PROBLEMSKA KONFERENCA O KADROVSKI POLITIKI
Včasih smo tudi sami krivi
Med težavami, s katerimi se najpogosteje srečujejo mladi v delovnih organizacijah, so na enem izmed prvih mest problemi v zvezi s kadrovsko politiko. Zato ni naključje, da je druga problemska konferenca, kijo je občinska konferenca ZSMS naše občine pripravila skupaj z mladinci Ljubljanske banke-združene banke, nosila naslov »Kadrovska politika v delovni organiza-cijL«
Pri tem so še posebej izpo-stavili naslednja vprašanja: si-stem pripravništva ter dvomi, ki se v zvezi z njim tu in tam pojavljajo, precej govora pa je bilo tudi o izobraževanju ob delu in o sistemu vrednotenja po delu.
Ravno banke se v okviru kadrovske politike ukvarjajo s svojevrstnim problemom. Gre namreč zato, da zaposlu-jejo precejšnje število mladih z gimnazijo, med katerimi je večina takih, ki se za banko niso odločili z namenom, da bi v bančništvu tudi ostali. Razmeroma malo je takih, ki
se med delom samim navdu-šijo za to področje, drugi pa študirajo naprej in kmalu odi-dejo stran.
Ali pripravniki po končani pripravniški dobi res delajo na tistih delovnih mestih, za katera so se usposobili? V zvezi s tem vprašanjem - od-govarjajo mladi iz Ljubljan-ske banke - združene banke -pravzaprav skoraj ni proble-mov. Vsakdo, ki pokaže pri-meren odnos in zanimanje za delo, lahko v banki dokaj hi-tro napreduje. Nekoliko ne-pravično pa se zdi nekaterim le določilo o trajanju priprav-
niške dobe za tiste, ki so kon-čali višjo ali visoko šolo (eno leto). V primerjavi s tistimi, ki končajo srednjo šolo, so že ta-ko na slabšem, saj morajo prej že nekaj let študirati.
Malce bolj problematično kot samo pripravništvo (in najverjetneje ne le v tej delov-ni organizaciji) je izobraževa-nje ob delu. Načelno imajo vse skupaj urejeno skorajda idealno. Vsakogar, ki se odlo-či za študij ob delu, podprejo, za vsak izpit ima na papirju zagotovljenih 5 dni študijske-ga dopusta. Zatakne pa se, ko pridejo na vrsto izpiti in je tre-ba ta dopust izkoristiti. Pri množici zaposlenih, ki se izo-bražujejo, je bržkone težko uskladiti čas, čeprav so izpitni roki več ali manj vnaprej zna-ni. Sicer pa v Ljubljanski ban-ki - združeni banki ugotavlja-jo, da učinki študija ob delu, navzlic ugodnim pogojem, še zdaleč niso taki, kot bi jih ne-
mara lahko pričakovali. Še eno področje, ki bi mu brž-kone lahko rekli tudi neizčr-pen vir modrovanj pa tudi ne-godovanj, je našlo prostor na problemski konferenci. Kaj-pada gre za vrednotenje del in opravil. Mladi sicer zatrjujejo, da je metodologija, ki je v ra-bi za ocenjevanje individual-ne uspešnosti dela, povsem na mestu. Vendar so mladi, kot sami pravijo, večkrat pre-malo kritični, bolj jih zanima, kako in koliko dela sodelavec, kot pa to, kar delajo ali ne delajo sami. Le malokdo je to-liko pošten do sebe in do dru-gih, da bi priznal, kako je, re-cimo, za prejšnji mesec zaslu-žil nižjo oceno. Večina gre kar po liniji najmanjšega odpora, vsi pa bi radi najvišjo možno oceno ali vsaj enako kot vsi drugi v posamezni delovni enoti.
Sistem ocenjevanja je sicer dovolj dober, vendar bi kaza-
10 dodati, da se še tako dober sistem kaže kot slab, če ga ne upoštevamo in na vsak način iščemo luknje v njem oziroma čim lažje poti do uspeha. V nekaterih sektorjih Ljubljan-ske banke - združene banke so mladi sicer predlagali ne-katere spremembe in dopol-nitve.
Namesto zaključka, ki najbrž niti ni potreben, bi lah-ko zapisali, da je tudi ta pro-blemska konferenca, če že ne povsem, vsaj deloma dosegla svoj namen. Vsekakor pa je prav ta eden izmed možnih načinov dela v občinskih kon-ferencah ZSMS, s katerim lahko le-te ustvarjajo tesnejše stike z osnovnimi organizaci-jami ZSMS. Seveda pa bo najbrž trajalo še nekaj časa, preden se bodo mladi tem metodam dela docela privadi-
11 ter odkrito in brez nepotreb-nih bojazni spregovorili o svo-jih težavah tudi na problem-skih konferencah (kljub pri-sotnosti starejših).
Tanja Keršmanc