126
LJUBJANKA V MOSKVI.
Slovenska opera.
16. novembra je bila premiera Verdijeve „Aide", ki jo je uglasbil slavni Italijan ob otvoritvi sueškega prekopa. Opera se odlikuje po melodioz-nosti, po krasni instrumentaciji in efektnosti. ,,Aido" so ponavljali 16. in 28. novembra; takrat je gostoval v vlogi Radameta g. Camarotta, znan že iz „ Svetega Frančiška" „Glasbene Matice". Njegov glas je krasno šolan, visoki c je zapel z lahkoto in se sploh odli kuje v višjih legah. Burne ovacije so pričale, da ve ceniti občinstvo tega krasnega tenorista, ki je tudi 30. novembra pel Manrica v Verdijevem „Trubadurju".
24. in 25. novembra se je ponavljala Čajkov-skega »Piko v a dama"; žalibog ti predstavi nista bili na vrhuncu premiere in reprize.
8., 10. 16. decembra se je pel Rossinijev »Brivec seviljski". Joachimo Rossini je bil rojen 29. februarja 1792 in je bil že kot 14leten deček dirigent »Academie dei coneordi". Vse njegove opere, izvzemši »Brivca" in »Telia", so tako tipične in kon-vencionalne — krog 30 jih je —, da so skoro druga enaka drugi. »Brivec seviljski" je opera buffa, enotno delo, ki ne kaže nikjer pomanjkljivosti in nekonse-kvence. Trinajst dni je pisal Rossini celo opero, ki je polna naivnosti in pomešana z obilnim realizmom. Instrumentacija je krasna, delo ritmično, modulatorično in harmonično izborno izvedeno, polno življenja in čuvstva. Opera je sicer že stara, saj je bila zložena 1. 1816. a še dandanes je ena najboljših komičnih oper. Žal da je libretto zastarel in slab. Če bi dru-zega ne bilo v nji, kot krasna serenada v 1. dejanju, bi ta opera zaslužila svetovno slavo. Peli so prav dobro.
16. jan. so peli tretjič »Zvonove kornevilj-ske", melodiozno opero Francoza Roberta Plan-quette. Ta opera je tako melodiozna in lahka, da vpliva kakor Millocker ali Strauss, vendar je umetniško zaokrožena. Motiv »Zvonov korneviljskih" je slavnoznan. V operi mora biti Gaspard ne le krasen
I. Betetto,
basist slovenske opere.
pevec, ampak še bolj dramatiški umetnik. G. Lier je res umetniško izršil to vlogo. G. Kočevarjevi bi svetovali manj koketnosti, — v pevskem oziru naše priznanje; žalibog, opera ni dosegla tistega uspeha kot bi ga zaslužila. Najbrže je za ljubljansko občinstvo dejanje preresno.
127
Tembolj pa je vlekel Iv an Straussov „ Cigan baron". Ta melodiozna opereta, polna valčkov in melodij, je napolnila 14., 18., 26. in 30. decembra do zadnjega prostorčka   gledišče.   Okus občinstva ....
Dne 19. januarja se je pel Weberjev „Čaro-strelec". O operi izpregovorimo prihodnjič več, za danes naj omenimo pohvalno le g. B e t e 11 a, ki je pel „Gašperja", to najtežjo partijo cele opere, tako krasno, da bi tega nikdar ne prisodili 201etnemu mladeniču. Njegov mladostni glas sicer ni še posebno šolan, a smelo trdimo, da slovenska opera še ni imela basista, ki bi imel tako močan, tako obsežen, tako čist in simpatičen glas kakor g. Betetto. Dobil je ta večer tudi venec, šopke in druga darila, saj je Slovenec, in naša najsrčnejša želja je, da ostane g. Betetto pri slovenskem odru in da si »Dramatično društvo" ohrani tako nadebudnega umetnika.              — d — d —
Bossijeva »Visoka pesem". „GIasb. Matica" je prošli mesec priredila sijajen koncert. Peli so Bos-sijevo »Visoko pesem", ki je zložena na besede sveto-
Grof I. I. Tolstoj,
ruski učni minister.
pisemske knjige. Kantata „Visoka pesem" je v kontra-punktičnem oziru veliKansko, moderno delo, ki prinaša z vsakim trenotkom nove harmonije v izvirnih postopih, polnih alteriranih glasov. A. Bossi je izvolil dva motiva, krščanski in hebrejski motiv, in ta dva obdeluje mojstrsko. Vztrajno oklepanje motivov daje kantati značaj enovitosti. Instrumentalni skrivnostni uvod se istotako mnogolično ponavlja in zlasti vpo-rablja v žalobnih motivih. Solista imata jako lepe uloge; nedosegljivo je izraženo hrepenenje neveste po ženinu v II. delu. Krasen je recitativ ženina začetkom III. dela. Zbori so večinoma fugirani in igrajo v kantati veliko vlogo, in ker je jedro »Glasbene Matice" v zborih, je bila kantata zanjo kot nalašč. Nevesto je pela gospa Kury s polnim, mehkim, simpatičnim glasom,  ženina pa baritonist slovenske
opere g. O u f e d n i k. Posebno se je odlikoval vrli zbor „Glasbene Matice" pod vodstvom g. Hubada. Zbori „Visoke pesmi" so bili najtežji, kar jih je doslej proizvajala „Glasbena Matica".
G. S. Petrov,
vodja krščansko-demokratske zveze v Rusiji.
Novi slovenski strokovni listi. Z novim letom je začel izhajati »Slovenski obrtnik", glasilo »Deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug" (cena za celo leto 6 K). Delavci so začeli izdajati svoj list »Naša moč" (cena na leto 3 K). Oba lista jako dobro zastopata  stanovske  interese   obrtnika in delavca.   V
Knez Trubeckoj.
bivši rektor moskovskega vseučilišča,
listku »Naše moči" izhajajo prevodi iz poezij Ade Negri. Dr. Krek je izbral najlepše in jih podaje v lepem, krepkem prevodu.
Razstavljene slike.  Od rajnega Al. Š u b i c a so bili prošli teden razstavljeni trije ženski portreti,