so predvsem ustrezne skakalnice.
IZJAVA MESECA
»To je, kot da bi volk ustanovil društvo za zaščito ovc!« je dejal prvak SDS Janez Janša, ko je ocenil pravkar ustanovljeni vladni urad za preprečevanje korupcije.
AFORIZEM MESECA
V	Zasavju je bilo za Pusta mask zelo malo. Jih je pa zato čez
leto več.	«
Igor Goste
Mcfisto
I\ik(*t premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav vam omogoča, da cclovilo zavaruj(‘t,e premoženje svoje družitie. OhlikujiMe ^a po svojih željah in polrebah. v njem pa lahko združujelt1 tako nova kol Indi že sklenjena zavarovanja.
Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu je razumna predvsem iz treh razlogov:
•	s paketom pridobite paketni popust,
•	vsa zavarovanja sklenete hkrati,
•	izkoristite zelo ugodne plačilne pogoje.
Tako boste prihranili denar, čas in odvečne skrbi. Najbolj dragocen pa je četrti razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste pripravljeni na vse.
Pripravljeni na vse.
triglav premoženje
zavarovalnica triglav,d.d.
Nov bančni avtomat Bank
Celje - skladišče
D-Per
6/2002
5000011698,4
COBISS o
v Trbovljah
- pri bančni enoti Komunala
O dvig gotovine
p plačilo položnic
O polog na tekoči račun
O polnjenje kartic mobilnega telefona
— )-r \ —
✓ r* r>~
'X. rrbo jlfa
Vovi# IJubJJuiului iiunlin 25 c, Trbo jlJa