Kamniški OBČAN
St. 1
Včerajšnja stavka javnega sektorja nas ni pustila ravnodušne
V sredo, 23. januarja, je tudi v kamniški občini potekala stavka javnega sektorja.^Splošni stavki so se pridružile vse osnovne šole (OŠ Toma Brejca, OŠ Frana Albrehta, OS Marije Vere, OŠ Šmartno v Tuhinju, OŠ Stranje in OŠ 27. julij), Gimnazija in Srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik, Vrtec Antona Medveda Kamnik ter Mestne lekarne. Splošni stavki javnega sektorja se niso pridružili Občina Kamnik, Upravna enota Kamnik, Zdravstveni dom dr. Julija Polca Kamnik, Center za socialno delo Kamnik, CIRIUS Kamnik, Matična knjižnica Kamnik, Medobčinski muzej Kamnik, Glasbena šola Kamnik, Vrtec Zarja in Vrtec Peter Pan.
Stavko javnega sektorja je vsak občan čutil na svoji koži. Tako ali drugače. V najtežjem položaju so bili starši: kam z mlajšimi otroki med stavko? Kako so se pred stavko organizirali Kamničani, o podpori javnemu sektorju in na splošno o trenutni »klimi« pri nas smo dan pred stavko povprašali mimoidoče na kamniških ulicah. O tem na 7. strani.
Zima in sneg ... za nekatere nadloga, za druge veselje in tretje izziv!
Tudi letošnjo zimo je vreme muhasto in nepredvidljivo. Bela decembrska odeja žal v dolini ni ostala do božično-novoletnih praznikov, prvi dnevi januarja pa so presenetili s spomladanskimi temperaturami. Prvo soboto v januarju smo lahko vsi uživali na soncu že skorajda v kratkih rokavih. A zima zna pokazati svoje prave zobe. Minuli teden je Slovenijo zajela prava zima. Če smo se snega na bregovih veselili, pa smo se ga nekateri kar malce ustrašili na cestah, vendar se zdi, da so letos zimske službe dobro pripravljene. Več na 2. strani.
Naslednja številka časopisa Kamniški občan izide 13.februarja.
Rok za oddajo člankovje v sredo, ö.februarja, oglase in zahvale pa lahko oddate še v ponedeljek, ll.februarja, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 25 (stavba med občino in pošto), tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: sasa.mejac@siol.net.
Časopis Kamniški občan lahko prebirate tudi v elektronski izdaji na www.kamnik.si
Spet so se prižgale iskrice v očeh
52. leto
Kamnik, 24. januar2013
Kamničanke osvojile tudi pokalno lovoriko
Kamniški odbojkarski klub, kije lani praznoval 65. obletnico delovanja, je dosegel še en izjemen uspeh in postal tako edini klub v Sloveniji z osvojenim pokalnim in državnim naslovom v moški in ženski konkurenci. Za slavje so tokrat poskrbela dekleta, ki so na zaključnem turnirju pokala Slovenije v Šempetru osvojile prvo mesto.
Za prvo žensko pokalno lovoriko Calcit Volleyballa so zaslužne: Maja Guštin, Tjaša Turnšek, Urša Podlesnik, Elmina Handanovič, Tisa Ljubetič, Petra Kramolc, Tea Lenarčič, Ana Starčevič, Ana Katarina Hribar, Nika Mori, Jelena Strel Kosmač in Eva Mori. Ob velikem uspehu pa ne smemo pozabiti na trenerja Olega Gorbačova, njegovega pomočnika Aljošo Jemca, fizioterapevtko ekipe Vesno Puketo, statistika Igorja Klančišarja ter seveda predsednika kluba Gregorja Hribarja, Francija Obolnarja, ki je s Kamničankami osvojil naslov državnih prvakinj, Francija Kramarja, ki je pred leti obudil kamniško žensko odbojko, Matevža Kima, ki je s Calcitom glavni pokrovitelj kluba, brez katerega bi bilo nemogoče sestaviti tako kakovostno ekipo in tudi na nekdanjega predsednika kluba in nekdanjega župana Kamnika Toneta Smolnikarja. Več na 13. strani.
CIRIUS Kamnik, Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje otrok in mladostnikov z gibalno oviranostjo, z različnimi dolgotrajnimi obolenji in s kombiniranimi motnjami, je ena izmed tistih specialnih ustanov, ki ljudem v stiski nudi žarek upanja. S posebno pozornostjo in toplino zaposleni vsak dan skrbijo za otroke in mladino, ki jim v življenju ni bilo prizaneseno in potrebujejo pomoč pri doseganju samostojnosti in učinkovitosti v telesnem, duševnem in socialnem delovanju.
Otroci in osebje CIRIUS-a so se skupaj s povabljenimi gosti tik pred prazniki, 21. decembra, zbrali v športni dvorani na tradicionalnem predprazničnem srečanju. Pripravili so odličen program, v katerem so
nastopil] tudi osnovnošolci s pevsko točko Novo leto in Že zimski čas prihaja pod vodstvom učitelja Mirana Antonina ter vzgojiteljic Petre Korenčan in Veronike Lisjak Banko.
V nestrpno pričakovanem zaključku prijetnega dogodka je direktor podjetja Spar Slovenija mag. Igor Mervič slavnostno predal donacijovvrednosti 30.000 evrov za nakup prilagojenega vozila.
Več na 4. strani.
VERA MEJAČ
Iz leta v leto več pohodnikov k Sv. Primožu
Da je Sv. Primož daleč najbolj priljubljena in obiskana pohodni-ška pot v kamniški občini potrjuje vsako leto večje število pohodnikov. Začetek leta je vselej tudi praznik pohodnikov. Oskrbnik okrepčevalnice na vrhu Sv. Primoža Peter Uršič je v soboto, 5. januarja, pripravil prijetno srečanje s podelitvijo medalj in pokalov pod pokroviteljstvom gostilne Pri planinskem orlu. Pokale so prejeli prav posebni »zmagovalci«, in sicer štirje pohodniki in štiri pohodnice, ki so se v letu 2012 k Sv. Primožu povzpeli sleherni dan v letu, torej 366-krat: brata Vinko Zibert iz Kamnika in Janko Zibert iz Podgorja, Franc Griljc iz Godiča, Rudi Zore iz Kamnika, Marta Mrgole iz Zagorice, Zalka Koritnik iz Zduše, Marija Kovič iz Most pri Komendi in Joži Rozman iz Črne pri Kamniku.
Več na 9. strani.
Kamničan Matej Zaje v Ferrarijevem svetu
Kamničan Matej Zaje se je decembra s prestižnega Ferrarijevega izbora za najboljšega mehanika na svetu vrnil s pokalom. Pravi, da so se mu uresničile sanje že takrat, ko je prvič lahko v roke vzel orodje in se lotil Ferrarija, po tekmovanju pa so se mu odprla vrata v svet.
Matej, zaposlen pri Avtu Triglav, pooblaščenem servisu vozil Ferrari, je že drugo leto zapored uvrščen med deseterico najboljših Ferrarije-vih tehnikov specialistov na svetu.
Pred več kot mesecem dni je Matej v Maranellu ponosno dvignil pokal za tretje mesto na stezi
O njegovih nepozabnih izkušnjah v svetu vozil prestižne znamke Ferrari v pogovoru, ki ga objavljamo na 11. strani.
UKU commerced WEE)
tople	in pemiad
I	57
r	
Huht
CENTER ZA SVETOVNE JEZIKE
Breznikova 15 1230 Domžale
VPISI v JEZIKOVNE TEČAJE
ZA OTROKE IN ODRASLE Pohitite, tečaji se začenjajo 28. januarja!
tel: 01 / 721-69-13, 041 / 317-444 dude@dude.si www.dude.si
tus MARKET Veronika
Kranjska cesta 3 ct Kamnik
UGODNA IN ŠIROKA PONUDBA ŽIVIL IN IZDELKOV, TUDI EKO. PUST PRIHAJA!
OKULISTIČNI PREGLEDI
Optika Aleksandra
E F p
-■^rSf t^-P-VA QLANDIA	~ r t c r D
tel 01 B39 75 00 www.optika.si * ° ' * *
Qlandia Kamnik je sedaj odprta dlje!
ponedeljek - petek 8:00 - 21:00 | sobota 8:00 - 21:00 | nedelja, prazniki 8:00-13:00
www.qlandia.si
e.
2 24. januar 2013
AKTUALNO
Kamniški OBČAN
ZIMA IN SNEG ... ZA NEKATERE NADLOGA, ZA DRUGE VESELJE IN TRETJE IZZIV
V Motniku začasno uredili knjižnico v podružnični šoli
Krajevni dom v Motniku že nekaj let čaka na temeljito obnovo oziroma gradnjo novega doma, ki bi bil namenjen družbenim dejavnostim in tudi težko želeni knjižnici. Občini Kamnik za celoten projekt ureditve Krajevnega doma Motnik, ki je bil prijavljen na razpis Evropskega sklada za obnovo in razvoj vasi, ni uspelo dobiti podpore. Bodo pa sredstva skušali pridobiti s prijavo na nove razpise.
Ker pa oddaljen kraj in krajani pogrešajo in potrebujejo knjižnico ter primeren dostop do kulturnih in izobraževalnih dobrin, so se na Občini Kamnik odločili, da jo bodo začasno uredili v prostorih podružnične osnovne šole v Motniku. Matični knjižnici Kamnik je s prijavo na razpis Lokalne akcijske skupine Srce Slovenije, namenjen ohranjanju in oživljanju podeželja s projektom »Oprema v krajevni knjižnici Motnik« uspelo pridobiti 15.000 evrov evropskih sredstev. S tem se je ponudila priložnost posodobitve sedanje knjižnice, ki je za kraj izrednega pomena. Sredstva, ki jih je MKK pridobila na razpisu, so namenjena nabavi knjižnih regalov, izposojevalnih pultov, računalniških miz, stolov, otroškega pohištva in signalizacije. Glede na to, da v Krajevnem domu Motnik ni možno urediti knjižničnega prostora, se je pokazala možnost za ureditev knjižnice Nova knjižnica v Motniku naj bi odprla svoja vrata krajanom, še posebej šolarjem, v začetku februarja.
Zelo delovno na področju urejanje prostora
V	preteklem letu je Oddelek za urejanje prostora prejel zelo veliko število vlog, še posebej se je povečalo število potrdil o namenski rabi zemljišč za namen prometa z nepremičninami. Na oddelku je bilo rešenih skupaj 1.476 vlog. Od tega je bilo kar četrtina zahtevnejših vlog za izdajo lokacijskih informacij za gradnjo objektov, kjer je potrebno poleg osnovnih podatkov o namenski rabi določiti tudi omejitve in vse pogoje za gradnjo posameznih objektov.
Za postopke, ki so povezani z izdajo gradbenih dovoljenj je bil Oddelek za urejanje prostora v preteklem letu v 91 primerih udeležen kot stranka v postopku. Občina Kamnik (zanjo OUP) izdaja tudi soglasja k odmikom od parcelnih meja, teh vlog je bilo v preteklem letu 26.
V	letu 2012 je bil sprejet Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. V zvezi s tem Odlokom smo izdali 400 mnenj k pritožbam občanov na izdane odločbe za nadomestilo in 34 odločb za petletno oprostitev plačila nadomestila.
Najobsežnejši akt, ki se pripravlja že daljše obdobje, je OPN. V preteklem letu je bilo opravljenih več pomembnih faz tega projekta, med njimi javna razgrnitev in javna obravnava. V tem letu se postopek intenzivno nadaljuje in še v tem mesecu bodo objavljena stališča do pripomb iz prvejavne razgrnitve OPN.
Sofinancirano izvajanje javnih del
S strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje so bile že posredovane prve pogodbe o sofinanciranju izvajanja javnih del, in sicer za štiri osebe v Domu starejših občanov v Kamniku (družabništvo ter pomoč in varstvo starejših oseb), za dve osebi v Društvu Sožitje na Lokah (družabništvo in spremljanje), za tri osebe na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik (pomoč pri izvajanju nadzora in skrb za urejenost športnih objektov, pomoč pri razvoju in pospeševanju turizma in urejanje in vzdrževanje javnih površin), za dve osebi v Društvu botrov otrok TWIMC, za devet oseb na Občini Kamnik, ki seje letos prvič sama prijavila na ta razpis (za urejanje in vzdrževanje javnih površin ter vzdrževanje občinskih cest), za tri osebe v Medobčinskem muzeju Kamnik (za pomoč v muzejih, galerijah in arhivih, za varstvo in ohranitev kulturne dediščine) ter za šest oseb v CIRIUS Kamnik (pomoč otrokom oziroma mladostnikom s posebnimi potrebami). Nekaj pogodb pričakujejo v kratkem. Za vse zaposlene preko javnih del bo Občina zagotovila sredstva v višini 45 odstotkov plače v skladu z 52. členom Zakona o urejanju trga dela ter sredstva za regres za letni dopust.
Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju humanitarnih programov v Občini Kamnik (Uradni list RS, številka 57/03, 34/04, 41/05 in 43/07) župan Občine Kamnikobjavlja
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje humanitarnih projektov in programov za leto 2013, ki jih bo Občina Kamnik sofinancirala iz občinskega proračuna
1.	Javni razpis s priloženimi obrazci dobite na spletni strani Občine Kamnik WWW.KAMNIK.SI.
2.	Rok za prijavo na javni razpis je četrtek, 07. februar 2013 do 12. ure.
3.	Dodatne informacije: KatjaVegel (tel.: 01/8318-142).
Na podlagi 5. člena Pravilnika o sofinanciranju domoljubnih društev v Občini Kamnik (Uradni list RS, št. 23/2010) župan Občine Kamnik objavlja
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE DOMOLJUBNIH DRUŠTEVVOBČINI KAMNIK ZALETO 2013
1.	Javni razpis s priloženimi obrazci dobite na spletni strani Občine Kamnik WWW.KAMNIK.SI.
2.	Rokza prijavo najavni razpisje četrtek, 07. februar 2013 do 12. ure.
3.	Dodatne informacije: KatjaVegel (tel.: 01/8318-142).
Marjan Šareč, l.r. ŽUPAN
Kamniški OBČAN-Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica SašaMejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333- Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 20.000 izvodov. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 25 (Seydlova hiša med občino in pošto), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9- do 15- ure, sreda od 9- do 12. in od 13- do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Grafična priprava in tisk Set d.d., 24.1. 2013-
Tudi letošnjo zimo je vreme muhasto in nepredvidljivo. Bela decembrska odeja žal v dolini ni ostala do božično-novoletnih praznikov, prvi dnevi januarja pa so presenetili s spomladanskimi temperaturami. Prvo soboto v januarju smo lahko vsi uživali na soncu že skorajda v kratkih rokavih. A zima znapokazati svoje prave zobe. Minuli teden je Slovenijo zajela prava zima. Če smo se snega na bregovih veselili, pa smo se ga nekateri kar malce ustrašili na cestah, vendar se zdi, da so letos zimske službe dobro pripravljene.
Prave zime ni, če ni snega
Za pluženje in čiščenje snega na občinskih cestah in pločnikih v kamniški občini skrbi Komunalno podjetje Kamnik. V kamniški občini je zapadla kar dobra količina snega, zaradi česar se lahko pri pluženju pojavijo težje razmere, predvsem ko gre za pločnike in stranske ulice, ki po prednosti pluženja sodijo v drugo ali tretjo kategorijo. Odgovorni pojasnjujejo, da se najprej spluži sneg na glavnih cestah, ki se po prednosti uvrščajo v prvo kategorijo, nato na stranskih ulicah in pločnikih. Seveda takrat, ko nepretrgano sneži, ves čas plužijo, pa vendar v nobenem trenutku niso vse površine očiščene snega. Odziv službe pri čiščenju snega ocenjujejo kot dober, saj so bile vse razpoložljive ekipe in mehanizacija na terenu od začetka padavin. Tako bo seveda tudi v prihodnje.
Minuli tedenje največ snega v kamniški občini zapadlo na področju Motnika in Špitaliča. Pristojni pa vse voznike tudi v prihodnje pozivajo k strpni inpočasni vožnji,prilagojeni voznim razmeram. Foto: Sandi Borec.
V Kamniku z okolico je kljub sneženju promet potekal upočasnjeno, a tekoče
V kamniški občini je začelo snežiti v nedeljo, 13. januarja. Zaradi dopoldanskih snežnih padavin in nizkih temperatur je koncesionar KPK d.d. že ob 10. uri pričel s preventivnim posipanjem občinskih cest, ponoči se je sneženje okrepilo, zato so ob 3. uri zjutraj pričeli s pluženjem. Do ponedeljkovega jutra je po celotni občini zapadlo do 20 cm snega, na območju Motnika in Špitaliča pa še 5 cm več. Vse ekipe zimske službe (KPK d.d.) in nadzorna služba občine Kamnik (Sandi Borec in Robert Zaje) so bile na terenu ves dan. Občinske in regionalne ceste so bile prevozne, a promet je potekal počasi, zaradi velike količine snega in spolzkih cest pa so pristojne službe voznike pozivale, da vožnjo prilagodijo snežnim razmeram.
Obilno sneženje se je nadaljevalo v sredo, 16. januarja, največ snega, do 13 cm, pa je zapadlo na območju Motnika, Vrhe-Srebotno ter v višje ležečih predelih kamniške občine. V petek ponoči, 18. januarja, so zaradi močnega vetra na območju Studenca, Poljane, Raven, Rakitovca, Češnjic, Golic, Črnega vrha, Cirkus, Bele peči, Stebljevka, liplja, Gozda, Špitaliča, Novih Reber, Kališ, Bele nastali snežni zameti.
Mladi kamniški umetnik Matevž Sterlepaje na vrtu namesto sneženega moža postavil čudovit kip. Matevžuje oblikovanje snežene skulpture odlična meditacija. Matevž pravi: »Snegje dober material za kipar-jenje, saj ponuja možnost oblikovanja najrazličnejših površin, ki pa pridejo do izraza, ko se poigramo še z osvetlitvijo. Zalje snežna lepota, tako kot vsa ostala, minljiva. Nepozabni pa ostajajo trenutki, kijih preživimo ob čaju, na snežnem vrtu, z radovednimi prijatelji.« Več o njegovih skulpturah si lahko ogledate na njegovem blogu.
Po sneženem tednu seje Velika planina v sobotopokazala v vse/ svoji lepoti. Navkljub vetruje obiskovalcem ponudila nepozabne prizore. Avtorjafotografije: Rok in Klemen Markuš, večfotografij pa na njunem blogu.
Ob 4. uri je izvajalec zimske službe pričel s čiščenjem parkirišč ter s posipanjem nekaterih asfaltnih cest. Ob 6. uri so vse razpoložljive posipalne enote pričele s posipanjem makadamskih cest na območju Bistričice, Podstudenca, Krivčevega-Kranjski Rak, Tunjic, Palovč.
Zima se še zdaleč ni poslovila
Minuli konec tedna je naše kraje zajela otoplitev z dežnimi padavinami, kar prinaša nevarnost poledice v nočnih urah, a že sredi tedna ponovno naletavajo snežinke. Vsi odgovorni za varnost na cestah in pristojne službe vse voznike in bralce Kamniškega občana pozivajo, da svojo vožnjo ob padavinah vedno prilagodijo slabšim voznim razmeram. Voznikom priporočajo, naj se odpravijo na pot pravočasno ter z ustrezno zimsko opremo.
Minuli petek so zaradi močnega vetra v Tuhinjski dolini nastali močni zameti. Situacijo na terenu sije ogledal tudi kamniški župan Matej Sarec. Foto: Sandi Borec.
A zima s snežnimi padavinami ne prinaša le tegobe, temveč tudi veliko veselja. Pri izdelavi sneženega moža, sankanju in smučanju, opazovanju plesa snežink skozi okno ali preprosto na sprehodu v naročju tihe, umirjene narave.
BOJANA KLEMENC
Sneg ne prinaša le veselja in zimskih radosti, pač pa tudi kar nekaj težav in ovir. Med tistimi, ki jim sneg, led, dež in mraz otežujejo delo, so tudi naši vrli poštarji. Tako smo na ponedeljkovo jutro, 14. januarja, ki nas je pričakalo s precej debelo snežno odejo, bili presenečeni, ko nam je naš poštar Drago v rajonu Perovo v močnem sneženju že okrog devete ure prinesel pošto. Kljub slabim vremenskim razmeram je bil prijazen in dobrovoljen, tak pa je že vseh dvanajst let, kar opravlja poštarsko delo. Vselej poskrbi, da so naše poštne pošiljke nepoškodovane, suhe, takšne, kot jih želimo prejeti. Pravi, da rad opravlja to delo z ljudmi in obenem z veseljem, ki pa mu ga prinašajo tudi pohvale in zadovoljni prejemniki pošte. Vremenske razmere ga nič ne motijo in se jim pač prilagodi, res pa to zahteva več dela in potrpežljivosti. Med našim kratkim klepetom pa ni pozabil pohvaliti dobro spluženih cest in očiščenih dvorišč, kar mu omogoča lažji dostop do naših poštnih nabiralnikov. In že je odbrzel z na-tovorjenim motorjem drugim poštnim nabiralnikom naproti. Pa srečno!
VERA MEJAČ
Slovesno ob dnevu samostojnosti in enotnosti
Državni praznik - dan samostojnosti in enotnosti je s slovesnostjo v Domu kulture Kamnik 22. decembra počastila tudi Občina Kamnik. Hkrati je bila to tudi priložnost za stisk rok in izmenjavo dobrih želja ob tradicionalnem županovem prednovoletnem sprejemu.
Novo leto pozdravili na Glavnem trgu
23. decembra 1990 smo se volivke in volivci na plebiscitu odločili, da želimo živeti v samostojni in neodvisni Sloveniji. Dan, ko smo Slovenci enotni rekli da in dobili svojo državo, je dan, ki ga lahko s ponosom proslavljamo, lahko nam je v navdih in nas vsako leto znova spomni, da smo hvaležni za svojo čudovito Slovenijo, jo cenimo in skupaj ustvarjamo državo, ki bo vsem nam topel in varen dom. To je poudaril tudi slavnostni govornik župan Marjan Šarec in v nadaljevanju podrobneje predstavil življenje in delo v občini v letu 2012.
»Leto, ki se poslavlja,je bilo v marsičem zahtevno na vseh področjih, ki smo sejih lotevali. Uspelo nam je -veliko, povsod pa nismo bili tako uspešni, kot bi si želeli, zato bomo morali -vložiti še -veliko truda. Leto je minilo predvsem v znamenju šolskih investicij, oziroma bolje rečeno, investicij s področja družbenih dejavnosti. Največja investicija je bila POS Mekinje, ki je ozaljša-na pričakala svoj stoti rojstni dan. Tudi POS Nevlje in POS Sela smo prenovili, prenovili smo tudi -vrtec Pestrna, ki je imel popolnoma dotrajano ostrešje, v -vrtcu Nevlje pa smo odprli dodatne oddelke. Na OS 27. julij smo zamenjali dotrajana okna. Na tem objektu smo naleteli na velike težave z izvajalcem, ki ni bil kos nalogi, del ni izvedel -v predvidenem roku, poleg tega je bila izvedba slaba. Rešila nas je dobra pogodba z natančnimi pogoji. Dosegli smo umik izvajalca, izbrati bo potrebno drugega izvajalca, ki bo vsa okna zamenjal, delo pa mora biti opravljeno kakovostno in v skladu s standardi. O aroganci izvajalca ne bom izgubljal besed, naša država je
v takšnem stanju tudi zaradi takšnih ljudi, ki mislijo, daje za Občino kar vse dobro, saj gre za javni denar. Temu je treba napraviti konec. Spremeniti bo treba tudi sistem javnega naročanja, saj ne more biti glavni kriterij najnižja cena, ki se kasneje izkaže za dražjo -varianto. Največja investicija - adaptacija in novogradnja OS Toma Brejcaje v teku,pro-jektje zahteven, saj grepravzaprav za dve gradbišči. Enoje gradbišče, kjer poteka novogradnja, drugo pa je gradbišče, kjer poteka sanacija. Prav pri delu sanacije se znajo pojaviti nepredvidene težave, ki so -vedno značilne za sanacije. Pred izvajalcem je težka naloga, ki jo bo lažje opravljal brez raznih natolcevanj v javnosti, ki imajo predpostavko, da je vse narobe, vse sumljivo in vse napačno. O projektu je bilo napisanega in povedanega -veliko. Nameni so takšni in drugačni, a pustimo izvajalcu, da opravi svoje delo. Zdaj ni -več čas za debate, pet let je bilo dovolj.
Poteka tudi obnova rojstne hiše Rudolfa Maistra, natančneje, dela hiše, kije v lasti Občine, saj smo po dolgih letih dosegli sporazum z ljubljansko Škofijo o lastniškem deležu obeh subjektov. Če bo potek investicije ugoden, bomo v doglednem času lahko obiskovali Maistrovo spominsko sobo in se končno postavili na zemljevid kot Kamnik - Maistrovo mesto.
Mnogo besedje bilo izrečenih tudi na račun NUSZ-ja. Občinski svet je na zadnji seji sprejel spremenjen Odlok, za katerega nekateri pravijo, da je bolj pravičen. Dopuščam takšno domnevo, čeprav vemo, da nikoli noben Odlok ne bo ustrezen za vse. Tako, kot zdravilo, ki pozdravi en del telesa, drugemu
J
/ n
4M K
pa škoduje. Nikoli ne bo za vse prav, še Bogu ne uspe zadovoljiti vseh, nam navadnim smrtnikom, še toliko manj. V decembrskem času je zaživela spremenjena prometna ureditev skozi mesto, ki je sprožila nekaj negodovanja. Prisluhnili smo pripombam in jo spremenili. Večina voznikov je zdaj bolj zadovoljna in glede na odziv je pričakovati, da bo ostala tudi po novem letu, -vendar z rahlimi popravki, s ciljem upoštevati funkcionalnost. Skratka, ni vse idealno, a -vsaj začeli smo premike v smeri izboljšanja.
Mnogo je še projektov, -vrednih naše pozornosti, omenil sem jih zgolj nekaj. Vse drugo lahko najdete na občinski spletni strani www. kamnik.si, kjer najdete tudi vse druge podatke o Občini in njenem delovanju. Izgovorov za neobveščenost ne more biti.«
Izčrpen slavnostni govor je župan Marjan Šarec zaokrožil s spomini na znamenito leto 1990: »Spominjam se leta 1990, kot leta upanja, spominjam se -veselja ob -visokem odstotku za in -visoki udeležbi. Danes nedosegljiv ideal. Prvi referendum, ki je postavil tako -visoko lestvico, da ga najbrž ne bo moč nikoli več doseči, vse drugo bo zgolj približek. Vsako leto nam televizijska
'I
Sl®
slika vrne pogled v tisti čas, stokrat smo že -videli isteposnetke glasovanja, a nikoli se jih ne naveličamo. Kakor se ne naveličamo gledati slik naših otrok in drugih družinskih članov, prav tako radi gledamo podobe naše matere, Slovenije. Ob posnetkih zgodnjega jutra, ko gre na volišče nadškof, kasneje predsednik Izvršnega sveta, predsedstva, -vsi vidni politiki. Na drugi strani pa betežna ženica, ki ji prinesejo volilno skrinjico domov. Zvečer pa je Jože Pučnik povedal znameniti stavek »Jugoslavije ni -več, zdaj gre za Slovenijo«. Človeku se orosi oko, ko -vidi tisto željo in -voljo po samostojnosti. Ni bilo potrebno pregrad in tajnosti, -vsi so jasno pokazali in povedali, česa si želijo. Svoje države in boljšega življenja. Naš častni občan France Tomšič je bil začetnik gibanja že mnogo prej in na to moramo biti ponosni. Ljudje hitro pozabljamo, večkrat poglejmo takšne posnetke in spomnili se bomo, da smo lahko hvaležni za svojo državo in vsem brez izjeme, ki so k temu pripomogli.«
Večer je z besedo obogatil Miha Nemec, lepoto in čarobnost glasbe pa nam je pričaral Simfonični orkester Domžale Kamnik. JANJA ZORMAN MACURA
Darilo učencev osnovne šole Toma Brejca
Učenci in učitelji Osnovne šole Toma Brejca, ki v letošnjem šolskem letu zaradi rušenja stare šole in gradnje nove nimajo svojih prostorov in dvorane, so tradicionalno božično-novoletno prireditev 21. decembra pripravili v športni dvorani njihove prijaz-
ne sosede - Osnovne šole Frana Albrehta. Za gostoljubnost so se zahvalili tudi s tem, da so prireditev kot praznično darilo namenili učencem in učiteljem OS Frana Albrehta.
V prijetnem in sproščenem vzdušju je dvorano preplavila pe-
sem mladih - mlajšega otroškega, starejšega otroškega in mladinskega zbora. Vse tri zbore, v katerih prepeva 150 otrok, vodi učiteljica glasbene vzgoje in zborovodkinja Mateja Kališnik. Program so povezovale in s poučno igro popestrile učenke šolske gledališke skupine.
Silvestrovanje z Ognjenimi muzikanti je zaokrožilo niz tritedenskih prireditev v starem mestnem jedru Kamnika pod skupnim nazivom Kamnik. Decembra. Čas veselja. Z lepimi željami je množico, ki je prešerno razpoložena pričakala leto 2013 na prostem, pozdravil kamniški župan Marjan Šarec s pomenljivim nagovorom: »Naj bo leto 2013 prijazno za vse. Bodite med seboj prijatelji, zadovoljni in optimistični. Pravijo sicer, da bodo časi še težji in prebrodili jih bomo le, če bomo optimistični. Vsega dobrega vam vsem skupaj in vsakomur posebej želim v novem letu 2013 in upam, da se bomo razumeli in sodelovali še naprej v dobro občank in občanovobčine Kamnik.«
V dobrih treh tednih brezplačnih dogajanj v mestnem jedru Kamnika so na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik poskrbeli za raznovrstne dogodke, od odprtja drsališča, sejmov, delavnic, otroškega bazarja, z vrsto koncertov pa za različne glasbene okuse - od ročka do narodnozabavnih, jazza in do slovenske popevke.
Miklavžje bralce razveselil z novo potujočo knjižnico
Praznična voščila sodelavkam in sodelavcem ter učenkam in učencem so prinesli ravnateljica OS Toma Brejca Mojca Rode Škrjanc in ravnatelj OŠ Frana Albrehta Rafko Lah ter župan Marjan Šarec.
VERA MEJAČ
Na sam dan svetega Miklavža je prvi od treh dobrih mož ljudi v naših krajih razveselil s prav posebnim in »velikim« darilom. V Arboretumu Volčji Potok je slovesno predal namenu novo potujočo knjižnico Kamnik-Domžale, ki jo skupaj uporabljata Matična knjižnica Kamnik in Knjižnica Domžale.
Nakup bibliobusa, je skupni projekt Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Občine Kamnik, Občine Lukovica, Knjižnice Domžale in Matične knjižnice Kamnik, vreden 125 tisoč evrov. Predelano vozilo Irisbus Iveco je zamenjalo dotrajan kombi iz leta 1998, ki sta si ga kamniška in domžalska knjižnica ob dobrem sodelovanju delili kar petnajst let.
Potujoča knjižnica je namenjena oddaljenim krajem in tistim bralcem, ki ne morejo priti do knjižnice v Kamniku, Domžalah ali Lukovici. Obiskujejo jovečinoma otroci, mlade družine in starejši. Potujoča knjižnica uveljavlja načelo enakopravne dostopnosti do kulturnih dobrin tudi uporabnikom s podeželja. Tako v Sloveniji kot v Evropi je to dobro uveljavljena in sprejeta knjižnična storitev. V Sloveniji je 12 potujočih knjižnic.
Potujoča knjižnica Kamnik-Domžale razveseljuje bralcev nekoliko bolj odmaknjenih krajih občin Kamnik, Domžale in Lukovica. V občini Kamnik potujoča knjižnica vozi po Tuhinjski dolini, dolini Črne, pelje pa tudi do Vranje Peči in Tunjic. Ustavlja se na 19 izposojevališčih v 19 vaseh. Potujoča knjižnica ponuja vasem dodatno ponudbo, bralci pa jo na postajališčih navadno že nestrpno pričakujejo. V občinah Domžale in Lukovica se potujoča knjižnica ustavi na 23 izposojevališčih. Največ krajev obišče v dolini Črnega grabna, kjer so vasi posejane visoko nad dolino in je prihod potujoče knjižnicevselej prijazen dogodekza prebivalce.
Potujoča knjižnica je glede na majhen prostor dobro »založena« in sodobno urejena, ima računalniško izposojo preko brezžične povezave in stalen dostop do interneta, kar je novost med slovenskimi potujočimi knjižnicami. Uporabnikom je na voljo tudi računalnik.
Slovesen prevzem nove potujoče knjižnice so z zahvalami in spodbudnimi besedami pospremili povabljeni gostje, med njimi župan občine Kamnik Marjan Šarec, župan občine Lukovica Matej Kotnik, župan občine Domžale Toni Dragar, direktorica Direktorata za kulturno dediščino Damjana Pečnik. Dogodek je pospremil kulturni program, v katerem so nastopili Godba Domžale, pevka Martina Šraj in kitarist Matic Smolnikar, povezoval pa ga je Tone Ftičar.
H ^Mll
Nove potujoče knjižnice Kamnik-Domžale, kije dobro »založena« in sodobno urejena, so se razveselili bralci v nekoliko bolj odmaknjenih krajih občin Kamnik, Domžale in Lukovica ter direktorica knjižnice Domžale Barbara 'Zupan in direktorica Matične knjižnice Kamnik Breda Podbrežnik Vukmir (nafotografiji).
VERA MEJAČ
4 24. januar 2013
NAŠ POGLED: DOBRODELNOST MED NAMI
Kamniški OBČAN
Rejništvo na Kamniškem ima dolgo tradicijo
Obstajajo otroci, ki zaradi različnih vzrokov ne morejo živeti v svoji matični družini, rejništvo je ena možnih rešitev zanje. Bistvo vsakega rejništva je vzpostavitev odnosa, ki bo otroku dopolnil odnos z njegovimi starši tam, kjer so oni pustili praznine in rane, ki jih niso znali ali zmogli zapolniti in ublažiti. Namen rejništva je, da se otrokom pri osebah, ki niso njihovi starši, omogoči zdrava rast, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo. Kot pravita družinski terapevtki dr. Katarina Kompan Erzar in dr. Tatjana Rožič iz Frančiškanskega družinskega inštituta, ki sta v lanskem letu pripravili predavanje za rejnice in rejnike iz Kamnika in Komende, so rejniške družinetiste, ki otrokom vračajo otroštvo, ljubezen in zaupanje, za kar so bili prikrajšani. Rejniške družine imajo svoj dom odprt tudi za starše otrok, saj omogočajo in spodbujajo stike staršev z otroci ter pogosto, brez obsojanja, nudijo staršem podporo, nasvete in pomoč, da bi zmogli spremembe za izboljšanje odnosov in vrnitev otroka v matično družino, kar je nenazadnje cilj rejništva.
Center za socialno delo Kamnik od leta 2003, ko je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve vzpostavilo centralni register vseh rejniških družin Slovenije, beleži in vodi 24 rejniških družin na območju Kamnika in 2 iz Komende. Od teh 10 sorodstvenih rejniških družin, ki so v rejništvo sprejele otroke svojih sorodnikov. V naše rejniške družine je bilo v zadnjih 10 letih nameščenih preko 46 otrok iz vse Slovenije. Iz območja Kamnika in Komende je bilo v rejništvo nameščenih 26 otrok, več kot polovica v rejniške družine v Kamniku in ostale na območje Domžal.
Več kot polovica teh otrok se je vrnila v matične družine, nekaj otrok pa je rejništvo zaključilo s polnoletnostjo in končanim šolanjem. V letu 2012 je CSD Kamnik vodil in spremljal rejništvo za 14 otrok iz občine Kamnik inza19 otrok iz drugih Centrov za socialno delo.
Rejniške družine tudi po prenehanju rejništva nemalokrat ohranjajo pomembne stike z otroci in njihovimi matičnimi družinami, saj so del otrokovega življenja. Nekaterim otrokom, ki se po končanem rejništvu s polnoletnostjo in zaključenim šolanjem ne morejo vrniti v matične družine, pa rejniške družine nesebično nudijo dom in podporo vse do osamosvojitve, dokler ne najdejo zaposlitev in stanovanje. Med rejniški-mi družinami in odraslimi otroci, ki so bili v rejništvu, tako mnogokrat ostajajo trajne čustvene vezi.
Kljub temu, da so v rejniških družinah mnogi zanemarjeni in ogroženi otroci našli varnost in nadomestno družino, ki jim je nudila topel dom in pogoje za njihov vsestranski razvoj, pa je v preteklosti rejništvo imelo zelo slab sloves, da so ti otroci »v večnem rejništvu« in za »delovno silo«, kar se je po vojni mnogim sirotam in otrokom iz revnih in neurejenih družin v resnici nemalokrat zgodilo. Z razvojem stroke socialnega dela v zadnjih 30 letih in še zlasti s sprejemom Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti v letu 2003 seje kvaliteta izvajanja rejništva in še posebej položaj otrok v rejništvu ter status rejnikov bistveno izboljšal. S tem zakonom so točno določeni pogoji za izvajanje rejniške dejavnosti, naloge rejnikov in CSD, spremljanje in načrtovanje rejništva in nenazadnje tudi višina rejnine, do katere je upravičen rejnik za oskrbo otroka v rejništvu in za plačilo dela rejniku. Kljub začasni namestitvi otroka v rejništvo pa starši ne izgubijo svojih starševskih pravic in dolžnosti in soodločajo o skrbi za svoje otroke, o stikih in zastopanju otrok v vseh pravnih zadevah ter so dolžni za otroka prispevati preživnino.
CSD Kamnik vsako leto v podporo, pomoč in socializacijo otrok v rejništvu, ki več ali manj nosijo posledice zanemarjanj in zlorab v matični družini, dodatno organizira tudi različne programe usposabljanja in izobraževanja rejnic in rejnikov, letovanja in tabore za otroke v rejništvu, srečanja rejniških družin ter novoletno obdaritev otrok in rejnikov, ki so naši pomembni sodelavci v skrbi za otroke. V juniju 2012 je CSD Kamnik organiziral strokovno predavanje za rejnike, ki sta ga pripravili družinski terapevtki dr. Katarina Kompan Erzar in dr. Tatjana Rožič iz Frančiškanskega družinskega inštituta na temo »Vrnimo otrokom v rejništvu otroštvo« ter strokovno ekskurzijo rejnikov z ogledom in predstavitvijo delovanja Vzgojnega zavoda Smlednik in Stanovanjske skupine Gunclje.
V podporo otrokom v rejništvu in rejnikom pa je tudi medsebojno spoznavanje in druženje rejniških družin ter krepitev medsebojne povezanosti in pomoči, zato je CSD Kamnik 28. avgusta lani organiziral srečanje rejniških družin iz Kamnika in Komende s pohodom na Sv. Katarino nad Ljubljano. Novoletnega srečanja rejniških družin iz Kamnika in Komende ter od drugod, ki skrbijo za otroke iz Kamnika, se je udeležilo kar 46 otrok in rejnikov. Srečanje so z glasbenimi nastopi lepo popestrili otroci, mnogi so zelo nadarjeni, rejniki pa jim omogočajo, da razvijajo svoje sposobnosti in talente. Otroke je obiskal tudi Božiček in jih razveselil z darili. Ni pozabil simbolično obdariti tudi naše rejnice in rejnike, ki si prav tako zaslužijo priznanje in zahvalo za velikokrat zelo zahtevno skrb za otroke.
CSD Kamnik za zgoraj navedene dodatne programe na področju rejništva ne prejema dodatnih sredstev Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, zato gre zahvala Občini Kamnik, ki je v največji meri finančno podprla in omogočila izvedbo teh projektov, za pomoč pri novoletni obdaritvi otrok in rejnikov pa gre zahvala tudi kamniškim poslovnim enotam Spar, Müller, DZS, podjetju Hidroekol ter gostilni Pri planinskem orlu iz Stahovice za pogostitev rejniških družin.
Svetovalka za rejništvo: HELENA ČEPIC KOČEVAR, CSD Kamnik
PRAZNIČNA DOBRODELNOST
Že četrto leto zapored smo v Društvu Varius Kamnik z nekaj dobre volje ponovno obdarovali starejše osebe, ki so se znašle v slabšem finančnem položaju in jim skušali vsaj malo olajšati in popestriti praznične dni. V sodelovanju z Društvom upokojencev Kamnik in gospo Marjano Berlec smo obiskali petnajst starejših oseb in jih obdarovali s paketi, ki so vsebovali hrano in oblačila. Tistim, ki so v hujši finančni stiski, pa smo namenili tudi denarni znesek. Nismo pa mislili samo na starejše, z denarnim prispevkom smo pomagali dvema družinama, za topel dom pa smo z namenskim denarjem za ogrevanje poskrbeli za eno kamniško družino. Paketi in sredstva za starejše, ki so v finančni stiski, so se zbirali skozi vse leto.
Obiskanim je veliko pomenilo, da smo si vzeli čas, jih poslušali in jim zaželeli zdravja in miru v prihajajočem letu. Zavedamo se, da so starejši ena ranljivejših skupin v družbi, ki potrebuje posebno skrb. Hkrati pa vemo, da so starejši vir modrosti in nosilci neprecenljivih izkušenj, ki jih prenašajo na druge. Ravno to nas vsako leto spodbuja, da želimo pomagati, nekaj narediti in spremeniti, pa čeprav gre le za majhen prispevek. V novem letu vam članice Društva Varius Kamnik želimo uresničitve notranjih darov, topline in predvsem, da bi bilo vsega, kar so vam zaželeli najbližji, ravno prav.
Sodelovanja z Društvom upokojencev Kamnik si želimo tudi v prihodnje, ob tem pa naj omenimo, da pomagajo starejšim tudi s posebno akcijo - v kolikor imate rabljene gospodinjske stroje (pralne, pomivalne stroje, štedilnike...), ki so še uporabni, jih lahko darujete, društvo pa jih bo razdelilo ljudem, ki jih potrebujejo. Več na spletni strani: http://d-u.si/kamnik/.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem sodelujočim, še posebej gospe Marjani Berlec, podjetju ETA, živilska industrija, d.d. in Mercator centru Kamnik, ki vsako leto prispevata izdelke za pakete, ter Občini Kamnik.
Društvo Varius Kamnik
»PREPRIČANI SMO, DA GRE DENAR V PRAVE ROKE !«
Kdo ne pozna občutka zgro-ženosti, ko s svojim jeklenim konjičkom vedno prepozno hiti v službo in ugotovi, da utripajoča rdeča lučka pomeni neizogiben postanek na enem od bencinskih servisov. Toda tam že navsezgodaj zjutraj srečaš prijazen obraz, nasmeh in »Lep dan vam želim, gospa!« katerega od Petrolovih delavcev.
V VDC Sožitje Kamnik pa že drago leto zapored spoznavamo, da zaposleni na BS Petrol niso zgolj profesionalno prijazni, ampak imajo tudi dobro srce, kot radi rečejo naši varovanci, mladostniki in odrasli z motnjami v duševnem razvoju, ki dnevno ustvarjajo v delavnicah pod posebnimi pogoji na Lokah v Tuhinjski dolini. Trije bencinski servisi - Petrol Tuhinj, Petrol Perovo in Petrol Kamnik II na Bakovniku so njim in zaposlenim v VDC z donacijo polepšali praznične dni. »Prepričani smo, da gre denar v prave roke«, je nasmejanim obrazom v imenu vseh treh servisov zagotovil Jernej Mali iz Tuhinja. In še kako prav imajo.
Po prejemu darilnih čekov v vrednosti 600 evrov smo predstavnikoma BS razkazali VDC in izdelke varovancev, pa tudi grafično stiskalnico in sabljo za razrez voščilnic, ki smo ju kupili z doniranimi sredstvi v preteklem letu. S ponosom smo jima predstavili naše grafike, s katerimi sodelujemo na vseslovenskem festivalu Igraj se z mano.
Varovanci in zaposleni v VDC Sožitje Kamnik so sepredprazniki razveselili donacije Bencinskih servisov Petrol za nakup delovnihpripomočkov.
V grafični tehniki pa smo izdelali tudi preko 2000 novoletnih voščilnic.
Tudi letošnjo donacijo bomo porabili za nakup delovnih pripomočkov, ki nam bodo omogočali razvoj novega zaposlitvenega programa. Z donaci-jami ali naročanjem naših izdelkov nam pomagate številni občani, podjetja in organizacije v občini Kamnik, Domžale, Mengeš; neredko voščilnice zaidejo tudi v Ljubljano in še dlje.
Lepo je, ko se zaveš, da kljub drugačnosti nisi sam. Hvala, prijatelji!
Za VDC Sožitje IRENA BIZJAK
Lanskoletna donacija namje prinesla grafično stiskalnico in sabljo za razrez voščilnic.
Spet so se prižgale iskrice v očeh
CIRIUS Kamnik, Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje otrok in mladostnikov z gibalno oviranostjo, z različnimi dolgotrajnimi obolenji in s kombiniranimi motnjami, je ena izmed tistih specialnih ustanov, ki ljudem v stiski nudi žarek upanja. S posebno pozornostjo in toplino zaposleni vsak dan skrbijo za otroke in mladino, ki jim v življenju ni bilo prizaneseno in potrebujejo pomoč pri doseganju samostojnosti in učinkovitosti v telesnem, duševnem in socialnem delovanju.
Otroci in osebje CIRIUS-a so se skupaj s povabljenimi gosti tik pred prazniki, 21. decembra, zbrali v športni dvorani na tradicionalnem predprazničnem srečanju. Pripravili so odličen program, v katerem so nastopili orkester CIRIUS Kamnik ter osnovnošolci s pevsko točko Novo leto in Že zimski čas prihaja pod vodstvom učitelja Mirana Antonina ter vzgojiteljic Petre Korenčan in Veronike Lisjak Banko. Osnovnošolci CIRIUS-a so odlično uprizorili igrico-»Manjkajoči košček«, različne zgodbe, povezane s prazniki, pa so predstavili dijaki srednje šole zavoda Tim Bučar, Špela Gor-še, Laura Škalič, Petra Beja ter Tamara Mahorič, ki je z Uršo Janežič napovedovala program prireditve.
Zbrane je pozdravil direktor CIRIUS Kamnik dr. Vinko Logaj in izpostavil, da zmoremo ljudje z voljo, vztrajnostjo, delavnostjo, empatijo do sočloveka, optimizmom in sodelovanjem premagali še tako težke čase oziroma ovire. Dobro sodelovanje med CIRIUS-om in Občino je v svojem govoru izpostavil župan Marjan Šarec in le-takšno zaželel tudi v novem letu.
V nestrpno pričakovanem zaključku prijetnega dogodka je direktor podjetja Spar Slovenija mag. Igor Mervič slavnostno predal donacijo v vrednosti 30.000 evrov zavodu CIRUS Kamnik. Kot je povedal, je Športno in humanitarno društvo Špar v okviru igre na srečo »Sparovi utrinki sreče« že četrto leto zapored
zbiralo sredstva za tiste ustanove, ki pomoč najbolj potrebujejo. Donirana sredstva Ciriusu so namenjena nakupu prilagojenega vozila, s katerim bodo gibalno oviranim in dolgotrajno bolnim otrokom in mladostnikom olajšali izobraževanje in možnost za dnevno vračanje v družinsko okolje.
Kljub temu da so otroci in mladostniki motorično precej ovirani, mentalno ne zaostajajo za vrstniki. Različni pripomočki in vozički nekaterim omogočajo precej hitro gibanje, kar pomeni določeno svobodo in stik z življenjem zunaj zavoda, ki ga bo prilagojeno vozilo še povečalo.
Miro Treven, predsednik sveta staršev že osem let in član sveta zavoda, se je direktor-
ju podjetja Spar Slovenija toplo zahvalil za darilo. Zaposlenim v Cirius-u se je zahvalil za lepo sodelovanje. Z ženo sta jim neizmerno hvaležna za skrbno 13-letno delo z njunim sinom Matejem.
»Usposabljanje v centru CIRIUS pomeni vzgojo in izobraževanje, obsega pa tudi medicinsko terapijo in rehabilitacijo ter raz\'ijanje drugih,
za življenje pomembnih področij. Tako našo interdisciplinarno ekipo sestavljajo -vzgojitelj, učitelj, zdravnik, medicinska sestra, negovalka, spremljevalec, fizioterapevt, delovni terapevt, logoped, psiholog in socialni delavec, in težko z besedami opišem kako neprecenljivo je njihovo -vsakdanje delo z našimi otroki in mladostniki,« je ob tem povedal direktor zavoda dr. Vinko Logaj.
VERA MEJAČ
V Ciriusu imajopravi bend - orkester, ki nasje navdušil.
»Sparovi utrinki sreče« so zavodu CIRIUS omogočili novo prilagojeno vozilo. Donacijo v vrednosti 30.000 evrovje direktor podjetja Spar Slovenija mag. Igor Mervič slavnostno predal direktorju zavoda dr. Vinku Logaju na tradicionalnipredprazničniprireditvi.
Vabilo ksodelovanju
Ob občinskem prazniku leta 2014 bo izšla nova knjiga Kamniškega zbornika. V njem objavljamo prispevke, vezane na kamniško ob ino, na njeno sedanjost in zgodovino, na ljudi in naravne zna ilnosti.
Prispevke bo treba oddati najkasneje do 15. decembra 2013.6 Vabimo vse, ki bi želeli sodelovati, da se do konca januarja prijavijo glavni urednici Marjeti Humar (naslov: Žale 4a, 1240 Kamnik; telefon: 031 564 705; elektronski naslov: marjeta.humar@guest.arnes.si).
Uredniški odbor
Pevci MePZ Mavrica iz Srednje vasipri Kamniku letospraznujemo 30. obletnico delovanja. Vpočastitev tegajubileja smo v cerkvi sv. Martina v Smartnem v Tuhinju 5.januarjapripraviliprvi koncert. Sprepevanjem božičnihpesmi smo zvestim poslušalcempolepšali praznične dni. Uspešna izvedba koncertaje odraz zavzetostipevcev, zborovodje Primoža Leskovca,pianistke Martine Golob Bohte in solista baritonista Matjaža Zadravca. Koncert smo ponovili H.januarja v cerkvi sv. Jožefa na Viru pri Domžalah. V mesecu maju načrtujemo koncert zimzelenih melodij injeseni izborpesmi 30-letnega delovanja.
Razstava Jare Vogrič v domu kulture kamnik
42. Novoletni koncert Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik
Ljubitelji orkestralne glasbe so prišli »na svoj račun«
Foto klub Kamnik v sodelovanju z Domom kulture Kamnik že nekaj sezon opravlja galerijsko dejavnost. Lansko leto smo sodelovali na bi-enalu Mesec fotografije - Fotonični trenutki, ki ga organizira Center za sodobno fotografijo - Photon in je del Evropskega meseca fotografije, ter s tem eden najzanimivejših festivalov avtorske fotografije v Evropi. V okviru festivala je v Galeriji Doma kulture Kamnik razstavljala tudi Izraelska avtorica Adi Shalmon s serijo Holylandscape, s čimer smo del mednarodnega festivalskega dogajanja na področju avtorske fotografije prinesli tudi v Kamnik.
Ta izkušnja nas je spodbudila, da se galerijskega programa lotimo še bolj zagnano in poskušamo v Kamnik pripeljati nekaj zanimivih fotografskih ustvarjalcev in Kamničanom omogočiti ogled kvalitetnih fotografskih razstav.
Obeta se nam to- ^^^^^^^^ ^^^^^^^
rej pestra sezona, I ki jo začenjamo [ z razstavo Podobe in risbe Jare Vogrič. Avtorica I je po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo, študirala slikarstvo na Akademiji za likovno
umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je diplomirala z diplomskim delom »Uporaba alternativnih fotografskih tehnik v moji slikarski praksi«. Deluje kot samostojna ustvarjalka na področjih slikarstva, fotografije, videa, in instalacije.
Jara Vogrič v Podobah in risbah z uporabo alternativnih fotografskih tehnik in gestikularno slikarsko intervencijo vzpostavlja odnos med fotografijo in slikarstvom kot enotnim medijem.
Razstavljena dela sestavljata dve seriji. Risbe predstavljata dva triptiha, pri prvem gre za indeksikalni odtis, reproduciran vtehniki fotograma na fotografskem papirju, pri drugem triptihu, ustvarjenem v kombinirani tehniki kemograma in fotografske emulzije na platnu, se risba odrazi kot unikaten zapis slikarske geste, ki vzpostavlja nasprotje med unikatom in reprodukcijo. Pri Podobah, vtehniki fotograma in kemograma na fotografskem papirju, pa prevladuje avtoportretna motivika v kombinaciji s kolažiranimi kontaktnimi kopijami izbranih predmetovin materialov.
Jara Vogrič z razstavo v Galeriji Doma kulture Kamnik dokazuje, da kljub bogati in zanimivi zgodovini odnosov med slikarstvom in fotografijo, meja med tema dvema poljema umetnosti pravzaprav ni, oziroma si jih (tako kot še marsikje drugje) ustvarjamo sami. Razstava bo na ogled do 20. februarja.
ALEŠ SENOŽETNIK
Člani Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik že dobra štiri desetletja negujejo tradicijo novoletnih koncertov v Kamniku, Domžalah in Mengšu, s katerimi razveselijo ljubitelje orkestralne glasbe v prazničnem času. Letos so se najprej predstavili v kulturnem domu v Mengšu 18. decembra, v Domu kulture Kamnik 23. decembra in v hali komunalnega centra Domžale 27. decembra.
Poleg izvedbe orkestralnih skladb skladateljev Habeta, Verdija, Williamsa, Cajkovskega, Stra-ussa, Sibeliusa in drugih pod vodstvom dirigenta Ivana Marinoviča, ki je ob tej priložnosti prevzel dirigentsko palico namesto dolgoletnega dirigenta tega orkestra Simona Krečiča, so poslušalce navdušili tudi nastopi solistov: Neža Capuder - violina, Uroš Košir - tuba in Sebastjan Boštjančič - ksilofon (na fotografiji).
56-članski orkester sestavljajo ljubitelji glasbe: učenci osnovnih šol, dijaki in študenti različnih
smeri, obrtniki, zdravniki, ekonomisti, komercialisti, inženirji strojništva, organizatorji dela,
glasbeniki instrumentalisti in učitelji glasbe. Tudi tokrat so bili vsi trije novoletni koncerti, ki jih
je povezoval Tadej Vasle, prava glasbena poslastica.
VERA MEJAČ
Turistično-informacijski center Kamnik
tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si
Kamni
KOLEDAR PRIREDITEV
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK
www.kam.sik.si tel.: 01 320 55 86
Četrtek. 24.1.2013. ob 17.30vKomendi
Pogovor o knjigi Premagajmo predsodke do živali avtorja Rudija Ocepka.
Torek. 29.1.2013. ob 19.00vKamniku
Predstavitev knjige Sistem Jogavvsakdanjem življenju.
Torek. 5.2.2013. ob 19.00 v Kamniku
Pogovor o knjigi Vrtnice avtorja Matjaža Mastnaka.
Sreda. 6.2.2013. ob 19.00 v Kamniku Potopisno predavanje: Avstralija, ki ga bo vodila Manca Čujež.
Četrtek. 14.2.2013.ob 17.30vKomendi Predstavitev knjige Moč žive hrane avtorice Saše Tasevski.
Torek. 19.2.2013. ob 19.00vKamniku
Predstavitev knjige Pijanostživljenja: Kako premagati alkohol avtorjaAndreja Perka.
Sreda. 20.2.2013. ob 19.00 v Komendi Potopisno predavanje: 8200 km po Skandinaviji, ki ga bostavodila Katja Sreš in Martin Počkar.
ZVEZA BORCEVZA VREDNOTE NOB KAMNIK
Glavni trg 24, Kamnik
Nedelja. 10. februar 2013. ob 10. uri SREČANJE V SPOMIN PADLIM BORCEM, Oseka - Menina planina
Organizator: KS in ZB Tuhinj
KULTURNO DRUŠTVO TUHINJ
Sobota. 9. februar, ob 19:00 in nedelja. 10. februar, ob 15:00
KD Tuhinj prireja
veseloigro s pesmijo in plesom KJE JE MEJA
BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA
Zg. Palovče 5
Nedelja. 10. februar 2013. od 14. ure dalje Pust širokih ust
delavnica izdelovanja pustnih mask, pustne dobrote
JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI
Območna izpostava Kamnik
Petek. 25. januarja 2013. ob 19. uri
Glasbena šola Kamnik-Vremšakova dvorana KONCERT ARGENTINSKIH, BRAZILSKIH IN SLOVENSKIH PESMI
Izvajalca: JUAN VASLE, basbariton IVAN VOMBERGAR, klavirska spremljava Vstopnina: 5 EUR
DOM KULTURE KAMNIK
Četrtek. 24. januarja 2013. ob 18.00 Mini teater Ljubljana ZVEZDICA ZASPANKA
Lutkovna predstava Abonma Kam'nček in za izven Vstopnina: 5 eur
Četrtek. 7. februarja 2013. ob 19.30 SNG Nova Gorica in Gledališče Koper SLJEHRNIK
Komedija Iztoka Mlakarja Maistrov abonma in za izven
Vstopnina: 15 eur / 12 eur - mladi do 26 let in upokojenci
Torek. 12. februarja 2013. ob 20.00 v Klubu Kino dom
Torki v Klubu Kino dom
MEDZZABO
Rock koncert
Vstop prost, prostovoljni prispevki dobrodošli Priporočamo rezervacijo miz: 031 775 700 ali info@domkulture.org
Četrtekinpetek. 14. in 15.februarja 2013. od 7.00 do 13.00
Območno združenje Rdečega križa Kamnik KRVODAJALSKA AKCIJA
Petek. 15. februarja 2013. ob 19.00 v Klubu Kino dom Vezal - zavod, Kamnik
OKREPČEVALNICA ZA PARTNERJE IN STARŠE
Ciklus brezplačnih predavanj in treningov
Sobota. 16. februarja 2013. ob 20.00 BITKA MED SPOLOMA
Radio komedija na odru
Igrata: Polona Požgan in Sašo Papp
Vstopnina: 12 eurv predprodaji / 15 eur na dan predstave
Prodajavstopnic: blagajna DKK, TIC Kamnik, mojekarte.si in
prodajna mesta Eventima
Torek. 19. februarja 2013. ob 20.00 v Klubu Kino dom Torki v Klubu Kino dom
VEČER STAND UP KOMEDIJE: PEDJA BAJOVIČ (HRV)
Vstop prost, prostovoljni prispevki dobrodošli Priporočamo rezervacijo miz: 031 775 700 ali info@domkulture.org
Četrtek. 21.februaria 2013. ob 18.00 KŠD Štumf RDEČA KAPICA
Predstava za otroke Abonma Kam'nček in za izven Vstopnina: 5 eur
Torek. 26. februarja 2013. ob 20.00vKlubu Kino dom
Torki v Klubu Kino dom
IMPRO LIGA CELOVEČEREC: KOLOVRAT
Improvizacijska komedija
Vstop prost, prostovoljni prispevki dobrodošli. Priporočamo rezervacijo miz: 031 775 700 ali info@domkulture.org
Več informacijna : www.domkulture.org
Rezervacije in prodaja vstopnic:
Dom kulture Kamnik, Fužine 10, 1240 Kamnik
Ponedeljekin petekod 9.00 do 14.00, torek, sreda in
četrtekod 9.00 do 17.00.
tel.številka: 031 775 700
e-pošta: info@domkulture.org
in uro pred prireditvijo na blagajni Doma kulture Kamnik
6 24. januar 2013
POGLEDI

Vrtci za vse otroke
POSKUS
POLITIČNEGA UMORA
Konec lanskega leta smo v Državnem zboru urejali status nekdanjih predsednikov republike. Mojemu glasovanju je bilo v javnosti namenjeno veliko pozornosti, pojavile pa so se tudi številne zlonamerne manipulacije o razlogih za mojo odločitev.
Zelo jasno želim poudariti, da ni šlo za glasovanje o tem, ali podpiramo politiko Milana Kučana, temveč je šlo za formalno ureditev institucije nekdanjega predsednika Republike Slovenije. Zavedam se, da nekateri, zaradi funkcij, ki jih je zasedal Milan Kučan v preteklosti, v njem vidijo sinonim za krivice prejšnjega režima. Dobil sem nekaj pisem, v katerih mi ljudje opisujejo kri-^^^^ vice, ki so se jim zgodile v času T	^H^^L^^QB komunizma, na koncu pisma pa
*	^^^^	pripišejo, da jih je moje glaso-
vanje razočaralo. Dobil sem tudi nekaj pisem, v katerih mi posamezniki pišejo, da so vedno uživali v mojih preudarnih parlamentarnih razpravah, vendar mojega tokratnega glasovanja ne podpirajo, saj gre za pokojninski dodatek osebi, ki si ga po njihovem mnenju ne zasluži. Opozarjajo me tudi, da je to neetično, saj imamo vteh časih veliko ljudi, ki ne pridejo iz meseca v mesec. Vsem kritikom želim pojasniti, da se z glasovanjem nismo opredeljevali do preteklih krivic, niti se nismo opredeljevali do polpretekle zgodovine. Ali je prejemanje predsedniškega dodatka v sedanjem času etično, je stvar nekdanjega predsednika. On se odloči, ali bo dodatek sprejel ali ne. Ko sem glasoval nisem razmišljal, kaj vse je Milan Kučan počel v preteklosti, ampak, kako v parlamentu preprečiti konflikt med koalicijo in opozicijo, da bi lahko v začetku leta 2013 realizirati projekte, zaradi katerih bodo imeli ljudje nova delovna mesta. Ko sem poskušal presekati začaran krog medsebojnega nagajanja in narediti vse za tiste, ki so danes brez dela, sem v zahvalo dobil predvsem posmeh, razna podtikanja in kup groženj. Velika večina bi lažje razumela mojo odločitev, če bi skupaj z mano sedela v parlamentarni dvorani in poslušala razpravo opozicije o predsedniškem dodatku. Opozicija nam je očitala, češ da smo v koaliciji maščevalni, da nam ni mogoče nič zaupati ter kako hitro pozabimo, da smo s skupnimi močmi sprejeli pokojninsko reformo in proračun. Zatrjevali so naj v prihodnje, zaradi takšne ideološke politike, nikar ne računamo na njihove glasove. Takrat sta se mi pred očmi zavrtela januar in februar 2013. Vedel sem, da bi v primeru zavrnitve dodatka z opozicijo zapadli v nepotreben konflikt, s čimer bi imela opozicija zgolj dodaten razlog, da nam odtegne podporo pri drugih pomembnih zakonih. Pred nami je namreč reforma trga dela in sprememba referendumske ureditve, kjer potrebujemo tudi glasove opozicije. Seveda je danes, po objavi poročila protikorupcijske komisije, moje dejanje zgolj bob ob steno. In kar se je še 20. decembra zdelo dobronameren poskus preprečevanja političnega konflikta, se danes res zdi naivnost. Po bitki je pač enostavno biti general. Žal z mojim glasovanjem najbolj manipulirajo prav tisti st.i. desno-sre-dinskega političnega kroga, čeprav sem neštetokrat pojasnil, da z glasovanjem nisem podprl obdobja totalitarizma in da za glasovanjem ni bilo nobenih skritih dogovorov. Vsa ta gonja proti meni mi daje občutek, da me nekateri želijo namerno očrniti, saj ves čas izpostavljajo samo mene, čeprav proti predsedniškemu dodatku nista glasovala tudi dva poslanca SDS in štirje poslanci SLS. Pri rezultatu 38 za in 37 proti so njihovi glasovi šteli isto kot moj. Če bi katerikoli izmed omenjenih šestih pomladnih poslancev glasoval proti, bi bil rezultat 38 za in 38 proti, kar pomeni, da dodatek ne bi bil sprejet, ker ne bi bilo večine.
Na koncu bi se rad opravičil vsem tistim, ki so bili zaradi napačnega razumevanja vsebine glasovanja prizadeti ali razočarani. Razumeti me morajo, da me skrbi za Slovenijo in zato se mi zdi nespametno, da se z opozicijo zapletamo pri stvareh, ki z vidika sedanje situacije niso najbolj pomembne. Prihajajo namreč časi, ko bo v parlamentu nujno potrebno najti skupni dogovor o tem, kako naprej. Zahvaljujem pa se tudi vsem tistim, ki so mi poslali pisma podpore in so v mojem glasovanju prepoznali zlasti zavezo odgovorni politiki, ki na prvo mesto postavlja skupno dobro naše družbe, gospodarstva in države, ne pa ozko osebne ali strankarske računice.
MATEJ TONIN, poslanec
Poleg osnovnega šolstva, katerega probleme sem opisal v prejšnjem članku, imamo v kamniški občini tudi druge potrebe in želje za izboljšanje sedanjega stanja. Vsaka občina je zakonsko dolžna preskrbeti varstvo v vrtcih za vse otroke. Seveda je izpolnitev teh obveznosti povezana s financami. Že v prejšnjem mandatu sem stalno opozarjal, da bo brezglava gradnja blokovskih naselij imela neslutene posledice. Privabiti v našo občino nove ljudi, ne da bi jim uresničili zakonsko zagotovljene pravice, je milo rečeno nepošteno. Časa nazaj ne moremo zavrteti, zato se moramo spoprijeti s težavami, ki so posledica neresnega planiranja in upravljanja s prostorom. Za rešitev nastalega problema smo v zadnjih nekaj letih odprli precejšnje število novih oddelkov. Kljub temu pa smo letos še vedno pustili pred vrati vrtcev kar 300 otrok. Potrebno je stremeti k temu, da bi bilo otrok, ki si želijo v vrtec, pa za njih nimamo prostora, čim manj. Mnenja sem, da je predlog vlade, da se poveča število otrok
v oddelkih, kjer je za to dovolj prostora, ena izmed boljših rešitev. Na vsak način je za občine in za starše to najcenejša rešitev. Ob dejstvu, da so glavni generator cene vrtčevske oskrbe plače zaposlenih, bi taka rešitev imela za posledico zmanjšanje cene, ki jo participirajo starši. Občina pa bi za dodatne otroke plačala samo za hrano in še nekaj drugih, finančno gledano manjših stroškov. Na žalost pa je proti temu nastala že prava gonja. Seveda obstaja tudi alternativa povečanju števila otrok v skupinah. S proračunom, ki smo ga sprejeli na zadnji seji občinskega sveta, smo pripravili denar za 7 novih oddelkov. Vendar pa je to še vedno veliko premalo, da bi rešili težave za vse otroke. Za kaj več, kot za 7 oddelkov, pa verjetno ne bo denarja, saj bo že v letu 2014 potrebno za vračilo kredita za šole plačati 850.000 evrov. Zato sem mnenja, da bi odprtje še dodatnih oddelkov pomenilo resno zmanjševanje denarja za druge dejavnosti, ki se sedaj dogajajo v naši občini. Zato je rešitev s
povečanjem števila otrok v oddelkih (to je le začasna rešitev) zelo primerna. Za tiste otroke, ki so sedaj že v vrtcu, bo povečanje števila otrok v oddelku res pomenilo malo slabše pogoje. Na drugi strani pa bo za tiste otroke, ki danes sploh niso v vrtcu, to pomenilo edino možnost za rešitev problema. Tako upam, da bo med ljudmi prevladala solidarnost in da ne bomo spet naredili tako kot pri kamniških šolah: za ene vse najboljše in nadstandardna šola (otroci v majhnih skupinah), za druge pa stara in neobnovljena šola (otroci brez vrtca). S kombinacijo obeh naštetih rešitev pa sem prepričan, da bi v naši občini v celoti rešili problem otroškega varstva.
V zvezi z denarjem, ki ga v naslednjem letu namenjamo za koncesijske vrtce, moram razložiti amandma naše svetniške skupine, ki smo ga predlagali na zadnji seji občinskega sveta. Gre namreč za to, da občina dodeli nepovratna sredstva zasebnemu koncesionarju Gre za 50.000 evrov na oddelek. To pomeni, da bo novi koncesi-onar (izbran na razpisu) dobil v dar kar 350.000 evrov. To seveda ni malo denarja. Zato smo prepri-
čani, da lahko občina od konce-sionarja in lastnika vrtca zahteva določene stvari. Prva je, da bi v primeru prenehanja opravljanja dejavnosti pred iztekom pogodbe koncesionar denar vrnil. Druga zahteva pa je, da bi lastnik nepremičnine, v kateri bo koncesijski vrtec, imel poravnane vse obveznosti do podjetij in posameznikov, ki so ta objekt gradili. Mnenja sem, da če nekomu dajemo nepovratna sredstva v tako velikem obsegu, lahko zahtevamo, da ima lastnik nepremičnine poravnane vse obveznosti. Eden večjih problemov v Sloveniji je neplačevanje obveznosti. Ta problem po našem mnenju ne sme biti prisoten tam, kjer občina nepovratno financira zasebne investitorje. Če pa bi kljub vsemu prišlo do tega, da bi investitor prišel v težave, lahko proda del svojega podjetja ali pa naprosi upnike, da svoje terjatve spremenijo v lastniške deleže. Efekt je enak. Vsi računi bodo poravnani. Mnenja smo, da kdor bo dobil naš denar, bo moral poslovati po načinu: čisti računi, dobri prijatelji.
ROBERTKOKOTEC, SDS Kamnik
Društvo Demos na Kamniškem za 25. obletnico začetka slovenske pomladi napoveduje pobude za krepitev zgodovinskega spomina
Vrnimo se skoraj dva meseca v preteklost, v čas napetega političnega ozračja in protestov, da bi se spomnili načrtov, ki jih ima kamniška pomladno usmerjena civilna družba za leto 2013, ki bo zaznamovano s 25. obletnico začetkov demokratičnih sprememb.
Ob robu večera z naslovom V tujih škornjih - Zgodbe mobiliziran-cev v nemško -vojsko v dvorani kamniškega frančiškanskega samostana, ki sta ga 30.11. 2012 pripravila Društvo Demos na Kamniškem in Društvo sv. Jakoba, sta Igor Podbrežnik, predsednik društva Demos na Kamniškem, in Slavko Kmetič, predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, opozorila na poskuse razvrednotenja dosežkov slovenske pomladi.
Govornika sta poudarila, da je povojna totalitarna oblast stigma-tizirala svoje državljane, ki so bili med drugo svetovno vojno prisiljeni služiti v nemških oboroženih silah in so imeli srečo, da so se živi vrnili iz najbolj krvavih bojišč druge svetovne vojne. Opozorila sta, da se je vzorec obnašanja
takratne oblasti ohranil tudi po ustanovitvi samostojne države. Tako se sedaj v izobraževalnem sistemu sistematično prikriva zgodovino slovenske osamosvojitve in državnosti, in sicer vedno, ko so na oblasti tiste politične skupine, ki predstavljajo kontinuiteto povojnega totalitarnega režima, saj želijo ohraniti svoj vpliv kljub osamosvojitvi in demokratizaciji. Te politične sile, ki so na zadnjih parlamentarnih volitvah izgubile oblast, nam v sedanjih kriznih časih hočejo prikazati, da je obdobje demokratizacije izvor vseh krivic in zla v naši družbi, obdobje totalitarne družbene ureditve pa predstavljajo kot čas družbene blaginje, napredka in pravičnosti. Oba govornika se celo bojita, da jih ni malo, ki si želijo obnoviti diktaturo in ponovno obuditi propadlo državo.
Podbrežnik je v odgovor temu dogajanju napovedal, da bo Demos na Kamniškem v letu 2013 organiziral vrsto dogodkov, s katerimi želijo širši javnosti predstaviti dogajanja, ki so spodbudila
odločitev za samostojno Slovenijo in spremembo družbenega reda. Opozoriti želijo na začetke slovenske pomladi, ko je kamniški častni občan France Tomšič organiziral stavko delavcev Litostroja in osnoval prvo politično stranko v Vzhodni Evropi. V luči dogodkov zadnjih mesecev naj poudarimo, da se France Tomšič ni skrival za »spontano ljudsko jezo«, pač pa je stopil v prve vrste in se javno izpostavil. Kot niso ostali anonimni več deset tisoči, ki so se zbirali na Roški in na Kongresnem trgu v Ljubljani. Temu obdobju slovenske zgodovine se poskuša zmanjševati pomen. Podbrežnik je predstavil dve pobudi kamniške pomladne civilne družbe, ki jih je potrebno v letu 2013 uresničiti v Kamniku: spomenik Edvardu Peperku, pripadniku TO, ki je dal svoje življenje v vojni za Slovenijo; ter poimenovanje ene od kamniških ulic v spomin na dogodke slovenske pomladi.
Predlagatelji kamniškega praznovanja 25. obletnice slovenske pomladi poudarjajo vlogo Kam-
ničanov Peperka in Tomšiča ter pomladnega gibanja na Kamniškem v prelomnih časih za slovenski narod in državo. Poleg tega je že čas, da se v Ljubljani postavi spomenik dr. Jožetu Pučniku, utemeljitelju slovenske državnosti. Te pobude so doživele bučno podporo udeležencev prireditve, ki so povsem napolnili samostansko dvorano. Kmetič je prepričan, da se s tem vzpostavlja in ohranja pristen zgodovinski spomin ter svojevrsten upor prikrivanju in izkrivljanju resnice o osamosvojitvenih in demokra-tizacijskih procesih, pa tudi oza-veščanje širše javnosti o resničnih temeljih naše državnosti, politične in družbene ureditve. Smisel utrjevanja zgodovinskega spomina za sedanjost je v tem, da lahko prispeva k realnejšemu pogledu slovenske javnosti na sedanje krizne razmere, razloge zanje in možne rešitve. Da bi znali živeti v sedanjosti in imeli prihodnost, moramo namreč poznati in priznati preteklost.
PRIMOŽ ZUPAN
SREČNO, ŠOLA TOMA BREJCA!
V decembrskih dneh, ko se zazremo vase in z dobrimi željami stiskamo roko ljudem, ki so nam blizu, ko delamo obračun na osebni in družbeni ravni, se posebno starejši, tisti iz tretjega življenjskega obdobja, z lepimi spomini dotikamo nekdanjih aktivnih službenih let, nekdanjih skupnosti kolegov in delovnih organizacij, če seveda lete še obstajajo. Potrebujemo neko stanovsko pripadnost. Mnogi so vse to izgubili, niti novoletnega voščila niso deležni, kaj šele osebne pozornosti. V dneh okrog novega leta marsikoga boli občutek pozabe in ničevosti vsega, za kar se je razdajal. Čeprav svet pripada mladim.
Upokojence OŠ Toma Brejca vsako leto ogreje izjemna pozornost vodstva šole in ravnateljice Mojce Rode Škrjanc, ko si nazdravljamo ob pogovorih in izmenjavi izkušenj generacij, ko smo podrobno seznanjeni z vsemi izzivi šole in pedagoških smeri novega časa, v samostojni državi, za katero smo se razdajali. Po uricah druženja uživamo v kulturnem dogodku, prireditvi učencev in njihovi sejemski ponudbi malih umetnin.
Tudi tokrat je bilo tako, pa vendar drugače. Sola Toma Brejca deluje v izrednih razmerah (dobila sem asociacijo na nekdanje akcije NNNP - Nič nas ne sme
presenetiti). Vendar so s predanim in sposobnim vodstvom, z odgovornimi in vestnimi pedagoškimi delavci resnično homogena skupnost, ki je kos izredni situaciji -razpršenim lokacijam in organizaciji na meji možnega. Učenci so zadovoljni in v samem pedagoško vzgojnem procesu nič prikrajšani. Nasprotno, zavedajo se razmer, v katerih tudi sami z odpovedjo in malo skromnosti pripomorejo k uresničevanju vizije - to bo nova, moderna šolska stavba, ki bo prostorsko kos novim zahtevam. Z voljo, disciplino in brez tarnanja. Samo strmeli smo ob teh ciljih, ki se udejanjajo v dobro vseh in v ponos Kamnika. Ob filmskem posnetku rušenja »naše stare gospe« pa smo občutili tesnobo. Stari svet se ruši. Prijetno srečanje je dobilo svoj vrh v veliki dvorani Doma kulture s kon-
certom Božič po naše, zapisanim tudi na zgoščenki. V nabito polni dvorani smo se predali pesmi, besedi, plesu - čarobnemu večeru, kot ga lahko ustvarijo mladi vseh starosti, s svojo prisrčno energijo in ustvarjalnimi talenti, ki bodo ob takšnih spodbudah in vzgojni naravnanosti šole lahko razvijali in usmerjali svoje sposobnosti.
Zagotovo izražam zahvalo vseh prisotnih upokojencev šole Toma Brejca gospe ravnateljici in celotni šolski skupnosti. Naj se jim v novem letu sanje uresničijo: vstop v novo šolo bo toliko več vreden, ker bo z odpovedjo in maksimalnimi napori vseh zaposlenih toliko bolj zaslužen. To je upanje, ki gradi v današnjem destruktivnem razpoloženju.
SREČNO V NOVE ZARJE, ŠOLA TOMA BREJCA1
IVICA OGOREVC
Vse večji problem nezaželenih in zavrženih mačk
AKCIJA STERILIZACIJE IN KASTRACIJE MAČK poteka od 1. februarja do 15. marca
V Sloveniji je vsako leto zavrženih nekaj tisoč mačk. Nekatere žalostno končajo v prometnih nesrečah, mnogo pa jih najdemo odloženih v kontejnerjih za smeti, grmovju, škatlah, v gozdu, zavezanih v vrečkah in še kje. Problem velikega števila nezaželenih in zavrženih mačk se iz leta v leto povečuje, saj imajo mačke veliko sposobnost reprodukcije. Ena sama mačja samica lahko skupaj s svojimi potomci spravi na svet kar 420.000 mačjih potomcev.
Nekaj razlogov za sterilizacijo oziroma kastracijo:
- poseg je ena najenostavnejših in najučinkovitejših metod preprečevanja brejosti in stem omejevanja mačje populacije,
-	z omenjenima posegoma mačke zavarujemo pred smrtno nevarnima spolno prenosljivima boleznima (mačji aids in levkoza), ki se v največji meri prenašata s parjenjem in pretepi med mačkami,
-	sterilizirane in kastrirane živali se manj pogosto potepajo oziroma izgubijo, manj pogosto se tudi pretepajo, so bolj zadovoljne doma in bolj predane. Kastrirani samci navadno manj označujejo svoj teren.
Če bi bilo več steriliziranih in kastriranih živali, bi bilo manj mladičev. Te bi lastniki oddajali najprimernejšim posvojiteljem. Če bi se pozneje zgodilo, da bi žival morala menjati dom, bi bilo več interesentov in zavetišča ne bi bila zadnja postaja na njihovi poti.
Sto akcijo bi radi spodbudili vse, ki imajo doma nekastrirane in nesterili-zirane mačke, da razmislijo in odpeljejo svojega ljubljenčka na poseg. Cena sterilizacije in kastracije je namreč precej nižja kot stroški oskrbe mačjega legla ali stroški veterinarske oskrbe povoženega ljubljenčka.
V času akcije, od 1. februarja do 15. marca 2013, lahko v izbranih ambulantah ob predložitvi kupona opravite poseg sterilizacije oziroma kastracije mačk po akcijski ceni. Kupon in seznam ambulant najdete na spletni strani Občine Kamnik (www.kamnik.si). Več informacij o akciji je na voljo na spletni strani Zavetišča Horjul (www.zavetisce-horjul.net/akcija).
OB 20=00-UHDUA
INFO: T. 122 50 50 WWW.KMOMZAlE.SI
kulturni dom Kanca Bernika
Kamnik se je predstavil na Nizozemskem
Nizozemci v Sloveniji predstavljajo tradicionalen turistični trg. Za njih je značilno, da Slovenijo radi obiskujejo z lastnim avtomobilom in so na svojih počitnicah aktivni (kolesarjenje in pohodništvo). Ravno to pa je bil tudi glavni razlog obiska sejma, saj Kamnik z okolico ponuja številne možnosti za aktivno preživljanje prostega časa.
Slovenijo dobro poznajo in kar je najpomembneje, se k nam radi vračajo. Najbolj jih je zanimala ponudba Velike planine, pohodništvo v Kamniško - Savinjskih Alpah, kolesarjenje, od namestitev pa ponudba kampov. Vta namen so v sodelovanju s kamniškimi turističnimi ponudniki pripravili posebne letake v nizozemskem jeziku.
Da je bila slovenska stojnica še bolje obiskana, so poskrbeli na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik. Obiskovalci so se ob obisku stojnice lahko preizkusili v molži in se fotografirali. Fotografijo so jim podarili skupaj s promocijskim gradivom Kamnika. Za dobro vzdušje je dodatno poskrbel harmonikar Jaka Klemenčič, med drugim tudi informator na Turistično informacijskem centru Kamnik.
Na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik ocenjujejo, da je bil obisk sejma uspešen, saj se prepoznavnost Kamnika na tem trgu iz leta v leto povečuje. Pridobili pa so tudi kontakte turističnih agencij, s katerimi se bodo v prihodnje tudi povezali.
KAMNIČANI DELJENI PRI PODPORI STAVKI JAVNEGA SEKTORJA
Edvard: Stavke javnega sektorja ne podpiram. Še vedno sem mnenja, da gre tem zaposlenim bolje od zaposlenih v gospodarstvu, predvsem plače delavcev so resnično sramotne. Moti me, da mladi v Sloveniji nimajo nobene perspektive, upokojenci pa pač preživimo, kolikor lahko. Eni boljše, drugi slabše. Pred več kot 20 leti so nam obljubljali drugo Švico, danes pa imamo skoraj Kosovo.
Od 8. do 13. januarja se je v okviru stojnice Slovenske turistične organizacije na sejmu Vakantiebeurs Utrecht predstavil tudi kamniški turizem.
Vakantiebeurs je največji sejem v Beneluxu, ki ga v šestih dneh obišče približno 120.000 obiskovalcev poslovne in splošne javnosti. Na njem se vsako leto predstavlja okoli 1400 razstavljavcev iz vsega sveta in v okviru Slovenske turistične organizacije se je tudi tokrat predstavljal slovenski turizem. Nosilno animacijsko temo so prevzeli na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik.
Oševka in 80-letni Matija Jenko iz Kamnika.
VERA MEJAČ
Med »čebelarskimi legendami«
V	sredo, 23. januarja, je tudi v Kamniku potekala stavka javnega sektorja. V odločitev za stavko je sindikate javnega sektorja vodilo predvsem predvideno znižanje mase za plače v javnem sektorju, ki bi imelo za posledico tudi odpuščanje zaposlenih. Sindikati že lep čas opozarjajo, da se vlada o tem z njimi sploh ni pogajala, zato so v prvi vrsti zahtevali, da jih vlada prizna kot enakovredne socialne partnerje. Že dalj časa opozarjajo, da zastopajo 161.000 zaposlenih v javnem sektorju, a je vlada kljub temu odločitev o znižanju sredstev za plače sprejela enostransko, ne da bi z njimi o tem vsaj poskušala doseči sporazum, kot je bilo običajno vedno do zdaj.
V	kamniški občini so se splošni stavki pridružile vse osnovne šole (OŠ Toma Brejca, OŠ Frana Albrehta, OS Marije Vere, OŠ Šmartno v Tuhinju, OŠ Stranje in OŠ 27. julij), Gimnazija in Srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik, Vrtec Antona Medveda Kamnik ter Mestne lekarne. Splošni stavki javnega sektorja se niso pridružili Občina Kamnik, Upravna enota Kamnik, Zdravstveni dom dr. Julija Polca Kamnik, Center za socialno delo Kamnik, CIRIUS Kamnik, Matična knjižnica Kamnik, Medobčinski muzej Kamnik, Glasbena šola Kamnik, Vrtec Zarja in Vrtec Peter Pan.
Šemso Mujanovič, ravnatelj GSŠRM, je odločitev za stavko komentiral takole: »Tudi Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik se je pridružila skupnim prizadevanjem za ohranitev kakovostnega javnega šolstva v Sloveniji. Šola je bila za dijake zaprta, zaposleni pa so opravljali drugo, nepedagoško delo. Vse ostale aktivnosti, povezane z izražanjem mnenj zaposlenih o trenutni situaciji v državi, bodo na šoli potekale pod okriljem sindikata. Dijakom in staršem se zahvaljujemo za razumevanje in podporo pri naših prizadevanjih, saj nas na bolje lahko popeljejo le dobro izobraženi mladi intelektualci.«
Tudi Renata Hojs, ravnateljica Vrtca Antona Medveda, je podobnega mnenja. »Želim izpostaviti, da stavka ni bila usmerjena proti staršem in njihovim otrokom, po končani stavki želimo z njimi sodelovati vsaj tako dobro, kot pred stavko. Starši nam vsakodnevno zaupajo njihovo največje bogastvo, svoje otroke, in tega se vsi zaposleni v Vrtcu Antona Medveda Kamnik jasno zavedamo. Vedno smo znali ravnati preudarno z veliko senzibilnostjo do naših otrok in njihovih staršev, zato verjamem, da bo sporočilo stavke jasno in da bodo skupaj z nami naša prizadevanja podprli tudi starši in javnost, saj gre za dobrobit predšolskih otrok, ki so in bodo v prihodnosti vključeni v javno predšolsko vzgojo.« V času stavke so zaposleni v vseh vrtčevskih enotah ustrezno poskrbeli za prisotne otroke, glede nujnosti vključitve otroka v vrtec na ta dan pa so presojo prepustili staršem.
Stavko javnega sektorja je vsak občan čutil na svoji koži. Tako ali drugače. V najtežjem položaju so bili starši: kam z mlajšimi otroki med stavko? Kako so se pred stavko organizirali Kamničani, o podpori javnemu sektorju in na splošno o trenutni »klimi« pri nas smo dan pred stavko povprašali mimoidoče na kamniških ulicah.
Žiga in Lucija: V šoli smo dobili obvestilo o stavki, o njej se nismo pogovarjali. Za nas, učence, je seveda stavka v redu, imamo prost dan, a na splošno meniva, da stavka ni najboljša, saj nenazadnje učitelji stavkajo tudi zato, da učenci v prihodnje ne bi imeli slabših pogojev. Upava, da se bo kmalu kaj spremenilo, a ne v smer, kamor želi sedanja vlada. Seveda si želiva, da bo čez 10 let bolje, a meniva, da na potek razvoja nimava kaj veliko vpliva.
KRVODAJALSKA AKCIJA bo 14.in15. februarja
Vsakih 5 minut nekdo potrebuje kri
Kri je nenadomestljivo zdravilo, ki ohranja zdravje in preprečuje smrti. V Sloveniji jo vsakih 5 minut nekdo potrebuje! Zadostno količino krvi zagotavlja prav krvodajalstvo. Krvodajalskih akcij v Kamniku se je v lanskem letu udeležilo kar 1.825 krvodajalcev, karjeveč kot prejšnja leta
Prva letošnja krvodajalska akcija bo potekala 14. in 15. februarja med 7. in 13. uro v prostorih Doma kulture Kamnik. Vabljeni ste vsi krvodajalci in tudi tisti, ki bi to želeli postati, saj so zimski meseci pri zadostni preskrbi s krvjo zaradi različnih prehladnih obolenj precej kritični.
Krvodajalec lahko postane vsak, ki je dobrega zdravja, je star od 18 do 65 let, tehta 50 kilogramov ali več, v zadnjih treh mesecih naj ne bi imel večje operacije. Pomembno je, da v zadnjih šestih mesecih ni dobil transfuzije, moški lahko darujejo kri vsake 3 mesece, ženske pa vsake 4 mesece, ženska ne sme biti noseča, od poroda mora miniti vsaj eno leto, ne sme dojiti. Potencialni krvodajalec vsaj 12 do 24 ur ne sme jemati določenih zdravil.
Krvi ne morejo dati ljudje, ki so kadarkoli imeli bolezni srca, maligne bolezni, AIDS, sladkorno bolezen, ki jo uravnava z insulinom, revmatoidni artritis, psoriazo.
Krvodajalec mora pred odvzemom zaužiti lahek obrok - čaj, črno kavo, kruh, marmelado, sadje ali podobno, ne sme pa zaužiti nič mastnega, tudi mleka in mlečne kave ne. Pri vpisu mora predložiti osebni dokument s sliko. Po odvzemu krvi si mora vzeti čas za krajši počitek in med tem časom zaužiti malico, ki jo pripravi Zavod za transfuzijsko medicino.
OZ RK Kamnik
Kamniški čebelarji so lani praznovali pomemben jubilej -80 let prve slovenske plemenil-ne postaje prof. Josipa Verbiča na Kopiščih v Kamniški Bistrici. Čebelarsko društvo Kamnik je stopilo v 108. leto delovanja, 80 čebelarjev gospodari z dva tisoč čebeljimi družinami.
Ob koncu leta so še posebno pozornost namenili najstarejšim čebelarjem. Tako so se v gostilni Repnik v Vrhpolju 20. decembra srečali z njimi člani upravnega odbora Čebelarskega društva Kamnik in predsednik Štefan Virjent. V prijetnem razpoloženju so si imeli veliko povedati in predpraznično srečanje se je kar prehitro izteklo.
Na fotografji z desne proti levi: 83-letni Ivan Hančič iz So-
teske, 81-letni Ivan Dolinšek s Kališ pri Črnivcu, 82-letni Janez Galin z Zavrha pri Črnivcu, 87-
letni Avgust Ogrinec iz Mekinj, 90-letni Florjan Koželj iz Kamnika, 83-letni Andrej Koželj iz
Tina in Jaka: Za sredo imam varstvo urejeno, tako da mi stavka ne predstavlja nobenih težav. Imam srečo, da je mož na bolniški, drugače pa bi varstvo za hči prevzela babi. Stavko podpiram, saj tudi sama delam v javnem sektorju. Tisti, ki po novem pišejo pravila, niso soočeni z realno situacijo. S stanjem v Sloveniji nisem zadovoljna. Je slabo. A upanje na boljše vedno ostaja.
Sandi in Ajla: Stavko javnega sektorja podpiram, saj menim, da je trenutna situacija v državi res obupna. Vsak ima svoje zahteve in je prav, da se zanje tudi bori. Težavo z vrtcem smo rešili, žena bo ostala doma. V Sloveniji se ne počutim več dobro, a upam, da bo čas prinesel svoje in se bo situacija spremenila v boljšo smer.
BOJANA KLEMENC
Majda: Stavke ne podpirani Sprašujem se, kdaj bodo stavkali delavci, katerih plače so res žalostne. Mogoče so tudi delavci sami malo krivi, da se ne postavijo za svoje pravice tako kot javni sektor, a kaj, ko si dandanes nihče ne upa vzdigniti glasu, saj je že tako ali tako preveč ljudi brez dela. Ko se je v gospodarstvu zadnja štiri leta na veliko odpuščalo, klestilo dodatke, zategovalo pasove in vse skupaj spravljalo na minimum, je bilo pa vse v redu. Ne vem, kam to pelje. Želim si, da bi na vlado prišli mladi ljudje, ki bi popolnoma drugače vodili našo državo.
Sandra in Oliver: Glede stavke si še nisem jasno izoblikovala mnenja. Določene zahteve stavkajočih so upravičene, določene niso. Ne verjamem, da se bodo pomembne stvari rešile s stavko. Če se že stavka, bi bilo potrebno predstaviti tudi konkretne spremembe, teh pa do sedaj še nisem slišala. Trenutno stanje v Sloveniji se mi zdi preveč pesimistično, ljudi moti veliko stvari, ni pa predlogov, ki bi obrnili stvari v drugo smer. Ljudje zelo »jamrajo«, ni pa veliko vloženega truda, da bi se kaj spremenilo. Menim, da bi morali biti predvsem mladi bolj proaktivm, morali bi več razmišljati o novih idejah in jih poskušati realizirati. Mislim, da nas ne sme biti strah narediti ta korak.
-—i HanainMaša: Stavko ^^S^ podpirava, saj meniva. mf \	M H M da zagotovo upravičeno
^	fl j ^ j stavkajo. Nisva ravno
~	- t^^^^^RMp* . na tekočem, a misliva,
* AJ	I da je eden izmed razlo-
' ~	stavke
za
delo v	to se
nama zdi stavka upravi-cena, ne da se kvaliteta šolanja slabša. O prihodnosti se pogosto pogovarjava doma. Res je nepošteno, da se trudiš, pridobiš izobrazbo, potem pa ne uspeš dobiti službe. So trenutki, ko naju je strah, kaj se bo dogajalo, ko bova odrasli, a raje upava na najboljše.
Žiga: Moje mnenje glede stavke je še vedno deljeno. Zagotovo so nekatere stavkovne zahteve utemeljene, a po drugi strani mislim, da sindikati svoj vpliv izrabljajo tudi v politične namene, sploh ko v medijih prebereš, kakšne so plače sindikalnih funkcionarjev. Sredina stavka se težko primerja z ljudskimi vstajami, ki so se začele dogajati pred več kot mesecem dni. V Sloveniji pogrešam nove obraze, ki bi bili pripravljeni zares kaj narediti v dobro države in državljanov, ne strinjam pa se niti z razdeljenostjo države na vseh področjih.
Brane: S stavko se ne strinjam. Vsi moramo »šparat«, javni sektor pa ne bi varčeval. Žal pa je realnost taka, da bo potrebno zategniti pasove na vseh področjih. Vsi vemo, da v Sloveniji marsikaj ne funkcionira tako kot bi moralo, a to s protestom ne moreš spravit v red. Strinjam se, da državljani povemo, kaj je prav in kaj ne, a žal ulica ne bo rešila nič. V sredo se bomo morali vsi že nekako znajti, tako kot so se naši starši in mi včasih, sedaj naši otroci. Sam bom pomagal hčeri in popazil na vnukinji.
v
Žive jaslice v Bizjakovih dolinah
Tudi tokratni božič so v Turističnem društvu Tuhinjska dolina obeležili z božično zgodbo v Bizjakovih dolinah. In tudi tokrat sta bili zaslužni za lepo obuditev zgodbe Manja Žebaljec in Zdenka Klančnik; Manja za vsebinsko pripoved, Ždenka pa za režijo.
Seveda brez članov društva, ki so pripravljali prostor za prireditev, brez Rajka Žebaljca s sodelavci, ki je poskrbel za sceno, brez ekipe, ki je skrbela za to, da so
številni obiskovalci iz doline in drugih slovenskih krajev v soboto, 5. januarja, zvečer lahko poslušali pesmi, pripoved, otroške in starejše pevske skupine in gostjo Alenko Gotar, brez glasbene spremljave Marinke Šare, skratka brez blizu 120 članov oziroma sodelujočih domačinov iz doline, zgodbe ne bi tokrat ponovili in nadgradili že sedmič zapored, odkar deluje Turistično društvo Tuhinjska dolina.
Čeprav jim 26. decembra vreme za postavitev zgodbe in dogajanj v Bizjakovih dolinah ni bilo naklonjeno, so zborovske skupine in Alenka Gotar s poznanim dogajanjem na božični večer pripravili zares lepo prireditev na večer pred Tremi kralji; lep večer s prireditvijo za dušo, kot pravimo.
V čas pred več kot dva tisoč leti so nas s pesmijo popeljali Mladinski pevski zbor OŠ Šmartno in
Mladinski zborT'hinjska mladina - oba s Petrom Pogačarjem, domači ljudski pevci, Marinka Šareč, moški cerkveni pevski zbor župnije Šmartno z Rokom Juhantom, Marija Zelič s prijatelji na instrumentih in gostja Alenka Gotar.
Besedilo in fotografije: ANDREJ ZALAR
Ena od udeleženk je zapisala:
»S programom smo bili zelo zadovoljni. Naučili smo se ogromno, tako da lahko sedaj samostojno uporabljamoračunalnikinkomuniciramopoelektronskipošti.Predavateljicajeimelaznamivelikopotrpljenja in nam snov razlagala na preprost način. Obenem pa smo se udeleženci tudi spoznali med seboj.«
AKTUALNI TEČAJI in DOGODKI
ŠOLA NARAVNEGA ZDRAVJA
(31.1. ob 16.00, brezplačna predstavitev) BREZPLAČNA USPOSABLJANJA ZA DELO V KMETIJSTVU IN ŽIVILSTVU
(januar - april)
TRENDI V FLORISTIKI 2013
(10. 2. v Kongresnem centru Brdo pri Kranju)
VALENTINOVE SLADICE (12. 2.) in CVETJE ZA VALENTINOVO (13. 2.) VSE V ENO - jedi na žlico (13. 2.) ITALIJANSKA KUHINJA (19. 2.) IZDELOVANJE PEKOVSKEGA PECIVA (5. in 6. 3.)
VRTNARJENJE PO BIODINAMIKI in PERMAKULTURA V VRTU (v marcu)
OBREZOVANJE IN NEGA SADNEGA DREVJA (7. in 21.3.)
INFORMACIJE in PRIJAVE: 04 277 21 20,
041 499 934, e-naslov: tecaji@bc-naklo.si. Prijave zbiramo do zapolnitve prostih mest.
INFORMATIVNI DNEVI
(15. in 16. februar) SREDNJA ŠOLA VIŠJA ŠOLA
BIOTEHNIŠKI CENTER NAKLO, Strahinj 99, 4202 Naklo, www.bc-naklo.
fePUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, znanost, kulturo in Sport
■ BIOTEHNIŠKI
CENTER NAKLO
PO AKTUALNA ZNANJA V BC NAKLO
V	današnjem času znanja ni nikoli preveč - pa naj gre za poklic ali prosti čas. Pregovor več znaš, več veljaš, pa je še toliko bolj na mestu, če si pridobivamo aktualna znanja in temeljne kompetence.
V	Biotehniškem centru Naklo bomo v februarju že tretje leto zapored pričeli z izvajanjem javno veljavnega programa Računalniška pismenost za odrasle (RPO). Program je za udeležence brezplačen, saj ga sofinancirata MIZKŠ in ESS. Računalniška pismenost je ena ključnih kompetenc, brez katere si ne predstavljamo življenja v sodobni družbi. Potrebujemo jo, če želimo igrati vlogo aktivnega državljana in ostati konkurenčni na trgu dela. Ugotavljamo, da se za učenje računalništva ne odločajo le mladi in delovno aktivno prebivalstvo, temveč vse več tudi strarejši, ki jim računalniško znanje odpira okno v svet informacij in novih možnosti komunikacij.
V	programu RPO se udeleženci spoznavajo z računalnikom in računalniško opremo, izdelujejo in oblikujejo različna besedila, spoznavajo osnove interneta, iščejo podatke po svetovnem spletu in se učijo uporabljati elektronsko pošto.
Odzivi udeležencev do sedaj izvedenih programov so zelo pozitivni. Pridobili so znanja, ki jim bodo koristila pri delu in vsakdanjih opravilih. To so dokazovali tudi zelo dobri rezultati, ki so jih udeleženci izkazali na testu ob zaključku programa in si na ta način pridobili potrdilo o uspešno opravljenem programu.
Nwcäia nov j'nlkvnwt
V BC Naklo organiziramo tudi druge tečaje in usposabljanja. V prihodnjih mesecih bomo izvedli brezplačna usposabljanja s področja predelave mleka, vrtnarstva, obnovljivih virov energije in uporabe IKT, ki so namenjena lastnikom in članom kmetijskih gospodarstev. Poleg tega pa tudi tečaje s področja slaščičarstva, pekarstva, gastronomije, hortikulture, floristike, zdravega načina življenja itn.
Mladi in poskočni - po srcu in duši
»Tudi mladi imamo radi slovenske ljudske« so sporočili mladi glasbeniki vokalno instrumentalne skupine iz OS Stranje. Priljubljena ljudska »Kaj tije deklica« nasje zasanjala v spomine ...
skupina pomladila in deluje pod novim imenom »Folklorna skupina Kamnik«.
Z vsem dobro znano vižo »Veselo v Kamnik« se je predstavil LOJZI BEND. Delovati je začel v ženski sekciji DU Kamnik povsem spontano, ko so članice praznovale rojstne dni in je Lojzka Ocvirk vzela v roke harmoniko. Nato sta se ji pridružili še Nada Zaje in Danica Kočar in v tej sestavi delujejo že tri leta. Druži jih veselje do petja in igranja za zabavo. Igrajo na društvenih kulturnih večerih in na izletih ženske sekcije. Zaradi instrumentalne zasedbe so povabile k sodelovanju še sošolca iz Glasbene šole Stopar Viktorja
Bregarja. Z novim letom so si nadeli novo ime Jesenski cvet.
Obiskovalce koncerta sta pozdravila in jim namenila praznično voščilo predsednik Društva
upokojencev Kamnik Vinko Polak in župan občine Kamnik Marjan Sarec.
Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ
Mešani pevski zbor pod umetniškim vodstvom Karle Urhje lansko leto praznoval 15. rojstni dan. Pojejo slovenske ljudske in umetne pesmi in tudi skladbe tujih skladateljev. Najbolj ljube sojim slovenske ljudske pesmi, sajjih zazibajo v spomine, ko so se ljudje posedli skupaj v dolgih zimski večerih, ob ličkanju koruze, tkanju ali popravljanju orodja in si pripovedovali pesmi, šale in pelipa tudiplesali. V zboru še vedno prepevajo 83-letna Mihela Ulaga, 82-letna Marija Potnik in Miha Hribovšek ter 81-letna Iva Humar.
V prazničnem koncertu ob koncu leta, ki je potekal 16. decembra v Domu kulture Kamnik, so se z vrsto dejavnosti predstavili člani in članice Društva upokojencev Kamnik. Prijeten večerje z izbrano besedo in prazničnimi citati povezovala Milenka Brajer, članica in prostovoljka DU Kamnik.
Mešani pevski zbor Društva Upokojencev Kamnik, ki je lansko leto praznoval 15. rojstni dan, nam je s pesmijo Prav lepo je na deželi Franceta Cigana in pod vodstvom zborovodkinje Karle Urh naznanil, da bo nocoj en lep večer, kjer bomo uživali ob glasbi in plesu naših upokojenk in upokojencev, ki so mladi po duši in srcu in vedo, da je glasba in ples naše življenje, ki nam omogočata doživljati vsebine, ki nas osrečujejo in nas rešujejo pred osamljenostjo.
S starejšimi pevkami in pevci pa večkrat nastopajo tudi mladi in tudi tokrat se je predstavila vokalno instrumentalna skupina iz OŠ Stranje. Mladi glasbeniki nastopajo na šoli, v KS in že večkrat tudi z MPZ DU Kamnik na njihovih koncertih in nastopih, ker je njihova mentorica in učiteljica Karla Urh. Medgenera-cijsko sodelovanje glasbenikov je
zelo pozitivna vez, saj tako mlade glasbenike še bolj navdušuje za prepevanje lepih slovenskih pesmi.
Da so ljudske pesmi še vedno žive in priljubljene so potrdile Ljudske pevke Predice pod vodstvom Angelce Jagodic. Dvorana kulturnega doma pa je povsem oživela ob nastopu Folklorne skupine Društva upokojencev Kamnik pod vodstvom Francija Poljanska. Deluje kot kulturna sekcija DU Kamnik že šestnajsto leto. Plešejo izročilne plese, ki so se rodili na kamniško-tuhinjskem področju, s tem ohranjajo kulturno dediščino naših prednikov. Gostujejo na različnih prireditvah v Sloveniji, udeležujejo se tudi območnih revij, letnega srečanja folklornih skupin v Rušah, gostovali so v tujini, nepogrešljivi pa so vsako leto na Dnevih narodnih noš v Kamniku. Z novim letom se je
Ljudske pevke predice pod vodstvom Angelce Jagodic nastopajo že 10 let. Ohranjajo lepe ljudske pesmi, od katerih bi nekatere zagotovo potonile v pozabo. Pevke druži veselje do petja, nastopov in ohranjanja kulturne dediščine
Veselo v Kamnik ... in Lojzi bend oziroma z novim imenom Jesenski cvet z ustanoviteljico Lojzko Ocvirk (na desni) in Nado 'Zaje na harmoniki ter kitaristom Viktorjem Bregarjem.
IZ LETA V LETO VEC VZTRAJNIH POHODNIKOV K SV. PRIMOŽU
štiri pohodnice, ki so se v letu 2012 k Sv. Primožu povzpeli sleherni dan v letu, torej 366-krat: brata Vinko Zibert iz Kamnika in Janko Zibert iz Podgorja, Franc Griljc iz Godiča, Rudi Zore iz Kamnika, Marta Mrgole iz Zagorice, Zalka Koritnik iz Zduše, Marija Kovič iz Most pri Komendi in Joži Rozman iz Črne pri Kamniku.
Zlatih medalj za nad 300 pohodov so se razveselili še: Anica Leban iz Stahovice - 361, Mira Gradišek iz Stranj - 352, Mira Strmole iz Podstudenca -348, Darinka Uršič iz Mekinj
-	320, Mihaela Us iz Mekinj -311, Slavka Vodlan iz Podgorja
-	309, Stanka Rozman iz Črne
-	307;
med moškimi pa Franc Erja-všek - Roš iz Stahovice - 362, Ludvik Us iz Mekinj - 357, Janez Rus iz Stranj - 354, Simon Kuster iz Mengša - 353, Dare Hribar iz Soteske - 352, Andrej Leban iz Stahovice - 345, Franc Kosirnik iz Stolnika - 344, Julij Vidmar iz Jarš - 344, Metod Vodlan iz Podgorja - 329, Brane Potočnik - Bac iz Stahovice 321, Tone Gradišek iz Stranj -307.
Srebrne medalje za 200 ali več pohodov so prejeli: med ženskami
Helena Bogataj iz Mekinj - 254, Danica Kastanetoiz Kamnika -222, Darja Žibert iz Podgorja -217, Anka Hribar iz Vrhpolj -214, Tina Škrjanec iz Volčjega Potoka - 212, Milena Kepic iz Most - 206, Minka Kramar iz Kamnika - 205, Nataša Janežič iz Črne - 203, Nives Burja iz Mekinj - 200;
77-letna Mihaela Us iz Mekinj, kije v letu 2012 vrh Sv. Primoža osvojila kar 311-krat,je poleg zlate medalje prejela tudi pokal za najstarejšopohodnico.
Bronaste medalje za več kot 100 pohodov so si prislužili: med ženskami Marija Močnik iz Stahovice - 167, Tanja Čamernik iz Ljubljane - 152, Joži Hlastec iz Črne - 149, Nada Pavlin iz Črne - 149, Anita Vrtačnik iz Srednje vasi - 143, Joži Tonin iz Kamnika - 135, Mateja Berlec iz Ljubljane - 131, Nataša Vrtačič iz Mekinj - 130, Anica Štupar iz Kamnika - 128, Mihela Jeglič z Duplice - 121, Anita Mav iz Kamnika - 118, Marta Zaje iz Preserij - 115, Tatjana Huič iz Soteske - 112, Francka Perne iz Stranj - 112, Rajka Koželj iz Stranj - 111, Marija Mesner iz Homca - 110, 106 Mojca Golob iz Vrhpolj, Maja Komatar iz Domžal in Olga Stražar iz Nožic, Marinka Vlajnič iz Stranj - 104, Martina Hlastec Vodlan iz Podgorja - 103, Irena Burgar iz Ne-velj, Alenka Gradišek iz Stranj in Mateja Pogačar iz Kamnika -102, Valerija Pogačar iz Hudega 101, po 100 vzponov pa sta dosegli Helena Golob Mazi iz Preserij in Katarina Pezdirc;
med moškimi Vinko Plevel s Križa - 175, Vinko Lužar iz Šmarce - 172, Vido Klemen iz Kamnika - 171, Ivan Bogataj iz Mekinj - 164, Janez Tonin iz Kamnika - 160, Franc Letnar iz Mekinj - 158, Silvo Balantič iz Kamnika - 157, Lubo Kregar iz Stranj - 150, Mirko Kern iz Komende - 150, Rim Lepej iz Črne - 149, Ivan Urh iz Črne - 148, Irfan Begič iz Črne - 140, Ciril Lombergar iz Kamnika - 136, Miran Uršič iz Kamnika - 134, Andrej Jeglič z Duplice - 133, Igor
Da je Sv. Primož daleč najbolj priljubljena in obiskana po-hodniška pot v kamniški občini potrjuje vsako leto večje število pohodnikov, ki jih na poti srečamo katerikoli dan v tednu, ob katerikoli uri in ob vsakem vremenu.
Začetek leta je vselej tudi praznik pohodnikov. Oskrbnik okrepčevalnice na vrhu Sv. Primoža Peter Uršič je v soboto, 5. januarja, pripravil prijetno srečanje s podelitvijo medalj in pokalov pod pokroviteljstvom gostilne Pri planinskem orlu. Pokale so prejeli prav posebni »zmagovalci«, in sicer štirje pohodniki in
Tudi mladi jo radi mahnejo proti Sv. Primožu. Desetletni David Golob iz Vrhpolj je skupaj z mamico Mojco v lanskem letu kar 104-krat dosegel vrh te priljubljene pohodniške točke.
Najstarejša pohodnika k Sv. Primožu se ponašata s častitljivo letnico rojstva 1926, to sta znani kamniški »miner«, zaslužen tudi zapodrtje Utokovega dimnika, Danilo Belšak iz Kamnika, kije poleg pokala prejel še medaljo za kar 111 vzponov v letu 2012 ... (na levifotografiji) .... in Ivah Urh iz Črne, ki muje oskrbnik okrepčevalnice Peter Uršič podelil bronasto medaljo za 148 vzponov in pokal za najstarejšega pohodnika.
Zobavnik iz Šmarce - 133,, Maks Berlec iz Ljubljane - 132, Martin Vodlan »Viharnik« iz Podgorja
-	132, Milan Kohek iz Domžal
-	122, Miran Škrtič iz Stranj -122, Rok Koželj iz Šmarce - 121, Gregor Lobe iz Kamnika - 120, Andrej Horvat iz^ Kamnika - 117, Marko Spruk iz Črne - 113, Sandi Zupane iz Šmarce - 113, Danilo Belšak iz Kamnika - 111, Milan Koželj iz Stranj - 111, David Jeraj iz Kamnika - 108, Marko Mrše iz Črnuč - 107, Mitja Ogrinec iz Podgorja - 107, David Golob iz Vrhpolj - 104, Brane Osolnik iz Suhadol - 104, Jože Janežič iz Črne, Primož Komatar iz Domžal in Roman Rak iz Vrhpolj ter
Dušan Šinkovec iz Kamnika - 103 vzpone, Aleksander Podgoršek iz Vrhpolj - 102, Franc Peterka z Doba in Božo Pilič iz Črne - 101, »magičnih« 100 vzponov pa sta opravila Primož Frantar iz Nevelj in Marjan Narobe z Doba.
Pohodniki, ki so vrh Sv. Primoža osvojili več kot 300-krat, so tudi letos prejeli lepe rezljane lesene palice, ki jih je ročno izdelal Kamničan Andrej Albreht. Pohodnik Franc Zaje, ki ga marsikdo pozna tudi po njegovih odličnih domačih klobasah, pa je prejel pokal za naj mesarja na Primožu.
Besedilo: SAŠAMEJAČ Fotografije: Dušan Strajhar
4. Zimska liga Sv. Primož nad Kamnikom se nadaljuje do 2. marca
Polovico vzponov četrte zimske lige je že za nami. Na prvih dveh vzponih je bilo rekordnih 105 ligašev, v povprečju pa na Svetega Primoža hodi 80 pristašev prireditve.
Vesela sva, da ima liga pozitiven odziv. Prijetna družba privabi ligaše vsako soboto ob devetih na start pri Lovskem domu v Stahovici, nato pa vsak po svojih močeh teče oziroma hodi do cilja. Tam nas čaka topel Petrov čaj in knjiga, kamor vpišemo svoje rezultate. Nekateri pa nadaljujejo svojo pot še na Veliko planino.
Ker je vodenje lige postalo pravi zalogaj, sva k sodelovanju povabila nove člane. Tomaž Knavs iz LTK produkcije ovekoveči skoraj vsak vzpon. Njegove slike so na koledarjih lige, ki sta jih donirala Mira in Dušan Papež. Igor Alpner tudi letos uspešno ureja rezultate. Andrej Jeglič posname vsakogar, ki se vzpenja k cerkvici na Sv. Primožu. Profesorica telesne vzgoje Tinkara Šerkezi je pod svoje okrilje vzela kategorijo »otroci do 15 let«. Njen mož Matjaž pa kot izkušen gorski reševalec in vodnik pomaga z nasveti, saj je tekačev ključni trening pozimi ravno hoja v hribe. Hvaležna sva za pomoč.
Liga bo trajala do 2. marca. Po končani ligi bo sledila podelitev nagrad in razglasitev rezultatov. Še vedno lepo vabljeni, da se nam pridružite.
SANDRA PREŠEREN in TOMAŽ CUKJATI
med moškimi Marjan Strmole iz Podstudenca - 280, Vojko Haclar iz Kamnika - 254, Srečko Burja iz Mekinj - 245, Andrej Albreht Abe iz Kamnika - 233, Andrej Marčun iz Radomelj - 230, Mirko Zaje iz Podgorja - 222, Rajko Rems iz Kamnika - 220, Jaka Ru-tar iz Stahovice - 211, Mato Vuk iz Kamnika - 210, Rajmund Kepic iz Most - 207, Bojan Kramar iz Kamnika - 205, Darko Škofic iz Šmarce - 204, Jože Škrabar iz Županjih njiv - 201.
Ideja, ki je preživela štiri desetletja
šestih fantov in dekleta so vsak v svojem stilu predstavili na novo naučene gibe break dancea in prepričali publiko, da so pridno trenirali. Sledil je ponovni nastop starejših show dance pionirjev s točko Pogum, mlajših show dance pionirjev s točko Thriller ter show dance mladincev s točko Mačke. Prav vsi so se odlično odrezali, kar je potrdil bučen aplavz gledalcev in ponos na obrazih njihovih trenerjev.
Za čudovit zaključek večera so poskrbele moderne plesalke s točko Are you a part of it?, ki
svoje koreografije najraje opišejo kot impulz glasbe in energije v prostoru. Hip hop mladinci in člani pa so za konec v božično obarvani plesni koreografiji priklicali Dedka Mraza, ki je navdušil tako najmlajše kot tiste malo večje.
V plesnem vrtincu smo se ob sladkarijah poslovili od starega leta in stopili korak proti novim plesnim uspehom. Trenerji in plesalci se zahvaljujemo gledalcem za čudovito vzdušje in želimo vsem srečno leto 2013!
N. S.
SEJEM BILJE ŽIV
»Medsebojna delitev je širok okvir, znotraj katerega je mogoče na različne načine deliti ključne dobrine, da bi lahko dosegle slehernega prebivalca planeta - kar je edina pot do blaginje človeštva in miru na planetu. Vprašanje pravičnejše porazdelitve dobrin je ključnega pomena za reševanje današnje globalne krize in za prihodnost, ki bo vsem ljudem omogočila življenje v miru in blaginji.« (Medsebojna delitev, Rok Kralj) V okviru prednovoletnega srečanja srednješolskega programa pomožni administrator in dijaška skupnost že nekaj let organiziramo v CIRIUS Kamnik sejem medsebojne delitve, ki je potekal 14. decembra v telovadnici. Vsak je prinesel nekaj od doma, nekaj podaril in nekaj dobil, nihče pa ni potreboval niti centa. Menjava je potekala s pomočjo kupončkov, ki smo jih dobili za prinešeno stvar, ne glede na vrednost. S kupončkom smo prejeli izbrano želeno stvar. Kupončke smo lahko tudi podarili in razveselili drug drugega. Na voljo so bile knjige, CD-ji, DVD-ji, igrače, družabne igre, okrasni predmeti, manjši kosi oblačil... Prireditev je potekala na zabaven način, v njej so sodelovali dijaki in zaposleni s karaokami in plesom pod vodstvom Jasne Janič. Pozdravit nas je prišel tudi direktor dr. Vinko Logaj. Da je sejem potekal prijetno, veselo in strokovno, so poskrbeli mentor dijaške skupnosti Rok Kralj s pomočjo profesoric Zvezdane Hribar Rajh in Grete Novak.
FANI ZORE, učiteljica strokovno teoretičnih predmetov
Božični plesni
December. Čas lepih trenutkov, prijetnih presenečenj in dobre družbe. In če združimo vse našteto, se znajdemo na božični produkciji Plesnega kluba ŠinŠin.
Pravijo, da je dan brez plesa izgubljen dan, zato smo 21. decembra na odru Doma kulture Kamnik zaplesali z malimi in velikimi plesalci Plesnega kluba ŠinŠin. V polni dvorani je kipelo od dobre volje, pričakovanja in veselja. Skupaj s trenerji so plesalci pripravili celovečeren nastop najrazličnejših ritmov in zvrsti.
Večer je otvorila najštevilčnejša jazz članska skupina, ki je, čeprav je skupaj šele od septembra, navdušila in razgrela množico. Nadaljevali so najmlajši člani plesnega kluba, Mali kalčki. S prikupnim nastopom so gledalce popeljali vse okrog sveta ter jih začarali s čarobnim prahom. Show dance mlajši pionirji so se predstavili kot pisani ptiči in nas v vročih plesnih ritmih popeljali v Rio, starejši pionirji pa so zaplesali na glasbo iz risanega filma Zlatolaska. Sledila je točka Ali Names, s katero so nam Show dance mladinci predstavili svojo
veliko željo po odkrivanju novih ritmov in gibanja ter se odlično odrezali. Sledile so Mravljice in lutke, ki plešejo balet. Veliki kalčki so na svoj značilen in nadvse simpatičen način pokazali, kako pridno so se naučili novih baletnih korakov. Moderni plesalki Tina in Tina sta nas popeljali v nov svet plesnih gibov, orientalska plesalka pa na daljni Vzhod.
Večer se je nadaljeval v ritmih hip hop glasbe. Predstavili so se mladinci z razigrano točko Hip Hop Legends in malo manj razigrani člani s točko IDK Skupina
Na OS Frana Albrehta zadnjaštiri desetletja konec koledarskega leta plešemo na novoletnem plesu. Že od leta 1972.
Zametki naše novoletne plesne prireditve segajo v šestdeseta leta prejšnjega stoletja. Čeprav ob šoli še ni bilo telovadnice in so športno vzgojo poučevali na travniku za šolo, v bližnjih gozdovih in v razredu, so ambiciozni mladi športni pedagogi (Rudi Friedl, Slavka Verovšek, Viktorija in Miha Prosen) v pouk uvajali tudi ples. Najprej so bile to družabne gibalne igrice ob spremljavi glasbe, nato ljudski plesi, kot so Marko skače, Lepa Anka kolo vodi, kmalu pa so se posvetili družabnemu plesu. V petem razredu so pričeli s počasnim bluzom, v šestem se posvetili polki, v sedmem je bil na programu univerzalni fokstrot in v osmem hitri bugivugi. Ko je v program športne značke zašel eleganten angleški valček, so bluz prestavili v program četrtega razreda. S spremembami v šolskem prostoru se je prilagajal tudi program tekmovanja. Danes učenci v šestem razredu plešejo polko, v sedmem fokstrot, v osmem disco hustle in v devetem angleški valček. Najpogum-nejši devetošolci se pomerijo tudi v vseh štirih plesih. Učitelji športne vzgoje Tamara Bračič, Zdravko Slevec, Aleš Prosen in Simeon Kloka-čovnik skrbijo, da je družabni ples še vedno ena pomembnejših dejavnosti pri pouku.
Na prvem plesnem tekmovanju so sodelovali po trije pari iz vsakega razreda. S svojimi uvrstitvami so prispevali točke v tekmovanju za najboljši športni razred. Z izboljšanjem prostorskih možnosti se je število parov povečalo najprej na pet, od leta 1980, ko smo dobili veliko športno dvorano, pa tekmujejo vsi, ki to želijo. Na zadnjem tekmovanju je plesalo več kot 130 parov.
Naša športna hala postane plesišče. Trije plesni učitelji ocenjujejo nastopajoče pare. Učenci opazujejo nastope s tribune ali ob robu dvorane vadijo. S plesom odpravljajo morebitno tremo pred nastopom. Pogled na dvorano je fascinanten. Par pri paru, večina sproščeno pleše in vzdušje raste. V drugi krog se uvrstijo plesni pari, ki so z znanjem plesnih korakov, ritmom, usklajenim nastopom, simpatičnostjo in skladno urejenostjo prepričali sodnike. Kot na vsakem pravem športnem tekmovanju na koncu s pokali in praktičnimi darili nagradimo najboljše.
Ples je postal sestavni del življenja šole. Decembrske ure športne vzgoje so namenjene učenju plesa, novoletna prireditev je za učence velika dodatna motivacija. Zadrege ob učenju prvih plesnih korakov začetniki lažje prebrodijo, saj imajo priložnost opazovati starejše, pa tudi tekmovalna vnema naredi svoje. Program popestrimo s sodobnimi plesnimi točkami (bivših) učencev, ki so se podali v tekmovalne vode in svoje znanje z veseljem pokažejo.
Letošnje 40. tekmovanje je bilo še posebej slovesno. Povabili smo akterje prireditve in se jim zahvalili za njihov trud. Učenci novinarji so v spletnem časopisu objavili intervjuje z dvema izmed pionirjev plesne prireditve, Viktorijo in Miho Prosenom ter nekaterimi bivšimi učenci, zdaj učitelji, ki so se pred leti vrteli na novoletnih prireditvah. Spomini na podrobnosti bledijo, prijetni občutki, povezani s tekmovanji in plesom, pa ostajajo. Učenci imajo možnost spoznati družabni ples, ki je univerzalna govorica telesa na vseh koncih sveta. Pridobljeno zanje s pridom uporabljajo na plesnih prireditvah in veselicah. Ples v katerem koli življenjskem obdobju služi kot rekreacija, sprostitev ali kot sredstvo za sklepanje novih poznanstev ter prijetnega druženja.
v DANICA MATI DJURAKI foto: arhiv OŠ Frana Albrehta Kamnik
v
Kamniški gimnazijci na Švedskem
Po tem, ko so nas švedski dijaki iz Ava gymnasium iz Täbyja septembra obiskali in si ogledali lepote Slovenije, je napočil čas za drugi del izmenjave. Med 28. novembrom in 2. decembrom 2012 smo živeli pri družinah naših partnerjev, se družili in spoznavali novo kulturo. Ponovno sva se srečali z mojo švedsko prijateljico Isabello.
Ponovno srečanje z našimi švedskimi prijatelji so pospremili veseli vzkliki, topli objemi in nasmejana lica, saj smo se na svoje partnerje močno navezali in jih zelo pogrešali. Ko smo malo poklepetali, so nam Švedi razkazali svojo šolo - moderno in veliko zgradbo z ogromno učilnicami. Gimnazija ima veliko različnih programov, posebno uspešna je na znanstvenem področju. Obiskovali so jo številni znani Švedi, med njimi tudi aktualni premier Fredrik Reinfeldt.
Ko smo se spoznali s šolo in se okrepčali v bogato založeni šolski jedilnici, nas je čakalo zelo zabavno opravilo - peka tradicionalnih švedskih piškotov peparkakor. Te ingverjeve piškote jedo Švedi predvsem za božične praznike, po okusu pa močno spominjajo na naše medenjake.
Zvečer nas je čakala še pred-božična večerja, na kateri smo poskusili tipično švedsko praznično hrano. Pladnji slastnega dim-ljenega lososa, šunke, solate iz rdeče pese in posebnega kruha, ki spominja na medenjake. Posladkali smo se z lussekatt, toplim božičnim kolačkom z žafranom in cimetom, žejo pa smo gasili z božično kolo.
Drugi dan smo se podali v
središče Stockholma, kjer smo obiskali znani muzej Vasa, kjer hranijo mogočno ladjo Vasa, ki se je potopila na svoji krstni vožnji leta 1628. Po 333 letih so jo dvignili na površje in jo po več desetletjih restavriranja spremenili v impozanten muzej. Ogled ladje je bil zame eden od vrhuncev našega kratkega bivanja na Švedskem. Tudi naslednji dan smo preživeli v prestolnici - tokrat z našimi švedskimi partnerji, ki so nam predstavili turistične točke, po njihovem mnenju najbolj vredne ogleda. Pokazali so nam pre-mierjevo rezidenco in parlament, oddaljen le nekaj metrov. Njihov »ekološko osveščeni« premier se na delo vseeno vozi z limuzino, čemur se Švedi na glas posmehujejo. Ogledali smo si tudi eno od rezidenc kraljeve družine. Omogočili so nam ogled cerkve sv. Nikolaja, v kateri sta se nedavno poročila švedska princesa Viktorija in njen osebni trener, kot Daniela Westlinga v šali kličejo Švedi. Švedi na svojo kraljevo družino
večinoma gledajo z naklonjenostjo, nekoliko manj jim je všeč le kralj Carl Gustav, ki mu zamerijo njegovo nezvestobo in razuzdano življenje. Popoldne smo si v kinu Cosmonova ogledali film. Posebnost je, da se platno pne gledalcu nad glavo. To nam je dalo občutek, da smo del filmske zgodbe.
Zadnji dan je bil namenjen druženju z našim partnerjem in njegovo družino. Z Isabello sva skupaj s še dvema prijateljicama obiskali Uppsalo, univerzitetno mesto z najstarejšo univerzo v Skandinaviji. Mesto je bilo praznično okrašeno in polno trendov-skih trgovin in majhnih kavarn za zbiranje študentov, v eno izmed njih smo se podale po ogledu uni-
verze in gotske cerkve na fiko. Fika je tipičen švedski odmor za kavo in slaščico ali sendvič. Tak odmor lahko traja tudi nekaj ur ter je odličen za premagovanje slabe volje zaradi neprijaznega vremena. Veliko boljše volje (morda tudi zaradi večurne fike) smo se vrnile v Täby in se pripravile za poslovilno zabavo.
Naslednje jutro smo se poslovili in si obljubili, da se znova vidimo. Morda smo se prav zaradi obljube tokrat vzdržali solz. Izmenjava s Švedsko je bila neprecenljiva izkušnja. Priložnost smo imeli spoznavati kulturo, način življenja in vrednote države, ki je znana kot ena najbolj socialno urejenih in bi nam bila lahko v marsičem vzor.
LINA VALENTINČIČ 3.a GSŠR Kamnik
-kf-nr-iHi
Rec&nlf
POTRKALI SMO NA VRATA INFORMACIJSKE POOBLAŠČENKE
Člani krožka »Rastem z ustvarjenjem« smo se skupaj z učiteljicama Tamaro Bračič in Jano Sve-tec odpravili v našo prestolnico na obisk k Nataši Pire Musar, ki nam je povedala, da je po poklicu pravnica, trenutno pa opravlja delo informacijske pooblaščenke. Odloča o pritožbah posameznikov, o pritožbah zoper odločbe, opravlja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona... Natančno nam je razložila, kaj vse te strokovne besede pomenijo v vsakdanjem življenju. Pokazala nam je dva video posnetka o zlorabljanju človekovih pravic na internetu in nas s tem opozorila na nevarnosti, ki nas lahko doletijo, če s svojimi osebni podatki ne ravnamo dovolj previdno, na nevšečnosti, če ne upoštevamo pravil, ki veljajo za uporabnike spletnih omrežij. Nato so besedo prevzeli naši športniki in izvedli Minuto za zdravje! »To so vaje za tiste, ki veliko sedijo,« so poučili vse navzoče ter jim podali kratka navodila za uspešno sprostitev. Sledilo
je razgibavanje ob prijetni glasbi. Ga. Nataša in njeni sodelavci so bili zelo navdušeni. Tudi učenci-novinarji smo se resno lotili dela in informacijski pooblaščenki zastavili veliko vprašanj. Spoznali smo, da je hodila v OŠ Frana Albrehta, da je bila zelo vedoželjna učenka, da se še danes pridno uči, skratka, res ogromno ve in svoje znanje z veseljem posreduje drugim. Podarila nam je veliko plakatov, ki nas svarijo o varnosti na faceboo-ku in knjigo z naslovom »Uničimo jo«!Odpeljala nas je tudi v parlament, kjer smo se izobraževali o arhitekturi, naši zgodovini in politiki. Navdušila nas je zunanjost parlamenta, okrašena s kipci, ki predstavljajo različne poklice. Pri vstopu smo šli najprej skozi senzor kovin. Zbrali smo se v prostoru z garderobo in opazovali darove, ki jih je Slovenija
dobila od drugih držav. Kmalu je prišla vodička, ki nas je popeljala v dvorano, ki jo vidimo po televiziji, kadar intervjujajo poslance. Prostor krasijo freske in marmor. Z zanimanjem smo si ogledali časovni trak, ki prikazuje zgodovino Slovenije od padca Emone do danes, na njem so prikazani pomembni dogodki in osebe. Nato smo odšli v zgornje nadstropje, kjer smo srečali nekaj novinar-
jev in politikov. Vstopili smo na balkon sejne dvorane, kjer je prostor za obiskovalce. Izvedeli smo, da je zunanjost in notranjost zgradbe iz slovenskih materialov, kje sedijo določene osebe med sejo, koliko jih je, kdaj imajo seje, kaj delajo poslanci, ko ni sej, razložila nam je delo prevajalcev in tolmačev. Z lepimi spomini smo se odpeljali proti Kamniku.
EVA JAMNIK, 7.C
Kamniški OBČAN
ZANIMIVOSTI
24. januar 2013 11
KAMNICANU MATEJU ZAJCU JE USPELO V FERRARIJEVEM SVETU
Kamničan Matej Zaje seje decembra s prestižnega Ferrarijevega izbora za najboljšega mehanika na svetu vrnil s pokalom. Pravi, da so se mu uresničile sanje že takrat, ko je prvič lahko v roke vzel orodje in se lotil Ferrarija, po tekmovanju pa so se mu odprla vrata v svet.
Matej, zaposlen pri Avtu Triglav, pooblaščenemu servisu vozil Ferrari, je že drugo leto zapored uvrščen med deseterico najboljših Ferrarijevih tehnikov specialistov na svetu. V elitno deseterico na tekmovanju Ferrari Technician Challenge se je s svojimi rezultati uvrstil že drugo leto zapored, tudi letos je bil med finalisti najmlajši. Finale Ferrari Technician Challenge 2012 seje odvijalo od 10. do 13. decembra v italijanskem Maranellu.
Nekateri mehaniki popravljajo avtomobile, nekateri pa Ferrarije
26-letnemu Kamničanu so se sanje spremenile v resničnost že prvi trenutek, ko je postal avtomehanik pri Avtu Triglav. Od nekdaj ga zanimajo avtomobili, samo avtomobili, tako v službi kot doma. Zagotovo ni naključje, da je Matej postal avtomehanik in to ne kakršenkoli, temveč mehanik prestižnih blagovnih znamk Ferrari in Maserati. Že dve leti je eden najboljših na svetu! Prepričan je, da ga je pot do Ferrarija pripeljala predvsem zaradi njegovega veselja do teh avtomobilov, tudi ogromno svojega časa je vložil v branje potrebne literature in šolanje. Matej zatrjuje, da je popravljanje Ferrarijevega športnega vozila zagotovo drugačno od 'šraufanja' običajnih vozil, ki jih srečujemo vsakodnevno na naših cestah, nenazadnje pa mu je delo s Ferrariji v neznansko veselje. »Vsak serviser mora svoje delo opravljati odgovorno, poznati mora specifikacije vozil, ki jih popravlja. Treba je spremljati novosti, se izobraževati na internih izobraževanjih... Lahko pa rečem, da se moje delo razlikuje od drugih predvsem zato, ker popravljam in vzdržujem avtomobile, ki večini ljudi pospešijo srčni utrip. Ferrariji so sanje mnogih in jaz vsak dan v njihovi družbi preživim vsaj osem ur. Je pač poseben avto. Povsod, pri vsaki znamki, pa je vedno potrebna odgovornost«, z navdušenjem razlaga Matej.
Matej med desetimi najboljšimi Ferrarijevimi tehniki specialisti na svetu
Ferrari Technician Challenge je globalno tekmovanje, s katerim Ferrari v svetovnem merilu odkriva in nagrajuje najboljše tehnike specialiste v svoji pooblaščeni servisni mreži. Udeležijo se ga lahko vsi Ferrarijevi tehniki specialisti, ki imajo najmanj pet let delovnih izkušenj pri tej prestižni znamki. Svoje znanje dokazujejo na zahtevnih testih, najboljših deset pa se zbere
na finalni preizkušnji v Ferrarijevem centru v Maranellu. Na dvodnevnem dogodku se finalisti znajdejo pred vrsto zahtevnih teoretičnih in praktičnih izzivov, na katerih dokazujejo svoje znanje in spretnost. Testi obsegajo vsa področja, od zgodovine Ferrarija in njegovih modelov do najnovejših modelov in tehnologij, od poznavanja cestnega in dirkalnega Ferrarijevega programa do vseh informacij v zvezi z vzdrževanjem in delovanjem vozil ter posameznih komponent.
Ferrari Technician Challenge je sestavljen iz več časovno omejenih modulov. Poleg teoretičnih in praktičnih preizkusov finalisti dokazujejo tudi svoje vozniške sposobnosti s serijo testov, na katerih ocenjujejo spretnost in čas. Vtej kategoriji je Matej Zaje osvojil tretje mesto, v skupni razvrstitvi pa je uvrščen na 4. -10. mesto najboljših na svetu.
Maranello v znamenju rdeče barve
»V Maranellu je vse v znamenju Ferrarija, v rdečem. Rdeči so pločniki, rdeče so rože...« z nasmeškom pove Matej, še vedno poln vtisov iz Ma-ranella. Po strogih testih, ki so jih avtomehaniki iz Ferrarijevih servisov z vsega sveta opravili po internetu, so na tridnevno decembrsko tekmovanje povabili le 10 najboljših: dva Kitajca, dva Japonca, dva indijska mehanika iz Dubaja in Abu Dabija v Združenih arabskih emiratih, Švicarja, Francoza, Angleža in Slovenca. Po glamuroznem sprejemu v hotelu Maranello Palace sta sledila dva peklenska dneva. Najprej so se mehaniki pomerili na stezi, kjer so se s ferrariji postavljali po dolgem in počez. V zaviranju, izvozih in drugih elementih spretnostne vožnje je bil Kamničan odličen, ob koncu dneva je zasedel izvrstno tretje mesto. »Hitrosti so bile 250 km na uro, najboljša izkušnja pa je bila, ko sem lahko avto zapeljal brez elektronike. To je norobčutek,« pripoveduje Matej, ki v službi česa takšnega ne more doživeti. Še posebej lepa izkušnja zato, saj si je lahko dal duška in občutil, kako se ta avtomobil v resnici pelje in čemu je namenjen. To na naših cestah ni mogoče. Ko gre za avto stranke, Matej opravi testno vožnjo le po ljubljanski obvoznici, morda relacijsko do morja.
Drugi tekmovalni dan so avtomehaniki dobili deset praktičnih nalog. V avto so jim skrili napake in jim jih opisali bolj po domače, kot bi to storila stranka. Tekmovalci so imeli pol ure časa za vsako, da jo odkrijejo in postavijo diagnozo. Poleg tega je bil obsežen preizkus teoretičnega znanja. Kdor popravlja Ferrarijeve zverine mora seveda dobro poznati tudi zgodovino avtomobila in proizvodnje. Na koncu je v skupnem seštevku zmagal švicarski mehanik pred Francozom in Japoncem, Matej pa je bil od vseh edini, ki mu je uspelo vzpostaviti razstavljeno električno mrežo vozila. Mladi talentirani Kamničan dodaja: »Gre za odlično izkušnjo, saj se
Za Mateja bi kar težko rekli, da pri popravilu 'šraufa' avto. Delo sodobnega avtomehanikaje žeprava »znanost«.
pomeriš z najboljšimi Ferrarijevimi tehniki specialisti na svetu. Naloge so časovno omejene in v zelo kratkem času moraš pokazati vse svoje znanje in sposobnosti. Večje države imajo naloge in materiale na tekmovanju prevedene v svoje materne jezike. Jaz sem naloge reševal v angleškem jeziku, karje pomenilo zame dodaten izziv. Vesel sem, da mi je uspelo.«
Želja ostati še naprej v Ferrariju, kjerkoli že
O nepozabnih izkušnjah na tekmovanju v zadnjih dveh letih Matej nadaljuje: »Ob zaključku je bil z nami Sergio Marchionne (prvi mož koncema Fiat), ki si je vzel čas za klepet z vsakim od nas. Že ob prihodu je veliko vedel o nas, udeležencih. Zame je na primer vedel, da sem najmlajši tekmovalec in me je zato tudi posebej pohvalil. Dejal je, da je zelo ponosen na mlade mehanike in da smo zmagovalci vsi, ki smo bili tam prisotni.«
Mateju bo v spominu ostala tudi slavnostna podelitev priznanj v Ferrarijevem muzeju z večerjo med Ferrarijevimi bolidi formule 1. »Nanj bi lahko položil kozarec,« se pošali Matej, ki v zasebnem življenju vozi fiat bravo. A morda ne več dolgo, saj avte rad hitro vozi in tudi hitro zamenja. V službi pa se bo seveda še naprej z vsem srcem posvečal rdečim.
Rdeči iz Maranella so Matejeve sanje že od majhnega, zato ni presenetljiv odgovor o željah za prihodnost. »Ostati še naprej v Ferrariju, kjerkoli že!« brez obotavljanja izstreli Matej. S posebnim Ferrarijevim potnim listom, v katerem so zapisani vsi njegovi dosežki, so mu najbrž odprta marsikatera vrata v Ferrarijev svet.
BOJANA KLEMENC
CAR PRAZNIKOV JE V NJIHOVI RAZNOLIKOSTI
nacionalni. Za verske praznike Indijci kuhajo bolj sladice, namenjene božanstvom, socialni prazniki pa imajo posebno hrano, odvisno od letnega časa in predela Indije. Eden izmed najljubših praznikov, značilen za njeno rojstno mesto, je makar sankranti, ki so ga letos praznovali 14. januarja. Za ta praznik je značilno spuščanje papirnatih zmajev, ki označujejo potovanje sonca proti severni polobli in naznanjajo pomlad. Na ta dan se vsi mladi in stari zberejo na strehah hiš in spuščajo zmaje ter tekmujejo v prerezanju zmaja v zraku. Nebo je polno raznoraznih oblik in barv. Za ta praznik so pri Jahnavi priljubljene sezamove kroglice, za kosilo pa naredi zelenjavno jed s pestrimi začimbami, imenovano Undhiyu. Taisti praznik na jugu Indije praznujejo s sladkim rižem in s tekmovanjem v kravjem teku. Skoraj vsak mesec je v Indiji kakšen velik praznik. Če potujete po Indiji, se lahko vedno v enem izmed mest ali vasi znajdete pri kakšnemu praznovanju.
Jahnavine izkušnje potrjujejo, da so Slovenci zelo navdušeni nad indijsko hrano, a to ni nič čudnega, saj je indijska hrana na osnovi ajurvede zelo uravnotežena in zaradi začimb tudi zelo okusna. Pri Jahnavi dostikrat skuhajo kakšno juho, žgance in polento z indijskim priokusom. „Druga slovenska hrana je za naše razvajene brbončice bolj pusta. Moj mož je iz južnega dela Indije in tam jejo bolj pekočo hrano, zato mu pripravim ajdove žgance z indijskimi začimbami in polento, kuhano v jogurtu z ingverjem in čilijem«, nasmejano razlaga Jahnavi.
V Kamniku se odlično počutijo
Tudi soprog prihaja iz Indije. Oba sta bila navajena velikih mest, že Ljubljana se jima je zdela malo mesto. A takoj, ko sta prišla v naše mesto, jima je bilo všeč. Po petih letih nista več prepričana, če bi se vrnila v večje mesto, saj se v Kamniku počutita zelo lepo. »Všeč mi je, da imamo v Kamniku praktično vse v dosegu rok. Kamnik postaja moderno mesto s srednjeveškim pridihom. Zelo mi je tudi všeč, da se v Kamniku
veliko dogaja, od srednjeveških dni do narodnih noš.«
Pozimi jih rado zebe
Pozimi je lahko pošteno mrzlo. Jahnavi pravi, da se ji je v Indiji zdelo nepotrebno poslušati vremensko napoved, saj je bilo vsak dan sončno in toplo, razen v monsunskem času. A monsun je tako zelo zaželen, da so bili vsi veseli dežja. Slovensko vreme jo je na začetku zelo presenečalo, dneve in dneve ni bilo sonca, katerega še danes pozimi najbolj pogreša, na mraz pa se je že precej navadila, čeprav še vedno raje ostane na toplem.
Jahnavi je na svojo deželo zelo navezana, zato nam jo poskuša v prostem času približati s kulinaričnimi dobrotami in nas kot vodnica popelje po Indiji. Vsako leto v zimskem času za manjšo skupino organizira potovanje v Indijo. Tako si skrajša zimo vsaj za 3 do 4 tedne in obenem poteši željo po domovini. Jahnavi je izdala tudi knjigo Indijske pravljice. Pozna veliko različnih indijskih zgodb, saj jih je v otroštvu zelo rada brala. Še vedno jih rada pripoveduje, saj se tako v Kamniku z družino počuti še bolj domače.
BOJANA KLEMENC
Jože Voljkar - car slovenskih »malarjev«
V	začetku decembra je na ginekološkem in porodnem oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto potekal humanitarni projekt in hkrati 14. tekmovanje slikopleskarjev Slovenije, kjer je v konkurenci 24 ekip iz vse Slovenije zmagalo Pleskarstvo in soboslikarstvo Jože Voljkar s.p., iz Zgornjega Tuhinja (ekipa: Jože Voljkar in Janez Jeglič).
V	tekmovalnem delu je sodelovalo 48 slikopleskarjev, v humanitarnem pa več kot 50 udeležencev. Skupaj so v enem dnevu prepleskali 5000 m2 zidnih površin in pri tem porabili 2.000 kg barv. Celotna vrednost del je ocenjena na 62.000 evrov.
Zmagovalni ekipi je nagrado in pokal po- -
delil dr. Žiga Turk, minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport in častni pokrovitelj, ki je med drugim povedal: »Pomembno sporočilo današnjega dne je, da ste zavihali rokave in naredili nekaj dobrega, ob tem pa še tekmovali. Pokazali ste, da gre za dejavnost, ki terja veliko znanja, spretnosti in profesionalnosti ter izkazali svoj odnos do poklica. »Čestitam vsem, ki ste zmagali in vsem, ki ste sodelovali in pokazali svoje srce«.
Mojster Jože Voljkar ima rad svoje delo, je natančen tako pri pleskanju stanovanj kot poslovnih objektov, večkrat ga lahko srečamo na kamniških ulicah, kjer z ekipo barva talne oznake. Tudi humanitarnost mu ni tuja, med drugim je leta 2009 sodeloval pri dobrodelni akciji, v kateri so slikopleskarji preuredili fasado Doma kulture Kamnik, pa pri obnovi župnijske cerkve v Zg. Tuhinju...S sotekmovalcem Janezom Jegličem sta doslej sodelovala na dvanajstih od štirinajstih tekmovanj. V preteklih letih sta osvojila že dve tretji mesti, eno drugo, letos pa sta premagala vso konkurenco. Jožetova druga ekipa (Vili Hribernik in Andraž Jemec) je dosegla osmo mesto. Očitno najboljši slovenski »malarji« prihajajo iz Tuhinjske doline!
M. MOŠNIK
Indijka Jahnavi Vaishnav, ki dobrih 5 let z družino živi v Kamniku, je za naš časopis spregovorila o vtisih v času božičnih praznikov, kaj jo je očaralo ali presenetilo pri našem praznovanju božiča, povedala pa je tudi nekaj o prazničnih običajih svoje dežele.
Jahnavi prihaja iz kulturno zelo bogate Indije, iz petmilijonskega Ahmedabada v zvezni državi Gujarat. V Slovenijo je prišla že davnega oktobra 1993, pred več kot petimi leti, pa jo je z družino pot zanesla v Kamniku, kjer družina zelo uživa. Ukvarja se s homeopatijo ter 11-zioterapijo. Predstavlja se kot indijska duša, ki je v Sloveniji na poti življenjske rasti. Njeno razmišljanje, ki združuje tako vzhodno kot zahodno miselnost, je polno navdiha in bogatih spoznanj.
V Sloveniji prvič videla novoletno okrašeno smreko
»V elitni trgovini v domačem mestu sem pri sedmih letih prvič videla Božička, ki mi je dal bonbonček. Že takrat mi je bil zelo všeč. Pod vplivom globaliza-cije tudi Indija praznuje gregori-
praznikov. Kristjanov je v Indiji zgolj dva odstotka in ti za božič obiščejo cerkev, molijo, gredo k maši, pripravijo hrano, s katero pogostijo družino in sorodnike, ter voščijo vesel božič. Indija je uradno sekularna država, zato so vsi glavni verski prazniki različnih ver tudi državni prazniki. »Vsaka verska skupnost praznuje
Jahnavi 'Vaishnav (tretja z leve) z družino živi v Kamniku že dobrih pet let. Zdi seji zelo pomembno, da se družina vključuje v družbo, kjer živi. Čeprav v Indiji uradno nepraznujejo božičnega časa, njena družinapostavi novoletnojelko z darili pod njo. Včasihje Jahnavi pekla potico, danespa rada pripravi ajdove Žgance in polento z indijskim priokusom. Pozimi se vsako leto vrača domov, obenempa slovenskimprijateljem razkaže zanimivo deželo, od koder izhaja.
jansko novo leto po zahodnem sistemu z zasebnimi zabavami in nekatera mesta okrasijo z lučkami«. Prvič je videla drugače praznično okrašena mesta, trgovine in novoletno smreko, ko je pred devetnajstimi leti prišla v Slovenijo, saj takšnih navad v božičnem času v Indiji ne poznajo. Všeč ji je okraševanje smrečice, skupno družinsko preživljanje božičnih praznikov, obdarovanje, še zlasti z doma narejenimi darili, in novoletno praznovanje, ki ga doživlja vsak po svoje.
O Indiji rada pripoveduje. Tokrat o raznolikosti indijskih
po svojih običajih in z indijskim navdihom. Vsaka vera ima svojega boga ali učitelja in njihovi rojstni dnevi so prazniki, tako kot božič v krščanskem svetu. Ker je v Indiji 80 odstotkov hindujcev in je hinduizem mno-goboštvo, je tudi več praznikov namenjenih posameznemu bogu. Indijci so v splošnem zelo verni in pri praznovanju se z molitvijo in obredom zatekajo k določenemu bogu, kar imenujejo puja in z darovanjem hrane-prasadam. Praznik, podoben božiču, s katerim slavijo rojstvo boga Krišne, je janmastami. Praznovanje vključu-
srečanje«.
V Indiji se kar naprej nekaj praznuje in glede na širino kulture in verstev so Indijci zares navdušeni nad prazniki, se nasmeji Jahnavi Vaishnav. Ni pomembno, kaj se praznuje, pomembno je, da se praznuje. Ravno zaradi tega Jahnavi Vaishnav z družino v Kamniku praznuje tudi krščanske praznike, vsaj simbolično. V Indiji so seveda praznovali samo hindujske praznike in nikoli ni vedela, kako izgledajo pravi krsčan-ski prazniki, zato se ji zdi zelo zabavno, da za božič doma v Kamniku postavijo novoletno jelko in jo okrasijo. Tudi obdarujejo se, čeprav te navade v hindujskih praznikih ni. »Zdi se mi zelo pomembno, da se vživimo v družbo, v kateri živimo, tudi s praznovanjem,« poudarja Jahnavi.
Hrana je zelo pomemben del indijske družbe, tudi med prazniki. Jahnavina družina izhaja iz brahmanske kaste, ki verjame v ahimso, nenasilje nad živimi bitji, ki je bil eden izmed glavnih načel Mahatma Gandhija ter predela Indije, kjer prevladuje vegetarijanstvo, zato je njena prehrana še bolj raznolika in pestra. Prazniki v Indiji se razlikujejo po osnovnem namenu, lahko so religiozni, socialni ali
je post, molitve in plesanje pred božanstvom. V vseh templjih, ki so posvečeni Krišni, so zibelke okrašene z njegovo otroško figuro in kot del čaščenja vsak obiskovalec poziba zibelko.«
Za praznike pogreša svojo družino
»Veliko let sem bila v Sloveniji sama in sem zelo pogrešala družino v Indiji. Odkar pa imam svojo družino, jih pogrešam malo manj, čeprav ob praznikih zelo mislim na svoje domače. Vsakokrat ob indijskem prazniku vem, da je družina zbrana pri dedku, zato jih pokličem in takrat bi kar takoj odletela nazaj v Indijo. To druženje tako pogrešam, da vsako leto na obisku v Indiji organiziram takšno družinsko
12 24. januar 2013
ŠPORT-PLANINSTVO

Zavod za turizem in šport v občini Kamnik in Občina Kamnik vas vabita na
podelitev priznanj najboljšim športnikom in delavcem v športu za leto 2012, ki bo v ponedeljek, 11. 2.2013, ob 17. uri, v Domu kulture Kamnik.
Prvič bomo podelili naziv naj športnika, športnice in naj ekipe.
Vabimo vas, da se prireditve udeležite in s tem pokažete podporo našim najboljšim
športnikom.
MARKO PREZELJ -
ČASTNI ČLAN THE ALPINE CLUBA
MARKO PREZELJ V IRANU
V okviru 2. »alpinističnega festivala«, ki ga je organizirala iranska planinska organizacija od 13. do 20. oktobra, je Marko Prezelj skupaj z Luko Lindičem (AO Celje-Matica) obiskal iranske gore. Prva prireditev je bila leta 2010, ko je Marko skupaj z Lindičem in Francozom Pellisierjem preplezal prvenstveno smer v južni steni Bisotuna. Tudi zadnji zbor alpinistov in skalnih plezalcev se je odvijal pod južno steno Bisotuna (v pogorju Parau 3393 m) v provinci Kermanšah v zahodnem delu Irana. Marko je odšel v Iran že v začetku oktobra, kjer je najprej z Lindičem in Francozoma Pellisierjem in Beaugeyem plezal v Alam Kouh (4848 m), južno od Kaspijskega jezera. 5. oktobra sta preplezala kombinacijo Nemške in Francoske smeri, se povzpela na vrh in sestopila do šotora pod steno. Ker je začelo snežiti, so sestopili v dolino in tri dni plezali v Pol-e-Khabu, od koder so šli preko Teherana na plezalni festival. Tam so vsi štirje in Iranec Hessam v dveh dnevih prosto preplezali novo smer »Golden spatula«, visoko 1000 m in težav do 6b oz. VII.
Tekači KGT Papež uspešno zaključili sezono 2012
Sezona se je začela februarja, ko se je štiriindvajset najmlajših tekačev udeležilo tekaških priprav v Medulinu. Februarja so se sestali tudi organizatorji tekov na Kamniškem in tako je v letu 2012 zaživel Tekaški pokal Občine Kamnik, katerega nosilni organizator je KGT Papež. Podelitev priznanj udeležencem bo predvidoma januarja 2013.
Že marca so najmlajši na Državnem prvenstvu Slovenije v krosu na Taboru v Savinjski dolini pritekli kar dve prvi mesti za ekipi dečkov in deklic U12, Ana Milovič je bila državna prvakinja med pionirkami U12. Konec marca je klub pod vodstvom Ivana Urha uspešno organiziral tradicionalni gorski tek k Sv. Primožu.
Tekači in tekačice so dosegali izjemne rezultate tako posamično kot ekipno.
Matjaž Mikloša je tekmoval v posebnih tekmah - teku po stopnicah; tako doma kot v tujini je posegal po zmagovalnih stopničkah. Najboljši je bil tudi na teku na planiško velikanko, kjer je prav tako zmagala njegova sestra Petra.
Sebastjan Zarnik je tekel daljšo različico gorskih tekov, imenovano skayrace, v Italiji in Avstriji, kjer je v hudi konkurenci posegal po najvišjih mestih.
Gašper Bregar, Spela Zupan in Anže Božič so bili reprezentanti Slovenije za evropsko prvenstvo v gorskih tekih v Turčiji.
Na gorskem maratonu štirih občin, ki je štel za mednarodni pokal, je med moškimi (188) s precejšnjo prednostjo slavil Marjan Zupančič, tretja pa je bila Spela Zupan. Maraton je štel tudi za državno prvenstvo Slovenije, tako sta dosegla tudi laskavi naslov državnega prvaka.
V Sappadi v Italiji se je Sky race tekme udeležil tudi Gregor Mlakar, ki je zasedel odlično 5. mesto. Mlakar je bil tudi repre-zentant Slovenije na svetovnem prvenstvu v gorskih tekih.
Klemen Triler, odličen gorski tekač, član slovenske turnosmu-čarske reprezentance, ultramara-
tonec, velik ljubitelj in poznavalec slovenskih gora in Slovenske planinske poti, je v rekordnem času 8 dni, 14 ur in 45 minut pretekel skoraj 700 km dolgo Slovensko planinsko pot od Maribora do Ankarana, s 45,5 km spustov in vzponov, s 75 kontrolnimi točkami.
V Socki pri Dobrni na državnem prvenstvu v gorskih štafetah je naziv državnega prvaka med člani dosegla ekipa 1 v postavi Bregar, Mlakar in Teraž in ekipa deklic v postavi Karmen Orehek, Pevec in Uranič. Državni podprva-ki so postali ekipa dečkov (Čosič, Golob, Uranič), ekipa mladincev (Aljaž in Anže Božič, Mernik) ter ekipa članic (Klančnik, Mikloša, Zupan). Tretje mesto je pripadlo ekipi^ dečkov v postavi Podbre-gar, Slebir, Uršič. Na Prvenstvu Slovenije za pionirje in pionirke v Velenju je Ana Milovič dosegla naziv državne prvakinje, pri pionirjih pa Rok Sušnik naziv državnega podprvaka.
Na 28. svetovnem prvenstvu v gorskih tekih v Ponte di Legno v Italiji je bilo v reprezentanci Slovenije kar pet tekačev KGT Papež (Gašper Bregar, Luka Mihelič, Gregor Mlakar, Urška Trobec, Aljaž Božič).
Rok Sušnik, državni prvak, Ana Milovič, Lucija Pevec ter Nik Mernik, so bili državni podprvaki na 13. državnem prvenstvu v gorskih tekih za osnovne in srednje šole v Smledniku.
Marjan Zupančič pa se je lotil podviga Tržiška planinska pot ali T-24 , ki velja za enega najtežjih gorskih ultramaratonov pri nas. Cilj tega ultramaratona je v času 24 ur povezati deset najvišjih Tržiških vrhov. Dolžina ultramaratona je okoli 70 km s 6700 m vzponov in prav toliko spustov. Letošnji zmagovalec GM40 in sedemkratni zmagovalec in rekorder Triatlona jeklenih je za T-24 je potreboval rekordnih 13 ur, 42 minut in 50 sekund.
Na 17. Ljubljanskem maratonu je bila Lucija Pevec odlična tretja med devetošolkami, Karmen Orehek pa četrta med dijakinjami.
Kar 15 tekačev KGT Papež je
Pogled z vrha Bisotunaproti dolini.
Bleščeče predstave kamniških karateistov
Na povabilo glavnega organizatorja in trenerja karate kluba Atom iz Domžal smo se že drugo leto zapored udeležili tradicionalnega božičnega turnirja v telovadnici OS Domžale 23. decembra. Tekmovanje je potekalo v kategorijah elementi, kate in kumite, po starostnih omejitvah in omejitvah po barvi pasu, posamezno in ekipno. Tekmovanja seje udeležilo šest klubov in več kot 100 tekmovalcev. Karate klub KOBUSHI Kamnik je zastopalo 11 tekmovalcev, ki so osvojili kar 16 odličij.
V kategoriji elementi cicibani nas je s prvim mestom razveselil Tilen Zupet, takoj za njim pa se je uvrstil Anže Vrhovnik. Med malčicami je vso konkurenco pokorila Bernarda Beganovič, med malčki sta prvo in drugo mesto osvojila Miha Šala in Matej Repnik.
V	katah med malčki je Tilen Zupet osvojil odlično drugo mesto, Anže Vrhovnik tretje in Robert Kunaj četrto. Med malčicami je ponovno zmagala Bernarda Beganovič, med mlajšimi dečki pa sta Miha Šala in Matej Repnik osvojila drugo oziroma tretje mesto. V kategoriji mladincev z belimi pasovi je zmagal Kristjan Sušnik, med članicami pa Ana Beno. Predstavnika smo imeli tudi v kategoriji veterani bel pas, kjer je Milan Kunaj osvojil drugo mesto.
V	kumiteju oziroma borbah je med malčki četrto mesto priboril Robert Kunaj, pri malčicah pa Bernarda Beganovič drugo mesto. Ekipno je ekipa karate kluba Kobushi Kamnik v kategoriji kate ekipno malčki v postavi Miha Šala, Tilen Zupet in Anže Vrhovnik osvojila prvo mesto, v
Na festivalu je sodelovalo več kot 50 plezalcev in alpinistov iz Avstralije, Danske, Francije, Irana, Irske, Nemčije, Slovenije, Švedske, Turčije in Velike Britanije. Prireditev je bila zanimiva zaradi svojstvenih gora, izmenjave izkušenj in izredne gostoljubnosti domačinov, za Irance pa tudi zato, ker zaradi politike ne morejo veliko potovati in spoznavati svet.
NOVA KAMNIŠKA ALPINISTA
Tradicionalni običaji so vsekakor izredno pomembni za ohranjaje našega bistva. Zato je bil krst ali inavguracija novih kamniških alpinistov, po lanskem »izletu« na Koroško oz. Štajersko, letos spet v Kamniških Alpah - na Kokrskem sedlu 5. januarja. Čast postati kamniška alpinista je tokrat pripadla Franciju Br-carju in Primožu Lavriču (na sliki), ki sta uspešno prestala skoraj dveurni ceremonial. Sledila je sproščena zabava do jutranjih ur, v nedeljo dopoldne pa je bila za udeležence AŠ na sporedu še vaja iz tehnike gibanja in plezanja v snegu.
V začetku decembra je najstarejša planinska organizacija na svetu, ustanovljena leta 1857, angleški The Alpine Club kot svojega častnega člana sprejel Marka Prezlja, člana AO PD Kamnik. Svojo odločitev so utemeljili z »njegovim izjemnim prispevkom k alpinizmu in raziskovanju gora«. In res je
- Markov »alpinistični opus« ogromen -
od njegovih začetkov v letu 1982, ko je prišel v alpinistično šolo, do njegovega izjemnega vzpona s Štremfljem v Kangčendzengi leta 1991 in stebra Čomolharija z Lavrenčičem leta 2006, za katera je prejel zlati cepin. Še veliko drugih izjemnih dejanj priča o njegovi veliki in samostojni osebnosti v svetovnem alpinizmu. Kot prvi Kamničan je prosto preplezal smer VIII. stopnje v Koglu leta 1986 in nato še veliko zelo zahtevnih prostih ponovitev. V letu 1988 je prvič okusil Himalajo - prvenstven smer v severni steni Čo Oja. Nato je kvaliteta njegovih vzponov samo
----rasla. Izkazal se je tudi kot fotograf z
Marko Prezelj na eni od vaj GRS izjemnim občutkom za planinsko oz. Kamnik.	alpinistično fotografijo.
Marko je drugi Slovenec (prvi je bil Silvo Karo iz PD Domžale leta 2010) s tako visokim priznanjem, kar jasno potrjuje, da spada v sam svetovni vrh alpinizma. Ob podelitvi je povedal, da to priznanje jemlje kot dostojen poklon slovenskemu alpinizmu, odkoder izhaja. Pri tem naj pripomnimo, da so tudi Angleži ponosni, ker imajo med svojimi člani enega najboljših svetovnih alpinistov, ki je še vedno aktiven. O slovenskem ponosu pa raje ne bi izgubljali besed.
Na vrhupreplezane smeri.
bilo med trojico najboljših v Pokalu Slovenije v gorskih tekih v skupni končni razvrstitvi. Tekli so na petih tekmah (Osolnik, Gore, Grintovec, Ratitovec, Šmarna gora), ki so štele tudi za državna prvenstva, kot izbirna tekma za evropsko in svetovno prvenstvo in WMRA Grand Prix. Med mlajšimi dečki so na prva tri mesta stopili kar trije tekači KGT Papež: kot prvi Klemen Golob, drugi Rok Sušnik in tretji Luka Uranič. Pri mlajših deklicah je suvereno zmagala^Ana Milovič, sledila ji je Tjaša Čirovič. V kategoriji dečki/deklice je tretje mesto zasedla Nuša Uranič. Med starejšimi dečki/deklicami je bila zmagovalka Karmen Orehek, Uroš Čirovič je bil tretji. Tudi pri mladincih je stal na zmagovalnih stopničkah kot drugi Nik Mernik.
Med člani je bil zmagovalec Pokala Gašper Bregar. Pri mlajših veteranih sta 2. in 3. mesto zasedla Metod Bregar in Marjan Zupančič. Med starejšimi veterani so prva tri mesta pripadla tekačem KGT Papež: prvi je bil legenda gorskih tekov Franci Teraž, sledila sta Bojan Kožuh in Bojan Kemperl.
V jesenskem obdobju se je povečalo število najmlajših tekačev, kar je zelo razveseljivo. Najmlajši večkrat tedensko pridno trenirajo, rezultati kažejo kvalitetno delo trenerjev in tekačev. Članstvo se povečuje, preko 100 nas je že. Veseli nas, da so naši novi člani kluba: Urša Trobec, Anže Zupan, Jošt Lapajne, Neja Krš-inar, zmagovalka Pokala med članicami, in Mitja Kosovelj, najboljši gorski tekač leta 2012.
Kategorizacije različnih razredov je doseglo kar 17 tekačev: mladinski 2, državni 13 tekačev, po en tekač pa mednarodni in svetovni razred.
Klub je dosegal zavidljive rezultate na lokalnem, državnem in svetovnem nivoju, kot tudi najvišja priznanja
Mira in Dušan Papež sta prejela priznanje AZS - gorski teki za organizacijo gorskega teka na Grintovec. Z letošnjimi odličnimi uvrstitvamije KGT Papež postal ekipni državni prvak v gorskih tekih za leto 2012. Veselila pa sta se tudi prestižnega priznanja Svetovne zveze za gorske teke, kije prispelo iz Monaka; prejela sta ga za večletno odlično organizacijo WMRA Grand Prix tekme.
za organizacijo dveh tekem: gorskega teka k Sv. Primožu in eks-tremnega teka na Grintovec, ki je štel za WMRA Grand Prix tekmo in državno prvenstvo.
Uspešno sezono smo zaključili na zboru, kjer smo najzaslužnejšim podelili priznanja in bogate praktične nagrade. Dušan Papež, predsednik kluba, je povedal: »Za nami je leto izjemnih dosežkov in rekordov. Ponosni smo na vse dosežke naših tekače\>, izkazalo se je trdo delo tekačev, trenerjev in kluba. Vsem čestitamo!«
MIRA PAPEŽ
Klemen Triler je iz rok Mire in Dušana Papeža dobil posebno priznanje za nov časovni rekord v teku po Slovenski planinski poti.
kumiteju pa v postavi Miha Šala, Matej Repnik in Robert Kunaj po izenačenih dvobojih tretje mesto. Klub sta zastopala tudi najmlajši tekmovalec na turnirju Jure Borštnar in Maks Gluvič, ki pa sta žal ostala brez odličij.
Zahvala za izjemne dosežke gre predvsem tekmovalcem za vztrajnost, staršem za potrpežljivost in podporo ter seveda našima odličnima trenerjema Miliu Gave zu in Tadeju Trinku.
V teh težkih časih tudi naš Karate klub Kobushi Kamnik razume stisko mnogih, Robert in Maks v boju za polfinale.
zato se pridružujemo nizu mnogih dobrodelnosti v Kamniku. V ta namen smo pripravili sedem prostih mest za otroke iz socialno ogroženih družin, ki jim omogočamo celoletno brezplačno vadbo karateja v našem karate klubu. Več na www.karatekamnik.com.
ŠPORT
24. januar 2013 13
Iz tabora Calcita Volleyballa
Kamničankam prvič še pokalna lovorika
Kamniški odbojkarski klub, ki je minulo leto proslavljal 65. obletnico delovanja, je za zaključek praznovanja dosegel še en uspeh. Tokrat so za slavje poskrbele odbojkarice Calcita, ki so na zaključnem turnirju pokala Slovenije v Šempetru osvojile prvo mesto. Varovanke Olega Gorbačova so v polfinalu s 3:0 (14, 12, 23) premagale domačo Alianso, v velikem finalu pa so po odlični igri strle tudi odpor Nove KBM Branika, ki jim je v minulih letih pogosto grenila življenje, zato je bila zmaga s 3:1 (-22. 15, 19, 15) še toliko slajša. »Priznam, z osvojenim pokalnim naslovom je padlo veliko breme. Pred začetkom sezone smo si med drugim zadali, da v Kamnik končno pripeljemo tudi pokalni naslov, kar nam je tudi uspelo. Prepričan sem, da nam bo v nadaljevanju sezone lažje in da se nam bo tudi lažje spustiti v boj za naslov državnih prvakinj. Seveda bomo poskušali čim več doseči tudi v preostalih dveh tekmovanjih, srednjeevropski ligi in v pokalu challenge,« je po velikem uspehu v Šempetru povedal trener ekipe Oleg Gorbačov. Najboljša igralka Kamničank na zaključnem turnirju Jelena Strel Kosmač pa ga je dopolnila: »Ko smo s Calcitom pred tremi leti osvojile državno prvenstvo, je bilo to nekoliko nepričakovano, zdaj pa so vsi, glede na sestavo naše ekipe, njeno starost in izkušnje, ki jih imamo, pričakovali, da bomo končno osvojile še pokal. Zato sem toliko bolj vesela, da smo izpolnile prvega izmed dveh zastavljenih ciljev v letošnji sezoni. Na začetku sezone smo imele nekaj težav z uigranostjo ekipe, ampak zdaj smo jih odpravile, tudi naša forma je šla iz tekme na tekmo navzgor, kar se je potrdilo tudi na zaključnem turnirju pokala Slovenije.«
Za prvo žensko pokalno lovoriko Calcit Volleyballa, ki je edini klub v Sloveniji, ki je osvojil pokalni in državni naslov v moški in ženski konkurenci, so zaslužne: Maja Guštin, Tjaša Turnšek, Urša Podlesnik, Elmina Handanovič, Tisa Ljubetič, Petra Kramolc, Tea Lenarčič, Ana Starčevič, Ana Katarina Hribar, Nika Mori, Jelena Strel Kosmač in Eva Mori. Ob velikem uspehu pa ne smemo pozabiti na trenerja Olega Gorbačova, njegovega pomočnika Aljošo Jemca, fizioterapevtko ekipe Vesno Puketo, statistika Igorja Klančišarja ter seveda predsednika kluba Gregorja Hribarja, Francija Obolnarja, ki je s Kamničankami osvojil naslov državnih prvakinj, Francija Kramarja, ki je pred leti obudil kamniško žensko odbojko, Matevža Kirna, ki je s Calcitom glavni pokrovitelj kluba, brez katerega bi bilo nemogoče sestaviti tako kakovostno ekipo in tudi na nekdanjega predsednika kluba in župana Kamnika Toneta Smolnikarja.
Po velikem slavju v pokalnem tekmovanju so Kamničanke svojo prvo tekmo v novem letu odigrale prejšnji četrtek, ko so na prvi tekmi osmine finala pokala challenge gostovale na Finskem. Brez Jelene Strel Kosmač so bile proti ekipi LP Salo popolnoma nemočne, saj so izgubile z 0:3 (-18, -18, -16). Da je šlo le za slab dan, se je pokazalo tri dni pozneje, ko so v kamniški športni dvorani gostile vodilno ekipo ženske srednjeevropske lige SVS Post z Dunaja. Kamničanke so jih kot edine v ligi premagale že na začetku novembra, ko se je pravzaprav začela njihova zmagovita serija, boljše od njih pa so bile tudi v nedeljo, ko so zmagale s 3:0 (21, 26, 21). Z novimi tremi točkami so tri kroge pred koncem rednega dela tekmovanja z eno nogo že na zaključnem turnirju najboljše četverice. Trenutno so na drugem mestu.
Izpustili priložnost za finale
Manj uspešna je bila teden dni pozneje moška ekipa Calcita na zaključnem turnirju pokala Slovenije v Mozirju. Varovanci Marka Brumna so proti Salonitu iz Kanala, ki je do zdaj že sedemkrat osvojil pokalno lovoriko, vodili že z 2:0 v nizih in 6:1 v tretjem, žal pa so v nadaljevanju tekme popolnoma popustili, tako da je o zmagovalcu tega polfinalnega para odločal t. i. tie-break. V njem so Kamničani ob menjavi strani še vodili z 8:6, toda sledil je nov padec v njihovi igri,
tako da so se na koncu zmage s 3:2 (-22, -22,19, 9, 13) veselili Kanalci, ki so nato v finalu morali priznati premoč ACH Volleyju. Morda bi se tekma za Kamničane lahko končala tudi drugače, če bi nastopil Jernej Stavbar, ki si je le nekaj dni prej na treningu zlomil mezinec na desni roki. Odbojkarji Calcita so zdaj vse svoje misli preusmerili na domače prvenstvo, v katerem se želijo uvrstiti v finale končnice. S tekmovanjem v modri skupini bodo Kamničani začeli prvo soboto v februarju, do takrat pa jih čaka le še tekma v moški srednjeevropski ligi. Čeprav je že vse kazalo, da so brez možnosti uvrstitve na zaključni turnir najboljše četverice, so z zmago v Pliberku proti Posojilnici Dobu s 3:1 (26, 23, -25, 33) še ostali v igri za četrto mesto po rednem delu tekmovanja. Vendar pa to po mnenju trenerja Marka Brumna zgolj teorija, kajti da bi se to zgodilo, bi morali kamniški odbojkarji to soboto doma premagati slovaško ekipo Chemes Humenne, Dobljani pa v preostalih dveh tekmah, na gostovanju v Kašteli proti Mladosti in doma proti Unicefu iz Bratislave, ne bi smeli osvojiti niti točke.
Druga ženska ekipa Calcita leto začela z dvema zmagama
Po enomesečnem odmoru sta s tekmovanjem v 3. DOL - zahod nadaljevali tudi obe drugi članski ekipi Calcita. Ženska vrsta, ki jo vodi Franci Obolnar, je na prvi tekmi na OŠ Stranje s 3:0 premagala Do-mžalčanke, minulo soboto pa je bila s 3:1 uspešna tudi na gostovanju v Logatcu. Kamničanke so trenutno s 35 točkami na prvem mestu, enako število točk pa imajo tudi Žirovničanke. S polovičnim uspehom so prvenstvo nadaljevali fantje, ki so najprej doma z 1:3 izgubili proti drugi ekipi Asteca Triglava, nato pa v gosteh s 3:2 premagali drugo ekipo SIP Šempetra in so na šestem mestu prvenstvene lestvice s sedemnajstimi točkami.
Mladinci drugi v Sloveniji
Zelo blizu, pa spet zelo daleč do prvega naslova v mladinski konkurenci so bili varovanci Gregorja Hribarja, ki so na zaključnem turnirju za naslov državnega prvaka igrali v Mariboru. Na polfinalni tekmi proti domačinom so bili zelo prepričljivi, saj Mariborčanom niso oddali niti niza. V velikem finalu so jim nasproti stali odbojkarji KekoOpreme Žužemberka, ki so bili najboljši v mladinski konkurenci že lani. Po hudem boju so s 3:2 (-23, 21, -17, 21, 9) slavili Žužemberčani, Kamničani pa so se morali zadovoljiti z drugim mestom.
Kadeti in kadetinje Calcita so minulo nedeljo začeli s tekmovanjem v A ligi. Obe kamniški ekipi sta po enkrat zmagali in izgubili. Fantje so igrali na turnirju v Kranju, kjer so v oslabljeni zasedbi z 0:2 izgubili proti Astecu Triglavu, na drugi tekmi pa so z 2:0 premagali SEP Mokronog. Tudi kadetinje, ki so svoj prvi turnir igrale na ljubljanski
NAPOVEDNIK TEKEM
MOŠKI - INTERLIGA
sobota, 26. januar, ob 18.00, ŠD Kamnik: CALCIT VOLLEYBALL
-	HUMENNE (SVK)
ŽENSKE - INTERLIGA
sobota, 9. februar, ob 20.00, ŠD Kamnik: CALCIT VOLLEYBALL
-	NOVA KBM BRANIK
3. DOL - zahod
Sobota, 26. januar, ob 14.00, OŠ Stranje, moški: CALCIT VOLLEYBALL ČRNUČE ACH II
Sobota, 26. januar, ob 16.30, OŠ Stranje, ženske: CALCIT VOLLEYBALL -TRIGLAV KRANJ II
Sobota, 9. februar, ob 14.00, OŠ Stranje: CALCIT VOLLEYBALL
-	SALONIT ANHOVO II
Sobota, 9. februar, ob 16.30, OŠ Stranje: CALCIT VOLLEYBALL
-	PIRAN
DOBER ZAČETEK KOŠARKARJEV CALCIT BASKETBALL V NOVEM LETU
Tekme ekip košarkarskega kluba Kamnik so že v polnem teku. Tako smo v soboto, 12. januarja, v kamniški hali gledali napet obračun članskih ekip Calcit Basketball in Vrani iz Vranskega.
V tekmi, kjer sta se ekipi izkazali predvsem z napadalnimi akcijami, so domači zmagali z rezultatom 91:90. Že v prvi četrtini smo videli odlično igro obeh ekip v napadu. Predvsem domači so bili odlični v metih za tri točke in na prvi odmor odšli z rezultatom 30:26. Podobno igro smo videli tudi v drugi četrtini in ob polčasu so košarkarji Calcit Basketball vodili za pet točk. V tretji četrtini so gostje iz Vranskega nekoliko prevzeli
v
SIMfiX
Don-id« Majeva 11/230 Dcmžale. tel. Ol 724 16 56 Kamnih Ljubljanska c. 21A (TPC Duplica) tel. Ol 831 17 96 www.simax-slo.com
spletna trgovina vuww.autoe ngi n e e riti g .si
AVTO□ EU - AVTOMEHANIKA VULKANIZERSTVO Ta
SjOJLKI
Montaža in centriranje pnevmatik!
pobudo ter nekaj minut pred koncem tudi povedli. Čakala nas je napeta končnica, v kateri je usodo v svoje roke vzel kapetan ekipe Grega Kajnih. V zadnji sekundi tekme je zadel odločilni met za dve točki in dvorana se je veselila prve zmage v letu 2013.
V nedeljo, 13.1.2013, so nas že čakale nove zanimive tekme. Najmlajši pionirji U-10 so se pred lepim številom gledalcev v OŠ Marije Vere srečali s svojimi vrstniki iz Ljubljane. Najprej so v prvi tekmi po odlični in borbeni igri vseh igralcev premagali ekipo Parkljev z rezultatom 48:11. Nato pa so v drugi tekmi po odličnem začetku in vodstvu z 8:0 popustili in dovolili ekipi OKŠ Ljubljana, da zavzame prvo mesto na lestvici. Gostje so zmagali z rezultatom 37:21.
Žoga se še ni dobro ohladila, ko so na sceno stopili še pionirji U-14.
^ ft « m- i
I i: m

Naša najboljša ekipa še vedno tekmuje v pokalu Spar. Potem, ko si je v prejšnjem krogu zagotovila udeležbo med najboljšimi 16 ekipami v državi, so se to nedeljo srečali z ekipo KK Koper.
Prvi polčas so bolje začeli gostje, v drugem polčasu pa so košarkarji Calcit Basketball le strnili svoje vrste. Na krilih odličnih Drejca Kregarja in Tima Špehonje so z lepimi prodori ter nekaj zadetimi trojkami stvari postavili na svoje mesto in povedli za trinajst točk. Vendar se gostje iz Kopra nikakor niso hoteli predati. Z igro pod košem, kjer je prevladoval njihov robust-
OŠ Kolezija, so nastopile z nepopolno postavo. Na svoji prvi tekmi so z 2:1 premagale ekipo Mladi Jesenice, na drugi pa so z 1:2 morale priznati premoč Vitala 1 Ljubljana.
Brez poraza so tekmovanje v A ligi začeli starejši dečki Calcita, ki so na OS Zabreznica z 2:0 premagali domačo Žirovnico, z 2:1 pa še Uko Kropo. Z dvema zmagama se lahko pohvalijo tudi starejše deklice, ki so v svoji dvorani na OŠ Stranje z 2:0 premagale Kočevje in Ankaran Hrvatine. V kategoriji male odbojke so dečki Calcita minulo soboto na drugem turnirju igrali na Brezovici, kjer so dve tekmi izgubili z 1:2 (proti Krki in Brezovici I), z 2:0 pa so premagali Go Volley. Deklice so igrale na turnirju na OŠ Kolezija. Prva ekipa Calcita je z 2:0 premagala drugo ekipo Vitala in v klubskem obračunu še svojo drugo ekipo, zl:2pa izgubila proti prvi ekipi Vitala, proti kateri je praznih rok ostal tudi Calcit II. Zato pa so bile v dvoboju druge ekipa Calcita in Vitala boljše Kamničanke. Razburljivo je bilo tudi na igriščih najmlajših odbojkarjev in odbojkaric, ki tekmujejo v kategoriji mini odbojke. Najmlajši kamniški odbojkarji so igrali na turnirju na OŠ Stranje, kjer so z 1:2 izgubili proti ekipi Ljubljana Volley, nato pa so z 2:1 premagali Žirovnico. Prav tako v Štranjah so igrale tudi najmlajše odbojkarice. Prvi dve mesti sta osvojili kamniški ekipi. Calcit I je na klubskem dvoboju s 3:0 premagal Calcit II, z 2:1 pa še Domžalčanke, ki jih je z 2:1 premagala tudi druga kamniška ekipa.
Kamničan Matjaž Pungertar med svetovno skakalno elito
Medtem, ko je zima precej spremenljiva in muhasta, se v Svetovnem pokalu v smučarskih skokih vse odvija po začrtanem programu. Po začetku v Skandinaviji se je tekmovalni program nadaljeval v Rusiji in Švici, prehod v novo leto pa je zaokrožila tradicionalna Novoletna skakalna turneja. Tekmovanja smo pričakovali z velikim zanimanjem, saj je Matjaž Pungertar - Pungi upravičil zaupanje glavnega trenerja Gorana Janusa in dobil priložnost udeležbe na vseh dosedanjih tekmah. Na tekmi v Bischofshofnu smo ga v večjem številu bodrili tudi navijači in prijatelji iz Mengša, Vrhpolja in drugi krajev. Uvrstitev med najboljših trideset na svetu v Sočiju, Garmisch-Partenkirchnu in Sapporu v močni in izenačeni konkurenci svetovne skakalne elite, ni mačji kašelj.
ni center, so zmanjšali zaostanek na šest točk. Ob zadnjem pisku sirene je bil končni rezultat 86 :80 za domače košarkarje Calcit Basketball. Povratno tekmo so nato odigrali že v sredo, 16.1.2013, v kateri pa jim je sreča obrnila hrbet. Koprčani so že v prvem polčasu prevzeli pobudo in z zmago z rezultatom 89:63 preprečili Kamničanom preboj med najboljših osem ekip v državi.
Fantje pa so pred dnevi že odpotovali na velik mednarodni turnir v Srbijo, kjer bodo lahko še izpopolnili svoje košarkarsko znanje.
ROBERT PROSEN
Pungi z navijači v Bischofshofnu.
Svetovni pokal se konecjanuarja nadaljuje na letalnicah. Prva postaja bo na največji letalnici na svetu v norveškem Vikersundu. Verjamemo, da bo Pungi pokazal tudi letalni talent in napadel svoj osebni rekord 210m, dosežen na svojem prvem poletu v Planici leta 2010. Želimo mu novih točk, ki bi ga približale udeležbi na februarskemu svetovnemu prvenstvu v Predazzu.
Ostali naši mladinci so se merili v alpskem pokalu v skokih in nordijski kombinaciji, kjer boljše rezultate pričakujemo v nadaljevanju sezone.
Na domači tekmovalni sceni so tekmovanja odpadala kot po tekočem traku, saj topla zima s hitrimi in ekstremnimi spremembami ne dopušča priprave skakalnih naprav. Izjemi sta novi planiški lepotici, ki sta v danih razmerah nudili možnost treningov in tekmovanj mladinskim in članskim selekcijam.
Zapadli sneg in (vsaj nočne) temperature pod ničlo nam vlivajo upanje, da bodo skakalnice končno oživele in ponudile zimske skakalne užitke tudi najmlajšim.
Z organizacijo Državnega prvenstva najmlajših - dečkov in deklic do 9 let, se bomo letos ponovno soočili v SSK Mengeš v soboto, 26. januarja, s pričetkom ob 13. uri. Tekma bo štela tudi za 15. memorial Mengša v spomin na žrtve tragične nesreče pri Naklem. Vabljeni na ogled.
MATIJA ŠARC, SSK Mengeš
TRGOVINA IN SERVIS^ ŠPORTNE OPREME PEROVO 30,
^----"/L	KAMNIK
M	01/8311 238
W Zimski delovni čas:
SERVIS SMUČI in BORDOY VSE ZA TEK NA SMUČEH
UGODNE CENE KOLES IN KOLESARSKE OPREME
16 let Folklorne skupine društva upokojencev Kamnik
Podjetje Rodex nagrajeno s kar dvema plaketama
Podjetje Peugeot Slovenija je na dogodku ob zaključku leta, organiziranem za koncesionarje, že drugič podelil priznanja najboljšim. V skrbi za čim boljše storitve za kupce in stranke je Peugeot poleg odlikovanj za kvaliteto na mednarodnem nivoju uvedel letna priznanja tudi na nacionalni ravni.
Podjetje Rodex d.o.o. iz Radomelj, ki se s popravilom in servisiranjem vozil znamke Peugeot ukvarja že skoraj štiri desetletja, je za minulo leto prejelo kar dve plaketi in sicer za najboljšega koncesionarja na področju financiranja končnih kupcev in zavarovanj ter za najboljšega koncesionarja na področju prodaje.
»Prejeti priznanji pomenita za naše podjetje potrditev dobrega dosedanjega dela celotne ekipe in dodatno motivacijo za zanesljivost in kvaliteto naših storitev tudi v prihodnje. Smo družinsko podjetje s skoraj 40-letno tradicijo in veseli smo, da nam stranke zaupajo ter se vedno z veseljem vračajo. Naša ekipa šteje 28 zaposlenih v salonu novih vozil, treh servisnih in kleparski delavnici ter na prodaji rezervnih delov in dodatne opreme. Prejeti priznanji sta zasluga usklajenega in kvalitetnega dela celotne ekipe in odraz njenega odnosa do stranke ter njenega vozila«, je po prejemu priznanj povedal direktor podjetja Rodex Aleš Rode.
Kljub neprijaznim razmeramv gospodarstvu in avtomobilski industriji pa so v podjetju Peugeot Slovenija in podjetju Rodex d.o.o. še toliko bolj ponosni, da znamka Peugeot na slovenskem trgu zaključuje uspešno leto 2012. Kot pravijo, je njihovo poslanstvo v tem, da delajo v prid in zadovoljstvo strank - kupcev in lastnikovvozil Peugeot.
Obujeni spomini
Ob rušenju telovadnice OS Toma Brejca
Ko so delavci Graditelja začeli podirati telovadnico osnovne šole Toma Brejca, me je novica kar nekoliko prizadela. Je bilo rušenje res potrebno? Ob stalnem pomanjkanju tovrstnih prostorov! Tolikšnem, da se morajo nekateri kamniški športniki na vadbo voziti v ljubljanske telovadnicelAli ni bilo mogoče projektirati razširitev zmogljivosti osnovne šole tako, da bi se zgradila potrebna večja telovadnica in hkrati ohranila dosedanja!? A sedaj je, kar je, po toči zvoniti . . .
Ostanejo le še spomini na prvo zares pravo telovadnico v Kamniku. Pred njeno izgradnjo leta 1942 je Kamnik premogel le dva, precej manjša telovadna prostora. Sokolskega, za čitalnico (kavarno) pod Malim gradom in Orlovskega, ob nekdanji tovarni gorčice »Eta« (na mestu nekdanje Metalke) na Šutni.
70 razgibanih let je dočakala naša porušena telovadnica!
Občina Kamnik pod vodstvom župana Nandeta Novaka jo je začela graditi že konec tridesetih let, pred začetkom druge svetovne vojne. K sreči se je gradnja po vdoru Nemcev (6. aprila 1941) kmalu nadaljevala. Potrebe so bile namreč velike. Število šolarjev je presegalo zmogljivosti
v stari osnovni šoli na Glavnem trgu (sedanja pošta). Nova osnovna šola (po vojni poimenovana po partizanskem heroju Tomu Brejcu) je bila končno dograjena pozno jeseni 1942. Vanjo so se takrat vselili vsi kamniški osnovnošolci, kot tudi dijaki meščanske šole, po nemško tkim. Hauptschule.
Sam sem takrat pričel hoditi v 2. razred te meščanske šole, potem, ko so Nemci za Slovence ukinili še zadnjo gimnazijo v Kranju na področju Gornje Kranjske (Oberkrain). Ljubljana je bila takrat že pod Italijo. V kamniški šoli je bilo seveda vse novo. Razredi so bili prostornejši, svetli, povsod centralno ogrevanje. Zlatorumeni parketni podi so se lesketali v razredih in na prostornih hodnikih. Samo v copatah smo smeli biti. Ne več v čevljih, kot prej v stari šoli s temnim karbolom premazanimi podi.
In telovadnica. Za naše takratne pojme je bila ogromna, tako svetla. V stari šoli telesne vzgoje skorajda nismo imeli - nekaj prostih vaj kar v razredu, ob odprtih oknih.
A bila je vojna. Kaj kmalu so nemški vojaki, umaknjeni iz bojišč v severni Afriki, zasedli kletne, nato pritlične in konec leta 1944 še ostale prostore,
Folklorna skupina društva upokojencev Kamnik se je osnovala marca leta 1996. V šestnajstih letih je storila mnogo za ohranitev kulturne dediščine naših prednikov, kamor spadajo tudi ljudski plesi. Nadaljevala naj bi delo prejšnje številčne folklorne skupine Kamniška Bistrica, ki je zaradi nemogočih razmer, brez prostorov za vaje, prenehala delovati. Strokovni vodja Franci Poljanšek je bil pripravljen nadaljevati delo s Folklorno skupino društva upokojencev.
Skupina osmih parov upokojencev si je s težavo priskrbela lastne gorenjske narodne noše in jih kar 370-krat oblekla za nastope v domači okolici, širom po domovini in izven meja. Ni bila deležna posebne pozornosti s strani domače javnosti in občine, čeprav jo je z veseljem predstavljala, medtem, ko je bilo občinstvo vsepovsod navdušeno nad njihovimi nastopi. Skupaj z njimi pa so ostarela in se iztrošila tudi oblačila. Radi ali ne so morali odnehati. Ostali so le tisti pari, ki so se vključili pozneje, a jih je za nastope premalo. S prihodom mlajših, še zaposlenih, so bile starostne razlike med pari velike, a smo jih z dobro voljo in veseljem premagovali. Bilo je potrebno veliko odrekanja, da smo obvladali zahteven program. Po uspešnih nastopih doma in v tujini pa smo bili vselej soglasni, da nam ni žal vloženega truda.
Veliko napetosti je povzročalo pomanjkanje prostora za shranjevanje garderobe, kakor tudi za hrambo priznanj, predvsem pa nas je pestilo pomanjkanje finančnih sredstev. Z odhodom starejših za-
tudi telovadnico nove šole. Šolarji smo se morali umakniti v dvorano nad kavarno Veronika oz. zopet nazaj v staro šolo na Glavnem trgu.
Po porazu Nemcev maja 1945 so ti končno odšli iz naših krajev, tudi iz nove šole in nove telovadnice. Vse je bilo potrebno obnoviti. A nova, zopet slovenska šola, ne več v nemščini, je začela delovati takoj, že poleti 1945. Telovadnico so po maju 1945 uporabljali za politično propagandne prireditve, partizanske mitinge ipd. 18. julija je v njej začelo delovati zloglasno sodišče narodne časti, na katerem so obravnavali več deset kamniških občanov, ki so jih, večino kar počez, obdolžili medvojnega sodelovanja z okupatorjem. Jeseni 1945, ko se je po poletnih nostrifikacijskih izpitih pričelo redno šolsko leto 1945/46, je tudi naša telovadnica začela ponovno služiti njenemu glavnemu namenu: telesni vzgoji šolskih otrok, tudi dijakov na novo ustanovljene kamniške gimnazije. V večernih urah, ob koncih tedna, pa tudi na novo ustanovljenemu telesno-vzgojnemu društvu Kamnik. Tako je 8. decembra 1945 TVD Kamnik v telovadnici priredilo zelo dobro obiskano miklavževanje, ki v naslednjih letih javno ni bilo
radi bolezni je skupina sprejemala še aktivne, zaposlene člane. Spoznali smo, da lahko nadaljuje le skupina, ki bo imela mlajše člane. S tem se strinja širši krog Kam-ničanov, še posebej župan Marjan Šarec, saj nam je obljubil pomoč, tako prostorsko kot tudi finančno.
S skupnimi močmi želimo nadaljevati 45-letno tradicijo ohranjanja ljudskih plesov in oblačilne dediščine na Kamniškem. V veselje bi nam bilo, da bi se vključilo čim več mladih članov najrazličnejših poklicev, tudi vzgojiteljev v vrtcih in učiteljev, ki bi lahko v
nikjer več dovoljeno. Za vojsko v naslednjih povojnih letih v tej telovadnici ni bilo več prostora.
Telovadnica je služila tudi kulturnemu delovanju v povojnih letih in pozneje. Tako so v njej priredili zelo uspešno »Mi-klovo Zalo«. Naš bližnji sorojak iz Homca, znameniti operni tenorist Jože Gostič, je imel tu izjemen koncert. V tej dvorani so se odvijali tudi maturantski plesi in drugi dogodki. Vse do izgradnje športne hale leta 1979 je telovadnica OŠ Toma Brejca, skupaj s telovadnico ob matični knjižnici, služila športnikom, športnim klubom in prvenstveno TVD Partizan. In to ne samo za treninge, temveč tudi za redna prvenstvena tekmovanja. V njej je npr. gostovala odbojkarska reprezentanca mesta Lodz iz Poljske, pa slovenska odbojkarska reprezentanca Trsta. Vendarle pa je bila telovadnica najbolj primerna za vadbo najmlajših športnikov. Brez treningov v njej kamniškim pionirjem-odbojkar-jem v letih 1968 in 1970 ne bi uspelo osvojiti naslovov slovenskih prvakov.
Za vse to in še za kaj je služila ta nekdanja kamniška lepotica. Zato ji ob odhodu kličemo »ohranili te bomo v lepem spominu« v velikem pričakovanju tvoje večje, še lepše in uporabnejše naslednice.
MILAN WINDSCHNURER
skupini pridobljeno znanje prenašali otrokom v svojem delovnem okolju. Prisrčno vabljeni tudi vsi nekdanji člani folklorne skupine Kamniška Bistrica. Vaje so vsako sredo ob 20. uri v mali dvorani Doma Kulture.
Toplo mi je pri srcu, ko pregledujem kroniko folklorne dejavnosti društva upokojencev, ki sem jo zapisovala od začetka do danes, saj v besedi in slikah pove kje, kdaj, kaj in kdo smo plesali, pa še marsikaj zanimivega je najti v zapiskih. Vesela sem, da mi je bilo dano doživeti toliko lepega v družbi ostalih, ki cenijo preteklost
in jo želijo ohraniti za prihodnost. Posebej hvala vodji Franciju Pol-janšku v imenu nas vseh za dolgoletno razdajanje za ohranitev ljudskega izročila. Pripominjam, da je v Kamniškem zborniku leta 2012 prispeval zapise plesov na Kamniškem, katere je zbiral v letih od 1970 do 1976 in jih plešemo še danes.
Žal pa mene ne boste več našli med plesalci, ker so mi pošle moči. Pa tudi kroniko nove, pomlajene FS Kamnik bo morala pisati mlajša roka.
MARIJA GOLOB, upokojena učiteljica
POGREBNI%fao.
Pogrebne storitve, Dvorjel3,4207 Cerklje TBL.: 04/25-21-424, GSM: 041/624-689) www.pogrebnik.com
•	PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, ujhrliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in t^ini)
•	PRODAJA POGREBNE OPREME
•	SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA
•	NAROČILAPEVCEVINTROBENTE
•	POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA
•	FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA
•	OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH
•	IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM
•	UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV
•	VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC
•	PREKOPI
•	NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK
•	OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS)
Vsako leto pred Božičem DL Lucky art ob svoji obletnici delovanja organizira lokostrelski turnir, ki je potekal v soboto, 22. decembra, na notranjem strelišču v prostorih bivšega podjetja Alprem. V prvem delu streljanja so tekmovalci izstrelili 10 x po 3 puščice na 18 m. V naslednji delu pa so bili dvoboji na izpadanje (Vegas). Tekmovalec, ki prvi zgreši drugi krogec poleg centra 10, izpade iz tekmovanja. Vtem delu tekmovanja je 1. mesto prepričljivo osvojil Sitar Dejan (LK Feniks iz Kranja), 2. mesto Novak Aleš (DL Lucky art) in 3. mesto Križman Aleksander (DL Lucky art).
V tretjem delu se je pomerilo šest ekip v lokostrelskem pikadu. Zmagali so lokostrelci iz LK Feniks. Poleg Božička nas je obiskal eden naših najboljših smučarskih skakalcev Robi Kranjec ter pokazal svoje sposobnosti v streljanju z lokom.
Poleg druženj, delovnih akcij in treningov se člani društva udejstvujemo večine tekem po Sloveniji, Italiji, Hrvaški, Belgiji in Avstriji. Največ državnih prvenstev se je odvijajo ob zaključku lanske sezone, v septembru in oktobru.
DP 900 krogov Žalec: SL 1. mesto Novak Aleš, 7. mesto Žagar Srečo, 9. mesto Klemen Dušan, GL 4. mesto Močnik Dušan, UL 5. mesto Flerin Primož.
DP 50m Kamnik: SL 1. mesto Novak Aleš, UL4. mesto Flerin Primož.
DP 3D Kozarišče: SL 2. mesto Klemen Dušan, 5. mesto Žagar Srečo, 7. mesto NovakAleš, GL4. mesto Močnik Dušan.
DP AH 12+12 Priložje: SL 1. mesto Žagar Srečo, 3. mesto Klemen Dušan, GL3.mestoMočnikDušan.
Približuje se dvoransko državno prvenstvo konec februarja v Šenčurju, zato pospešeno treniramo tudi ekipno. Upamo, da ponovimo vsaj lanskoletno 3. mesto alipaz malo sreče stopimo še stopničko višje.
Glej, zemlja sije vzela, karje njeno a kar ni njeno, si ne more vzeti in to karje neskončno dragoceno, je 'večno in nikdar ne more umreti.
(S. Makarovič)
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 81. letu zapustil
ZDRAVKO MARKUS
Hvala vsem prijateljem, sorodnikom in sosedom za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. Hvala članom Planinskega društva Kamnik, posebej markacistom, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Hčerki Lilijana in Irena z družinama
Januar 2013
Folklorna skupina društva upokojencev Kamnikje marca 2008 nastopila tudi v priljubljeni televizijski oddaji Na zdravje.
■t Lrftei
Leto 1951 - tekmovanje med kamniškimi četrtmi. Tekma med Šutno in Grabnom na zunanjem igrišču ob telovadnici OS Toma Brejca. Vse potrebne rekvizite so tudi odbojkarji lahko shranjevali v stranskih prostorih telovadnice.
3. OBLETNICA DRUŠTVA LOKOSTRELCEV LUCKY ART
r
www.irmi.si

STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
tel.: 01/722 70 89, 041/956 537,
041/676 198 faks: 01/722 89 98 e-mail: steklarstvo.irmi@siol.net
*	izdelava termopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal
*	izdelava izbočenih stekel
*	peskanje stekel, fuzije - vitraži
*	okvirjanje slik
Je čas, ki da,
je čas, ki vzame,je čas, ki celi rane. Inje čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine ...
V SPOMIN
Mineva eno leto odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil
MIRKO PESTOTNIK
Drobežov Miro iz Kamnika, Vavpotičeva 1
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, ki obiskujete njegov grob, prižigate sveče ter obiskujete sv. maše.
Vsi njegovi
Januar 2013
Nenadoma utihnilje tvoj glas in obstaloje tvoje srce. Čeprav zdaj v grobu spiš, z nami kakor prej živiš.
ZAHVALA
Prvega dne novega leta je v 76. letu življenja tiho in nepričakovano odšla naša draga žena, mama, tašča, babica in prababica
KATA ALANDŽAK
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, njenim in našim sodelavcem ter prijateljem za izrečena sožalja,
podarjeno cvetje in sveče. Zahvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem.
Hvala vsem, ki ste našo drago Kato v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Jožo, sinovi Ivan, Pavle in Vinko z družinami
Januar 2013
jrj -i	Tam. kjer si ti.
ni sonca, ni luči. le tvoj nasmeh nam v srcih živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni.
ZAHVALA
Nepričakovano in prekmalu nas je zapustila naša draga mami, hči, sestra, prijateljica
NERMINA KENDIČ
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, cvetje, sveče in denarno pomoč. Iskrena hvala, ker nam stojite ob strani v težkih trenutkih.
Žalujoči vsi njeni
December 2012
Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine.
(Dante)
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je v komaj 53. letu zapustil naš dragi mož in oče
TINE ZOBAVNIK
iz Kosiš 24a pri Kamniku avtomehanik, zaposlen v ETA Kamnik d.d.
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, sošolcem in prijateljem za vso pomoč, podporo, izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, svete maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo njegovim sodelavcem, vzdrževalcem in upravi podjetja ETA Kamnik d.d., župniku Stanetu Štefaniču za lepo opravljen obred, prijateljema Mileni in Matevžu Čebular, pevcem Krt, nekdanjim sodelavkam Titan - Sodexo Kamnik, OMV Kamnik in vsem, ki ste nam stali v teh težkih trenutkih ob strani. Hvala.
Žalujoči: žena Mimi, hčeri Vesna in Karolina s Tomažem, mama Pavla ter brata Janez in Peter z družinama
Januar 2013
VŽupanjih njivah tije zibka tekla,
dekliška leta so se tu odpletla.
Leta zrela, delovna, vesela,
novi dom in tujina sta izžela.
Spomin na davne, lepe čase
v rojstni kraj se kradoma pripase,
saj pozabiti se ne da, kar človek enkrat rad ima.
(Frančiška Benkovič)
ZAHVALA
Sporočamo žalostno vest, da je v 77. letu življenja odšla naša draga sestra, teta in sestrična
ANICA POTOČNIK
Jurčeva Anica z Županjih njiv, kije živela v Avstriji
Prisrčno se zahvaljujemo zdravniku in med. sestri na Brnici, gospe Dorici Kazianka za vso pomoč in obiske v bolnišnici, prav tako hvala tudi vsem drugim, ki ste jo obiskovali. Hvala
tudi celotnemu zdravniškemu osebju bolnice v Beljaku. Iskrena hvala za tako ganljivo doživeto sveto mašo in pogrebni obred župnikoma in dekanu ter gospe Dorici z
družino za čudovito spremljavo in petje. Hvala vsem, ki ste se udeležili pogreba v Avstriji, darovali za svete maše in zvonenje, sveče ali kakorkoli bili v mislih pri Anici in za njo molili. Hvala vsem in vsakemu posebej. Bog vam vsem povrni. Anica, hvala, ker si bila tako skrbna, prav tako, kot je bil naš pokojni ata.
Vsi njeni
December 2012
Srce tvoje več ne bije bolečin več ne trpiš, domje prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
V 53. letu se je zaradi bolezni od nas poslovila naša draga mami, žena, sestra, tašča in babica
MIHAELA GALIN
iz Porebra
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, našim sodelavkam in sodelavcem iz SGP Graditelj ter znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče in svete maše. Še posebej hvala župniku iz Nevelj za lepo opravljen
pogrebni obred, vsem pevcem in trobentaču. Hvala vsem, ki ste našo mami pospremili na njeni zadnji
poti.
Žalujoči vsi njeni
December 2012
V nebesih sem doma od tega ne sveta, tamje moj dragi dom, tam večno srečen bom.
(Slomšek)
ZAHVALA
V 50. letu starosti me je zapustil edini sin
PETER HROVAT
po domače Prodnikov Pero iz Županjih njiv
Zahvaljujem se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in številnim znancem za izražena ustna in pisna sožalja, za vse
darove - sveče, svete maše, cvetje in denarno pomoč. Posebna zahvala Joži Spruk, ki mi je ves čas njegove bolezni stala ob strani, g. župniku Antonu Prijatelju za pogrebni obred in občutene besede slovesa. Zahvala tudi pevskemu zboru župnije Stranje, g. Zavolovšku, Dominiku in Nejcu,
Petrovim sošolcem in trobentaču Marjanu. Še enkrat prav vsem imenovanim in neimenovanim iskrena zahvala.
Žalujoča mami Beti, tete, stric, bratranci in sestrične Županje njive, Šentvid pri Stični, Moste pri Komendi, Stranje, Bistričica
Januar 2013
tr
T-
P
Zapremo oči in upamo, da v^e to zgodilo se ni. Prazne so noči in tihi so dnevi,1 ker te več z nami ni.
ZAHVALA
V drugem letu življenja je mnogo prezgodaj od nas odšla naša mala princeska
MAJA CERAR
iz Volčjega Potoka
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, svečke in darove. Zahvaljujemo se prijateljem, krajanom iz Lok in Volčjega Potoka, sorodnikom, znancem, VVZ Antona Medveda, dr. Bernotovi, OŠ Marije Vere, pevcem iz Lahovč, pevcem Grm in trobentaču. Iskrena hvala tudi g. župniku Jožefu Razingerju za lepo opravljen pogrebni obred in Mitji Žibertu za ganljive besede slovesa. Hvala vsem, ki nam v teh težkih trenutkih stojite ob strani in se boste spominjali naše Maje.
Oči Robi, mami Nina in sestrica Patricija
Januar 2013
Kamniški
Vaš časopis že 50 let
Občan
^ sasa.mejac@siol.net ^ 01/83 91 311, Tudi na www.kamnik.si 041/662 450
		
	f X\	Kogar imaš rad. nikoli ne umre. le nekje daleč je...
	m	ZAHVALA
		V 91. letu starosti se je od nas poslovila mama, tašča, stara mama, prababica in teta
	TONČKA KONCILJA	
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v dneh slovesa pomagali, darovali cvetje, sveče ter darove za cerkev. Hvala gospodu župniku Nikolaju Štolcarju za opravljen pogrebni obred in govornici Ivici Bajde za poslovilne besede. Zahvala zdravnici Damjani Plešnar Cvirn in med. sestri Heleni za dolgoletno zdravljenje, patronažni službi Kamnik za vso pomoč, še posebej sestri Lojzki Lipovšek za obiske na našem domu.		
		Vsi njeni
		December 2012
Noč, ki ne poznajutra, ni tvoja poslednja noč. Nasledila seje z zvezdami posuta v očeh svojih dragih, 'vsem, ki si jih ljubila nekoč. /rT, „ „ ,, (T. Pavček)
ZAHVALA
Po stoletju je svojo življenjsko pot sklenila naša mama, babica, prababica, tašča in teta
MARIJA SUSNIK
(24. 8.1912 - 4.1.2013)
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se osebju DSO Kamnik za ves trud posebno še ob njenih zadnjih urah. Posebej hvala DU Mengeš in praporščaku Rafku Urbanclju Posebna zahvala gre sosedom za opravljen pogrebni obred, pevcem za sočutno zapete žalostinke in govornici Miri Udovč za poslovilne besede ter Marku Šušteršiču za opravljen verski obred. Vsem, ki ste jo pospremili na njeni poslednji poti iskrena hvala.
Vsi njeni
Januar 2013
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je zapustil dragi mož, ati, ata, brat in stric
JANEZ RIHTER
iz Smarce, Gornji log 25
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, znancem in sodelavcem Titana za podarjeno cvetje in sveče, izrečena sožalja in darove ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala g. župniku Janezu Gerčarju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Grm in trobentaču Jaki Einfaltu. Posebna zahvala dr. Logarju, patronažni sestri Romani in urgentni službi ZD Kamnik.
Žalujoči vsi njegovi
December 2012
ZAHVALA
V 86. letu nas je zapustila draga teta
JOŽEFA GOLOB
Boštarjeva Pepca iz Godiča 54
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala tudi župniku Pavletu Piberniku za opravljen pogrebni obred, pevcem kvarteta Krt za zapete pesmi, praporščakom in izvajalcu Tišine.
Vsi, ki jo imamo radi
Januar 2013
Ob naročilu 4 pizz| najcenejša gratis v februarju!

TUDI DOSTAVA NA DOM od 12h do 21h
PIZZERIA MURKA
v Mekinjah, Cankarjeva 43 a, tel.: 01/831 70 92,070 717 775
Odprto:
pon.-četrtek od 11. do 23. ure, petek in sobota od 11. do 24. ure, nedelja od 12. do 23. ure
j	Vabljeni na
m/jk: PUSTOVANJE
GOSTILNA
PRI
ru
OB GLASBI v soboto, 9. februarja
Sprejemamo rezervacije za PRAZNOVANJA POROK, JUBILEJEV ...
Poleg različnih jedi po naročilu vas vabimo na dnevno sveže malice in dnevna ter nedeljska kosila.
Gostilna pri Čibru, Potok 9, Laze v Tuhinju, Tel.: 01/8392-718, Mobi 031/877-769
Gostišče pri Planinskem orlu	Ä
Stahovica 20, telefon 01/83 25 410, el. naslov: pri.orlu@siol.net
odprto od 10. do 22. ure, torek zaprto	_
VABLJENI NA PUSTOVANJE Z ANSAMBLOM
OGNJENI MUZIKANTI IN NAGRADAMI ZA	Gostilna
NAJBOLJŠE MASKE V SOBOTO, 9. FEBRUARJA.	Slovenija
Naše goste pričakujemo v prijetnih prostorih s plesiščem in kotičkom za igro najmlajših. Ob že tradicionalno dobri domači hrani je tudi ob živi glasbi zagotovljena izvrstna zabava in dobro počutje do 150 ljudi. Zaželjene rezervacije.
Še posebej dobrodošli vsi, ki bi radi v krogu svojih najbližjih praznovali poroko, obletnico, rojstni dan ali kakšno drugo priložnost! Gostišče ima tudi sodobne, a prijetno domače urejene nadstandardne sobe in wellness
studio s finsko savno, masažno kadjo, masažno prho in kotičkom za počitek. Za seminarje in predavanje so na voljo tudi projektor, el. platno in računalnik.
Za ljubitelje domačih in divjačinskih jedi

OMV UtUi PIUS
kurilno olje
Avtopralnica Delfin NOVO!
Na bencinskem servisu OMV Kamnik.
Prodaja peletov
Najboljše ekstra lahko kurilno olje, ki je prijazno do okolja in vaše kurilne naprave.
•	visoka zanesljivost delovanja
•	nižji stroški vzdrževanja in čiščenja
•	manjša poraba
•	ugodne cene
UGODNOST: pri nakupu kartice desetih pranj jih plačate 9+1 gratis
•	zagotovljena kvaliteta
•	ugodne cene
Naročanje: 041/633 095
Možnost plačila na obroke.

oldi
d.o.o. KAMNIK
OMV-jev pooblaščeni prodajalec N aročan j
Prevoznik: Marjan Dragar, s.p
Goldi d.o.o. 080 2332
041/691 325
TRIJE KAMNIŠKI SREDNJESOLSKI PROGRAMI
Na GSŠRM Kamnik se veselimo prihajajočih informativnih dni, kjer bomo učencem in staršem predstavili tri zanimive srednješolske programe, ki jih izvajamo. Na kratko bomo predstavili le delček iz življenja in dela posameznega vzgojno izobraževalnega programa. Splošni gimnazijski program ima na šoli najdaljšo tradicijo ter uveljavljeno dobro ime, saj je v kamniškem prostoru zastopan že dobrih 63 let. Strokovni program ekonomski tehnikje prisoten na šoli že dobrih 30 let, najmlajši in trenutno zelo popularen program vzgojitelj predšolskih otrok, pa bo z novo generacijo dijakov zastopan v vseh ^.letnikih. Vabljeni na informativne dneve in v našo družbo!
GUy.MiAfodtl _i
GIMNAZIJA IN SREDNJA ŠOLA RUDOLFA MAISTRA
Filozofija je tradicionalni gimnazijski predmet, pri katerem se dijaki učijo kritično in poglobljeno razmišljati o sebi, družbi in svetu. Njihov miselni horizont širimo tudi zunaj pouka. Letošnja generacija seje tako v Trstu na slovenskem liceju pogovarjala z znamenitim slovenskim pisateljem Borisom Pahorjem, ki jih je obogatil s svojo življenjsko izkušnjo in jim dvignil samozavest v kriznih časih. Na novoletnem filožuru, pravem filozofskem simpoziju, pa so lahko izmenjali svoje poglede na trenutno družbeno dogajanje s sociologom dr. Damjanom Mandelcem. S tem sledimo sokratski tradiciji, da se najboljše misli rojevajo v živem dialogu z drugimi.
V programu ekonomski tehnik se »füll« dogaja:
-	projektni dnevi na terenu
-	zanimive in poučne strokovne ekskurzije
-	ogledi uspešnih podjetij
-	obiski znanih osebnosti in še mnogo več.
Na fotografiji levo: Veseli december v Beogradu-obisk prevozniškega giganta podjetja Lasta.
V programu predšolska vzgoja smo zelo aktivni. Ob šolskih obveznostih smo tudi glasbeno ustvarjalni in nastopamo na različnih prireditvah v šoli in Kamniku. Pripravljamo različne delavnice za otroke in sodelujemo na čarobnih dnevih. Letos smo se lotili posebnega izziva, saj smo pripravili tri gledališke predstave za otroke in obiskali v predbožičnem času različne vrtce v Kamniku in njegovi širši okolici. Pri tem smo zelo uživali, vzdušje v skupini pa je razvidno tudi iz priložene fotografije (desno).