Iskra
glasilo delovnega kolektiva združenega podjetja-iskra
^vvvAy<zvNAZV>zv^zvxAy*v\/\AyNZv*VNrv,\Ay'vAy‘VN>
| Volilna | dejavnost ZK
Smd v obdobju priprav na volilne konference v osnovne in občinske organizacije Zveze komunistov Slovenije, ki bodo oktobra in novembra, je poudaril na zadnji seji Izvršnega komiteja Centralnega komiteja ZKS namestnik sekretarja IK CK ZKS Vlado Janžič, ko je govoril uvodoma o vprašanjih kadrovske politike v ZK v zvezi z volilnimi konferencami ZK.
Poudaril je, da se je potrebno zoperstaviti slehernemu oportunizmu, zlasti v tistih osnovnih organizacijah ZKS, ki zavoljo slabe sestave svojega vodstva niso sposobne zadostiti ustreznim kadrovskim merilom. Zato morajo občinski komiteji izdelati konkretne programe, sprejeta merila pa ne smejo biti v navzkrižju z demokratičnostjo, saj morajo pri izbiri vodstvenih kadrov ZKS sodelovati vse organizacije ZK, od osnovnih organizacij navzgor.
Izkušnje so pokazale, da mora biti razredni sestav vodstev ZKS vodilo bodočih vodstev ZKS, dalje, da ne sme temeljiti zlasti na šolanih, temveč predvsem na razredno najbolj zavednih kadrih, kajti posledica premajhnega upoštevanja razrednih meril je tudi nezadostna vključitev žensk in mladine v vodstva ZKS. Zato je treba vztrajati, da bi imela bodoča vodstva ZK čim bolj razreden odraz in naj bi štela tretjino članov iz vrst neposrednih proizvajalcev, četrtina naj bi bile ženske in četrtina mladina.
Prav tako je treba v vodstvih uveljaviti nove kadre, saj je ZK vsak dan bogatejša glede njih, pri tem pa je seveda treba upoštevati vse statutarne določbe o rotaciji kadrov, saj je le-ta v teku in se je že ali pa še bo zamenjalo kakih 40 sekretarjev občinskih komitejev od 72. Pri vsem tem pa so seveda vsa vodstva dolžna zagotoviti kontinuiteto s tistimi kadri, ki so se že doslej izkazali v boju za samoupravno socialistično družbeno ureditev in njeno spreminjanje.
Franc Šetinc je menil, da je nujno potrebno poudariti demokratičnost v volilnih pripravah, da bi se članstvo ZK počutilo kot subjekt pri evidentiranju in izbiranju novih organov ZKS. Seveda pa pri tem ne smemo popuščati stihiji, kajti demokratičnost je povezana z odgovornostjo in kontinuiteto. Omenil je tudi napačno pojmovanje mehaničnega prenosa delegatskih odnosov v ZK, čeprav je potrebno pri vsem Upoštevati tudi regionalno zastopanost v novih vodstvih ZKS.
Franc Šali je opozoril, da nxira to kadrovsko evidenti-■"anje in reševanje potekati istočasno tudi v drugih družbenopolitičnih organizacijah, da bi ne prihajalo do različnih mnenj ■n navzkrižij pri kadrovanju kot 56 je že pripetilo na terenu.
Ob koncu razprave o tej točki dnevnega reda se je IK seznanil tudi s predlogi nekaterih organizacij ZKS, da naj bi vodstvo CK ZKS ostalo tudi v bodoče v glavnem nespremenjeno in da naj bo predsednik CK ZKS še v naslednjem mandatnem obdobju Franc Popit.
SEJA PREDSEDSTVA SKUPŠČINE ZP ISKRA
Pomisleki, kljub uspešnemu poslovanju
Edi Delopst poročal na seji predsedstva Skupščine ZP Iskra o poslovnih rezultatih v prvem polletju — Končne številke kažejo, da smo dosegli več ugodnih rezultatov tako v primeijavi z lanskim prvim polletjem, kot tudi glede na sprejete naloge za letos v okviru srednjeročnih zadolžitev — Kljub vzpodbudnim rezultatom pa bi se morali v Iskri zamisliti predvsem nad prestrukturiranjem proizvodnih programov, izvozom in rentabilnostjo — „Vse kaže, da ne znamo organizirati povečanja proizvodnje, ne da bi povečali število zaposlenih.66
terega smo v celotni Iskri ustvarili v prvem polletju za 1.351 milijonov dinarjev.
In kako smo ga razdelili: 81 % smo ga porabili za bruto osebne dohodke, 4 % za graditev stanovanj, 3 % za druge namene v skupni porabi, 9 % za poslovni sklad in 3 % za rezerve. Te številke veljajo za celotno Iskro, torej skupaj z EMO.
Direktor Delopst je v nadaljevanju obširno spregovoril o obratnih sredstvih in virih za ta sredstva, veliko pozornosti, zlasti kritičnih besed, pa je (Nadaljevanje na 2. strani)
Številka 38—Leto XVI—24. september 1977
Od petka 16. do nedelje 18. t. m. so dehyci italijanske firme Grmi in Iskre iz Železnikov proslavljali desetletnico plodnega poslovnega sodelovanja. Ob tem so potekali tudi obetavni poslovni razgovori O samem praznovanju in nadaljnjem poslovnem sodelovanju Iskra-Girmi bomo podrobneje pisali prihodnjič, za danes le še posnetek s sprejema gostov iz Iskre v tovarni malih motorjev v Omegni v Italiji
ZK o sporazumevanju
Dušan Željeznov

Predsedstvo skupščine ZP Iskra je na seji minuli teden obravnavalo polletno poročilo o poslovanju Iskre ter med drugim že določilo okvirni dnevni red prihodnje seje Skupščine, ki bo predvidoma v prvi polovici oktobra. Sejo predsedstva je vodil predsednik Skupščine Vladimir Klavs.
O polletnem poslovanju Združenega podjetja je poročal direktor področja za ekonomiko Edi Delopst. V obdobju januar—junij je bila proizvodnja za četrtino večja kot v enakem obdobju lani, produktivnost je bila večja za 19 odstotkov, izvoz pa kar za 43 odstotkov.
Zgovoren podatek o uspešnosti je tudi tale: lani ob polletju je imelo izgubo kar 47 Iskrinih temeljnih organizacij, letos pa vključno z EMO le še 10, pri čemer predstavlja vrednost letošnjih izgub le še 12 odstotkov lanske polletne vrednosti. Zanimivo je tudi to, da so „pozitivne“ temeljne organizacije ustvarile več kot dvakrat višji ostanek dohodka, kot ob zaključku prvega polletja lani.
Direktor Delopst je spregovoril tudi o zalogah obratnih sredstev, ki kažejo na zmeren porast, skladen v odnosu na porast proizvodnje, medtem pa terjatve do kupcev in obveznosti do dobaviteljev kažejo na delno zmanjšanje, vendar še ne tolikšno, kot bi lahko pričakovali v pogojih novega plačilnega sistema.
To so torej primerjave med prvima polletjima letos in lani, poslovni rezultati pa so ugodni tudi, če jih primerjamo s predvidenimi vrednostmi za letošnje leto, ko večina pomembnejših pokazateljev dosega takorekoč polovico letne zadolžitve, to pa vzbuja realen optimizem, da bomo lahko dobre volje tudi ob koncu leta. No, ta pa ni več daleč.
Omenili smo že, da je bila proizvodnja v prvih šestih mesecih za četrtino večja kot v enakem obdobju lani. Razveseljivo je zlasti to, da je hkrati s proizvodnjo oživela tudi produktivnost in je bila za nekaj manj kot 19 odstotkov večja kot lani. Tako je po nekajletnem upadanju začela produktivnost ponovno močneje rasti, kar se bo nedvomno postopno odrazilo tudi na poslovnih rezultatih.
Na kratko smo že spregovorili o prodaji in izvozu. V primeijavi z lanskim obdobjem januar-junij se je prodaja na domačem trgu povečala za skoraj 40 odstotkov, izvoz pa za 43 odstotkov. Ugodni izvozni rezultati so vsekakor vzpodbudni, glede na že sklenjena naročila kupcev pa se bodo nadaljevali tudi v drugem polletju. Rahel porast smo zabeležili tudi pri nabavi na domačem tržišču in pri uvozu, nikakor pa se ne moremo pohvaliti z reševanjem kadrovske problematike. Ni čudno, da so zato člani predsedstva v obširni razpravi, ki je sledila poročilu direktorja Edija Delopsta izrekli več kritičnih pripomb; resnici so se verjetno najbolj približali s trditvijo, da v Iskri še vedno ne znamo organizirati večje proizvodnje, ne da bi povečali tudi števila zaposlenih. Z drugimi besedami: ekonomizacija proizvodnje je v naspotju s povečevanjem proizvodnje.
Dobršen del poročila je bil namenjen tudi finančnim rezultatom Iskrinih temeljnih organizacij, saj so le one sestavile polletni obračun poslovanja. Pri vseh številkah pa je seveda najpomembnejši čisti dohodek, ka-
V	ponedeljek, 19., je bila razširjena seja sekretariata sveta ZK SOZD Iskra, na kateri je najprej o tržni funkciji v Iskri in njeni organiziranosti po novem v smislu samoupravnega sporazumevanja in v duhu zakona o združenem delu govoril generalni direktor Jože Hujs.
V	razpravi so se pogovarjah o tezah samoupravnega sporazuma v Iskra Commerce in podprli usmeritev, da se v delovnih organizacijah da podporo, naj se prodajna področja oblikujejo kot tozdi, kar velja tudi za IC. Ugotovili so, da so tovariši iz IC pripravili ustrezne teze, ki uživajo podporo aktivistov tudi v drugih organizacijah, in naj bi v tem smislu delovali v svojih okoljih.
Dogovorih so se tudi, da bo prihodnji teden skupaj s funkcionarji ZK iz Ljubljane posvet o tem, kako vzpostaviti enako organiziranost ZK za ljubljansko območje in kako oblikovati za celotno gospodarstvo tega območja enotnejše uresničevanje zakona o združenem delu ter odpreti vse probleme, ki nastajajo z izvajanjem te akcije.
D. Z.
ISKRA COMMERCE
Prisotni moramo biti v vsej Jugoslaviji
Te dni se je začela uresničevati žeja mnogih v Iskri, da bi se naša zvezda pojavila v vseh večjih poslovnih središčih v Jugoslaviji. Samoupravni organi I$kre Commerce so namreč sprejeli in potrdili investicijski elaborat za zgraditev in razširitev servisne, trgovske in predstavniške mreže v Jugoslaviji.
Elaborat je dejansko del srednjeročnega načrta razvoja in dejavnosti Iskre Commerce v obdobjih 1976-1980, ki se dosti bolj kot doslej
zavzema za širjenje predstavniških, trgovskih in servisnih punktov. K temu je delavce Iskre Commerce, dobesedno, prisilila vse večja konku-
PRED VOLILNIMI KONFERENCAMI OOZK
Znanje je ideološko orožje komunista
Zveza komunistov Jugoslavije je razvila nekatere ideje, ki so rezultat revolucionarne poti v našem družbenem razvoju. Mi imamo lastne predstave o samem socializmu in o načinu izgradnje tega socializma. Po našem pojmovanju bodo proizvajalci sami prišli v tak položaj, ko bodo zaradi realizacije lastnih potreb, interesov in idealov spremenili družbo, jo poganjali naprej z lastno akcijo. S tem je povezan koncept o samoupravljanju. Razvili smo tudi teorijo avantgarde Zveze komunistov, saj to ustreza razmeram boja za samoupravno družbo.
V	statutu ZKJ smo zapisah: »Komunisti se bojujejo za ideje, pohtiko in stališča ZK z močjo prepričevanja in argumentov, s prizadevnostjo, doslednostjo in osebnim zgledom, z ustvarjalnim javnim in neposrednim delovanjem v organizacijah združenega dela, družbenopohtičnih organizacijah, v organih družbenopohtičnih skupnosti in v drugih demokratičnih oblikah družbenega in pohtičnega življenja.66
Franc Popit pa je pred nedavnim dejal, da bo boj za uresničitev razrednih odnosov uspešen samo v akcijah, kjer bo predvsem prišlo do izraza znanje, konkretnost, usposobljenost in pripravljenost za spreminjanje sedanjega stanja.
Komunistu je znanje njegovo ideološko orožje, s katerim zmaguje. Z znanjem, ki ga ima, osvešča ljudi, jim odkriva razredno in socialno resnico družbe in njegovega lastnega položaja ter kaže izhod iz danega v novo, lepše. Le s trdnim znanjem in prepričanjem, ki ga komunist nosi v sebi, lahko kot moralna in pohtična sila Vzbuja zaupanje v ljudeh, sprošča njihovo energijo, njihovo pripravljenost, da uporabijo revolucionarno teorijo kot napotilo za akcijo.
Zato se mora vsak komunist stalno izobraževati. Zanimati se mora za vse življenjske stiske ljudi, veliko mora razmišljati in vedno kazati ljudem možne rešitve njihovih življenjskih problemov. Vedno pa mora komunist ohraniti „vero v človeka, kajti vera v človeka je tisto bistvo marksizma, po katerem se prava pohtika loči od pohtikantstva66 (kot je zapisal Franc Šetinc).
Za najvišje kroge delovnih ljudi je najbolj pomemben moralni zgled zveze komunistov. Besede komunistov naj spremljajo tudi njihova dejanja. Zgled je najbolj prepričljiv. Šele dejanja pokažejo, koliko nosilci idej zares spoštujejo svoje ideje.
Komunist ne sme biti v boju ne ideahst ne skeptik, biti mora realist v pravem pomenu besede, vedeti mora, kaj je mogoče storiti v danih družbenih razmerah in odnosih.
Komunist naj bo zvest predvsem svojemu idejnemu prepričanju, svoji povezanosti z interesi delavskega razreda, zvest naj bo sebi in skupnim dolgoročnim revolucionarnim ciljem.
V	sedanjem trenutku pa moramo mobilizirati vse sile za hitrejšo uveljavitev delegatskega sistema in učinkovito uresničevanje določil zakona o združenem delu.
Stane Preskar
renčnost na jugoslovanskem tržišču, kajti zavedati se moramo, da je dober servis pogoj za uspešno prodajo, vsem pa je dobro znan tudi velik pomen predstavništev.	^
Naša konkurenčnost na domačem tržišču je začela pešati zlasti zaradi nepravdne politike in nerazumevanja nekaterih v Iskri, lahko bi rekh tudi pasivnosti tistih, ki jim je malo mar, kaj se bo dogajalo z izdelkom potem, ko bo zapustil tovarniške prostore. V minulem srednjeročnem obdobju je prevladalo tudi mnenje, da kadrovske in prostorske zmogljivosti v Jugoslaviji zadostujejo, in vse to je pripefalo do, milo rečeno, stagnacije.
Prav zato so se delavci Iskre Commerce v srednjeročnem programu in zdaj v investicijskem elaboratu odločili za povsem novo pot, za razširitev predstavniške, trgovinske in servisne dejavnosti povsod, kjer bo to le mogoče. Vsekakor je program izredno ambiciozen, o čemer govori tudi njegova, kot je dejal predsednik delavskega sveta IC Franc Borko, „teža“, saj bo skupno veljal približno 20 starih milijard dinarjev.
Iskra Commerce je začel srednjeročni plan na področju investicij uresničevati že lani. Tako je v Zagrebu odkupil poslovne prostore v poslovni hiši Zagrebčanka, ter s tem ustvaril normalne pogoje za delovanje Iskrinih predstavnikov v hrvaškem glavnem mestu. Investicija je veljala nekaj čez 12 milijonov dinarjev. Drug takšen korak je bil nakup poslovnih prostorov v Sarajevu. Investicija je bila vsekakor nujna, saj sta, podobno kot v Zagrebu, delovala servis in filiala v nemogočih prostorih. Iskrina zvezda se je pred meseci pojavila tudi nad novo Iskrino trgovsko prodajalno v Tuzli in v Subotici, Iger smo najeli prostore za trgovino, hkrati pa smo v mnogih jugoslovanskih mestih odprli v najemnih prostorih servisne delavnice. Prav glede najemanja prostorov pa so si v Iskri Commerce že povsem „na jasnem66. Poudarjajo namreč, da so vsi najeti prostori le začasni, kajti v srednjeročnem programu predvidevajo izključno le nakup.
Novi investicijski elaborat, ki so ga pred dnevi potrdiU vsi samoupravni organi v Iskri Commerce ter ga predložili ljubljanski banki, ki bo kreditirala graditev oziroma nakup novih prostorov ter opreme, so pripravljali junija, julija in avgusta letos. Za pomoč so zaprosili specializirane organizacije,
(Nadaljevanje na 2. strani)
DOHODKOVNI ODNOSI V ZD
Nova merila
Razporejanje čistega dohodka in uresničevanja načela delitve po delu, kot oboje opredeljuje zakon o združenem delu na dveh ključnih osnovah, to je rezultatih živega in minulega dela, je izredno zahtevna naloga, ki jo bomo uresničili postopoma. Sedanje predlagane rešitve morajo predstavljati korak naprej v izgradnji sistema in morajo služiti uveljavljanju ciljev temeljne organizacije združenega dela. Pri tem j e zlasti za uveljavitev načela delitve po delu v danem trenutku najbolj pomembno, da opredeUmo tista izhodišča, ki jih bo moč uspešno uveljaviti še v letošnjem letu v panožnih samoupravnih sporazumih o skupnih osnovah in merilih delitve sredstev za osebne dohodke, že v letu 1978 pa tudi v pravilnikih o osnovah in merilih delitve sredstev za osebne dohodke v temeljnih organizacijah. Med temi rešitvami, ki so podrobneje obdelane zlasti v delovnem gradivu o razporejanju čistega dohodka in delitvi osebnih dohodkov ter v poročilu in stališčih glede panožnega samoupravnega sporazumevanja, moramo zlasti zagotoviti naslednje:
Odpraviti odvisnost višine osebnega dohodka delavca od delovnega mesta, ki ga zaseda in prav tako od njegove osebne ocene ter miselnost, da ima delavec v vsakem primeru že iz delovnega razmerja tudi za nedelo pravico vsaj do zajamčenega OD. Tako dosedanjo prakso bi morali nadomestiti z osnovami in merili za ugotavljanje delovnega prispevka. To pa ni ista metoda kot analitično vrednotenje zahtevnosti del in nalog, kar nekateri radi zamenjujejo. Pri izbiri teh meril naj bi dali poudarek tistim, od katerih lahko izboljšanje rezultatov dela največ prispeva k povečanju dohodka. Ta merila za ugotavljanje delovnega prispevka posameznega delavca naj omogočijo spremljati obseg, kvahteto in gospodarnost rezultatov dela. V ta okvir torej sodijo tudi instrumenti merjenja kvalitete dela, pri čemer razumemo merjenje delovnega učinka delavcev iste skupine, ki opravljajo enaka in podobna dela. Brez določenih normativov in standardov za opredelitev delovne storilnosti in brez določenih standardov v stroških, porabi materiala in energije ipd. za opredelitev učinkov pri uporabi opredmetenega dela ter brez opredelitve operativnih planov za vse enote v okviru globalnega plana razvoja — si ni mogoče zamisliti sistema delitve osebnih dohodkov po delovnih učinkih.
Razumljivo pa je, da delovnega učinka ni možno ugotavljati in meriti pri vseh delih z enakimi merili. V procesu proizvodnje so rezultati dela fizično merljivi na podlagi delovnih normativov. Določitev kriterijev za ocenjevanje delovnega učinka delavcem v strokovnih, upravnih in administrativnih službah pa predstavlja najvažnejši problem, ki ga moramo rešiti in izvajati v letu 1978.
V	večini naših organizacij zdmženega dela imajo dokaj natančno ugotovljene normative za delo delavcev v proizvodnji in tudi finančni učinek proizvodnega dela. Na splošno pa ni meril za vrednotenje delovne uspešnosti delavcev, ki delajo izven proizvodnje v enotah, ki so dolžne dajati podatke, voditi evidence in dokumentacijo, izvajati pripravo dela, izvrševati prodajno-nabavne usluge in drugo. Enaka ugotovitev pa velja tudi za delavce družbenih dejavnosti — izobraževanje, kulture, zdravstva, socialnega varstva.
V	takih pogojih lahko govorimo o dveh vrstah delavcev: o delavcih v materialni proizvodnji, katerih delo se meri in katerih osebni dohodki so odvisni od obsega in kvalitete dela in o delavcih izven materialne proizvodnje, ki opravljajo zelo važne naloge brez vsakih meril za učinkovitost svojega dela in katerih osebni dohodki so bili do sedaj odvisni predvsem od delovnega mesta in izobrazbe, ne pa od učinkovitosti opravljenega dela. Take razmere so pogojevale tudi konfliktne situacije med delavci v materialni proizvodnji in delavci izven nje. Če bodo delavci iz neposredne proizvodnje zahtevah enakost pogojev dela tudi pri ugotavljanju prispevkov delavcev strokovnih in pisarniških organizacijskih enot, bo kmalu odpravljena miselnost, da sistema dehtve po delu za strokovne delavce ni mogoče uveljaviti. Resda ni možno vsakega dela izmeriti s koUčinskimi merami, kot so tona in meter, možno pa je ovrednotiti delovno uspešnost s posrednimi merami, ki se določajo z operativnimi plani, ah pa z dogovorjenimi kriteriji za kvahteto storitev. Pri ugotavljanju le-teh za dela v družbenih dejavnostih pa bi morah sodelovati tudi njihovi uporabniki in občani, torej ne le delavci zaposleni v teh dejavnostih.
Če so delavci v proizvodnji sprejeli odvisnost svojih osebnih dohodkov od opravljenega obsega in kvalitete dela, potem ni nobenega razloga za miselnost, da bo sistem določanja višine osebnih dohodkov delavcem izven neposredne proizvodnje po delovni uspešnosti sprožil nestrpnost v kolektivih in spore med delavci. Pogoj pri uvedbi sistema pa je vsekakor pripravljenost delavcev, da sprejmejo kvalitetne rešitve. Prav tako je nesprejemljivo mnenje, ki se včasih pojavlja med delavci družbenih dejavnosti, da namreč za uvedbo dehtve po vloženem delu ni dovolj denarja. Glede na ugotovljeno dejstvo,-da je obseg in kvahteta dela do 50 % boljša pri delih, ki se merijo in evidentirajo, bi lahko pričakovah, da bo prišlo do prerazporeditve osebnih dohodkov med delavci, ki kvahtetno opravljajo družbeno potrebno delo v dejavnostih, katerih programi dela in nalog so dogovorjeni.	-
Slaba kakovost-višji stroški
Na pobudo in v organizaciji Področja za kakovost v ZP Iskra, je bilo pred dnevi v Ljubljani posvetovanje o ekonomiji kakovosti in spremljanju stroškov zaradi slabe kakovosti. Seminarja se je udeležilo osemdeset računovodij, vodij ekonomskih oddelkov, organizatorjev in vodij služb za kakovost iz domala vseh Iskrinih temeljnih in delovnih organizacij.
Dnevni red je zajemal številna področja, ki so tesno povezana s kakovostjo in stroški, kot na primer kakovost kot element ekonomičnosti, teorija in razvrstitev stroškov, odnos med stroški in vrednostjo kakovosti, ekonomija kakovosti v organizacijah združenega dela, klasifikacija elementov stroškov kakovosti, faze pristopa k stroškom kakovosti, kritična ocena možnosti spremljanja stroškov in navodila za delo, nadalje osnutek sistema spremljanja stroškov v Iskri zaradi slabe kakovosti, podani pa so bili tudi praktični primeri, kako spremljajo stroške kakovosti v drugih poslovnih organizacijah - mariborskem TAM, v kranjski Savi, Elmi, itd. Uvodni govor sta imela direktor področja za kakovost v ZP Iskra Milan Železnik in di-
rektor področja za finance v ZP Iskra Anton Bukinis, poročila pa so pri-pravih zunanji in Iskrini sodelavci.
V obsežni razpravi so udeleženci pohvalili pobudo za pristop k spremljanju stroškov kakovosti, imeli pa so tudi vrsto predlogov, kako bo treba nadaljevati začeto akcijo. Menih so, da obstoječi sistem spremljanja stroškov v posameznih delovnih organizacijah ni usklajen ter opozorili, daje treba čimprej pripraviti osnove za sistematično spremljanje stroškov kakovosti. Vse to bomo lahko v Iskri dosegh le v primeru, če bomo temu področju končno le namenih več pozornosti, ena od možnosti pa je ta, da ustanovimo v okviru delovnih oziroma posameznih temeljnih organizacij posebne strokovne teame, ki naj pripravijo konkretne predloge za spremljanje stroškov kakovosti. Te teame naj bi sestavljali organizatorji, računovodje in vodje služb oziroma področij kakovosti. Na posvetovanju je bil izrečen tudi predlog, naj bi teame vodih organizatorji, s tem, da vodje služb kakovosti v dogovoru z računovodstvi določijo posamezne elemente stroškov kakovosti.
Na seminarju so sprejeh tudi že konkretne zadolžitve. Med drugim so
Pomisleki, kljub uspešnemu poslovanju
(Nadaljevanje s 1. strani)
izrekel na račun investicijskih vlaganj v tem letu. Od predvidenih investicij za to leto jih je bilo v prvih šestih mesecih uresničenih oziroma aktiviranih le 10%, oziroma 24%, če upoštevamo investicije, ki že potekajo. V zvezi s tem je poudaril, da bomo morali letos in v preostalih treh letih srednjeročnega načrta močno povečati investicijsko dejavnost, če bomo hoteh uresničiti zastavljene cilje, ki pa temeljijo na programskem prestrukturiranju proizvodnih programov v smislu večje profesionalizacije ob hkratni modernizaciji tehnoloških procesov.
V obširni razpravi, ki je sledila poročilu direktorja področja za ekonomiko, so se člani predsedstva zanimali zlasti za delo tistih temeljnih organizacij, ki že dalj časa poslujejo z izgubo. To so: ATC, Radijski sprejemniki, Gospodinjski aparati, Mah zaganjalniki in Montaža elektromotorjev. Ker se te temeljne organizacije~ ne morejo dokopati do pozitivnih poslovnih rezultatov, se je predsednik Iskrine sindikalne organizacije Jože Čebela zavzel za to, da naj Skupščina ZP Iskra zahteva od posameznih delovnih organizacij izdelavo sanacijskih
programov, in to zlasti za tiste TOZD, ki že dalj časa delujejo z izgubo.
V nadaljevanju so na seji predsedstva sprejeh tudi okvirni dnevni red prihodnjega zasedanja skupščine, ki bo, kot že rečeno, v prvi polovici oktobra. Osrednji dve točki dnevnega reda bosta poročilo in razprava o tezah za samoupravni sporazum o samoupravni organiziranosti SOZD Iskra ter poročilo o poslovanju ZP Iskra v letošnjem prvem pohetju.
Člani predsedstva so analizirali tudi delovanje delegatskega sistema v Iskri ter izrekli več kritičnih pripomb oziroma ugotovitev. Obširno razpravo je vzpodbudilo tudi vprašanje člana predsedstva Skupščine iz Elektroopti-ke, kaj smo v Iskri naredih pri uresničevanju zakona o združenem delu glede urejanja dohodkovnih odnosov, kajti po njegovem mnenju vse preveč govorimo o organizacijskih oblikah, manj pa o dohodkovnih odnosih. Delegatu je odgovoril vodja komisije, ki naj pripravi skupne osnove in merila za delitev čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke Stane Preskar. Opozoril je, da smo že v tezah za samoupravni sporazum o SOZD Iskra namenih uresničevanju dohodkovnih odnosov veliko pozor-
di
nosti. Tam govorimo o skupnem pri! hodku, skupnem dohodku, svobodni! I# menjavi dela, o internih cenah itd! |y Dosti smo naredih tudi pri reševanji dohodkovnih odnosov. Tako smo mel drugim ustanovih razhčne komisije, k morajo konkretneje obdelati ugotav Ijanje skupnega prihodka, skupneg) dohodka, te komisije pa naj pripravijc tudi osnove za svobodno menjavi dela. Med njimi smo u stanovih tud komisijo, ki naj pripravi skupni osnove in merila za dehtev čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke. Prav ta komisija bo pripra za poslovodni odbor v kratkem pi osnutek, ki naj bi šel še ta mesec širšo javno razpravo. Na njej bomo skušah dobiti odgovor na to, kako^ dehti osebne dohodke v skladu zakonom o združenem delu. S tam Preskar je v nadaljevanju opozoril tud: j* na to, da imamo le še dobre tri mesec#8! časa, da v skladu z zakonom o zdrU- 8a ženem delu sprejmemo v vsaki temeij;™
i-ti /-vrrro nt-TO	vn-«i vrilriiV r\ rxcnrxxroll lil
ni organizaciji pravilnik o osnovah h1, merilih za dehtev sredstev za osebn#1^
dohodke. Seveda bo treba večjo p°
Mii
zornost nameniti tudi planiranju
vrednotenju dela in nalog, ter delov- /■ nemu uspehu vsakega delavca, se Prav'1iiVn ugotavljanju rezultatov dela glede ®a VIJ kohčino in kakovost. Potrebno bo * vnesti tudi osnove za dehtev osebni# j dohodkov, ki bodo povezane z bolj'081 šim gospodarjenjem in boljšim uPiaV"|iut? Ijanjem sredstev družbene lastnine. ^
Lado Drobeč fCfl
Jo v
cev,
SOOl
N
I
Prisotni moramo biti v vsej Jugoslaviji
Naša prisotnost na makedonske®^,1 tržišču je bila v minulih letih b°^ ' pičla. Servis, trgovihp in predstavništvi vo imamo le v Skopju, na druga mest^
(Nadaljevanje s 1. strani)
med njimi ljubljanski Projektivni biro in Slovenija projekt. Tehnološki del elaborata so izdelah zunanji sodelavci, gradbenoinstalacijski del je delo Iskrinih in zunanjih sodelavcev, ekonomski del pa smo izdelah v „hiši“.
..Investicija je izredno velika in je ena največjih Iskrinih naložb v domače tržišče," je poudaril Franc Borko. ..Odločitev je dobro pretehtana in v vsakem primeru še kako nujna, če želimo dolgoročno rešiti problematiko, ki smo jo doslej, milo rečeno, zanemarjali."
Celotna investicija bo veljala natanko 147,309.464 dinarjev. Od te vsote bo Iskra Commerce prispeval okoh 51 milijonov 300 tisoč dinarjev, posojilo Ljubljanske banke pa bo znašalo 96 milijonov dinarjev. Razmerje je torej 35:65. Iskra Commerce je zaprosil in bo verjetno dobil to posojilo pod izredno ugodnimi pogoji z dobo odplačevanja osmih let in obrestno mero 6 odstotkov. Kredit bo odplačeval delno iz dohodka TOZD Domači trg IC, del obveznosti bo moral prevzeti sektor Marketinga, ostalo pa servis. Slednji naj bi odplačeval posojilo iz združenih sredstev, nekaj pa tudi iz svojega lastnega dohodka.
Investicijski elaborat zajema graditev in nakup prostorov ter opreme v Ljubljani, Beogradu, Kragujevcu, Bitoli, Mostarju in Banja Luki. Najpomembnejša in največja bo vsekakor investicija v Ljubljani, kjer bomo v
Stegnah v kratkem začeh graditi nov centralni servis s centralnim skladiščem rezervnih delov. Objekt bo obsegal okoh 7000 kvadratnih metrov in bo v tem obdobju gotovo velika pridobitev za vso Iskro. Investicija bo veljala nekaj več kot 112 milijonov dinarjev. S to gradnjo bodo v Iskri Commerce rešili tudi prostorski problem sektorja Marketing. Le-ta se zdaj stiska v najemnih prostorih na Tržaški cesti v Ljubljani. Hišo bodo v kratkem
pa kot da smo pozafrih. No, zdaj nam je ponudila priložnost za nakul^ prostorov v Bitoh, kjer bi imeh vse
dejavnosti — servisno, trgovsko _
predstavniško. Lokal bo veljal nek.^ j manj kot 3 milijone dinarjev.	^
Tudi v Mostarju smo capljali 4^ drugimi konkurenčnimi podjetj1],^
cesti, z izpraznitvijo sedanjih servisnih prostorov v Rožni dolini pa bo Marketing končno le prišel do, za svojo dejavnost, primerne stavbe.
Še nekaj podatkov o zunanjih lokacijah. V Titogradu bo Iskra Commerce odprodal zdajšnjo trgovino in filialo, ki sta na periferiji mesta, kupil pa bo prostore nasproti sedanjega Iskrinega servisa v strogem središču mesta. Investicija bo veljala približno 3 milijone 130 tisoč dinarjev.
V Kragujevcu išče IC lokacijo že 3-4 leta, vendar tja še ni mogel prodreti. Medtem pa se zdaj Iskri odpirajo nove možnosti v novem mestnem trgovskem poslovnem centru. Želja in cilj sta, da bi v Kragujevcu odprli novo predstavništvo, trgovino in servis, ter s tem dejansko „pokrili" vso Šumadijo. Investicija je nekaj manj kot trikrat večja kot v Titogradu.
- menda prihodnje leto - porušili in Imamo le servis, če to ime sploh ves kolektiv Marketinga bi se znašel na služi. IC se je zato odločil za nakvj ^
novega objekta, v katerem bo IsktiL center za vse naše dejavnosti. Objel®:, bo veljal okoli 3 milijone 300 tisc^
Nel
dinarjev.	^
Prisotnost bomo povečah tudi ^ Banja Luki, kjer je slovenska trgovska ^ mreža začela graditi trgovsko M^vpbd konzorciju je tudi Iskra in si bo#)^
tako pridobih del prostorov.	2,6*
To so torej objekti, katerih ditev in opremljanje predvideva sticijski elaborat, ob tem pa je treb'(Qv takoj poudariti, da ta elaborat ne jema vseh predvidenih investicij. katerimi bo skušal Iskra CommerceJtey srednjeročnem obdobju do leta l^fl j še bolj razširiti svojo dejavnost na rjobg, goslovanskem tržišču ter tako še b°|s|UŽ približati dosežke delavcev celot*11,1^ Iskr e jugo slovanskemu kupcu. kon
Lado Drobi® Pl°
sklenih, da morajo Iskrine delovne organizacije čimprej formirati omenjene ekipe, le-te pa morajo do 15. oktobra letos pripraviti osnutek sistema za spremljanje stroškov kakovosti. Da pa bi imeh v Iskri enoten sistem, bo področje za kakovost v ZP Iskra hkrati pripravilo potrebne osnove.
L. D.
Komsomolska delegacija pred tovarno Telekomunikacije, (k članku na 3. Si
Proizvodnja v avgustu



r-
r-
	I—VIII/76	Izpolnitev I-Vin/77	mesečna	Š-i S| |o	11	. 1 o-s
TELEKOMUNIKACIJE	1,672.406	1,801.537	192.371	O -ti 106,1	O-o 66,3	0-0 105,4
ELEMENTI	268.205	413.822	44.418	95,9	63,4	99,6
KONDENZATORJI	98.133	164.438	24.646	81,9	50,6	77,6
ŠIROKA POTROŠNJA	514.280	871.069	109.742	127,2	65,0	100,1
AVTOMATIKA	635.956	777.816	114.240	158,2	67,5	106,2
AVTOELEKTRIKA	752.897	870.069	104.212	107,2	61,4	93,1
SKUPAJ	3,941.877	4,898.751	589.629	114,8	64,4	100,5
ISKRA-COMMERCE	59.467	98.241	12.351	158,0	67,3	116,5
INŠTITUT ZA KAKOVOST IN METROLOGIJO	6.323	7.729	680	113,3	83,1	133,3
BIRO ZA INDUSTRIJSKI INŽINIRING	6.961	10.313	834	10304,2	72,4	121,3
SKUPAJ ZP ISKRA	4,014.628	5,015.034	603.494	115,5	64,5	100,9
i!
§4
9ov,
lahl
I
107,7
154.3 167,6
169.4 122,3
'Slik
dni
Npr;
Je
s
I-
ils.« S
Po tekočih cenah je realizirana proizvodnja za obdobje januar-avgust 1977 znašala 5,396.436 din.
Kaj program-pomemben je le denar!
Te besede, ki smo jih uporabili za naslov članka o skupni seji odbora za gospodarsko-finančne zadeve Skupščine ZP Iskra in delegatov delovnih organizacij, imenovanih za uskladitev sredstev za dejavnost Iskrine KTD službe za letos, je v sklepnem govoru tega, lahko ga ocenimo delno neuspešnega srečanja, izrekel predsednik odbora za gospodarsko finančne zadeve in član predsedstva skupščine ZP Iskra Milan Petelin. Kritika gotovo ni bila izrečena tja v en dan, ampak je bila naperjena zlasti proti tistim, ki ne poznajo in se ne zavedajo pomena dejavnosti KTD službe in jim je program dela te službe le malo mar, briga jih le to, koliko denarja bodo morali prispevati.
k0NlKOLI NI DENARJA ZA SLUŽBE
^Kupnega pomena
in<;
Kot je znano, je v KTD službi za-•cefoslenih 23 ljudi. Njihova osnovna natega je zagotoviti Iskri skupni sistem ejjMničnih standardov, tehnične dokumentacije ter klasifikacije in oštevil-,ne^nja. Doslej se je KTD služba skoraj poi&ljučno financirala proračunsko, srž ^Problema pa je v tem, da v Iskri ne-ov-^teri niso preveč navdušeni, ko je jvi^eba združevati denar za skupne de-fljkvnosti.
bo Eden in morda najbolj bistven jjbltoblem je ta, da mnogi v Iskri dejav-ol^sti KTD službe sploh ne poznajo, fjv-^to ne morejo vrednotiti dela teh Mi. Vzrok je med drugim tudi v 'etn, da pridejo opravljene naloge beZCTD službe le do ozkega kroga stro-/Ovnjakov — tehnologov in razvijal--^ev, ti pa žal niso dovolj aktivni pri MdloČanju, ko je beseda o financi-Mu KTD dejavnosti. Drug problem, pa se takoj navezuje na prvega, ni nič manj pomemben, je ta, da pre-boFščamo odločitve o uvajanju rešitev, nki jih posreduje KTD služba, vključno ieSjMi z informacijami, ki jih je moč ■ pobiti pri tej službi, posameznikom, j^tlasti v razvojno tehničnih službah, ti ^ se po svoji lastni — subjektivni —
, jitesoji odločajo za ali proti. ejrt Zaradi obeh omenjenih problemov Iskrine temeljne in delovne organi-cije letos zahtevale, da je treba spre-niti način financiranja KTD službe t določiti srednjeročni program javnosti tega kolektiva.
Kot že rečeno, je bila seja odbora gospodarsko-finančne zadeve in legatov delovnih organizacij skli-^na z namenom, da bi na njej izvedli Usklajevalni postopek za uskladitev vodstev za KTD dejavnost v tem letu,
y Sfj|gj-nir*oVi cr#>Hniprn/^np(ro na^.rt/l 79,
ofIT'm bi
gjJ-S milijona dinarjev. Pozneje so .^e^ctovili, da ta vsota ne bo zadosto-gb^la niti za izplačilo osebnih dohod-^v, izračunali pa so tudi to, da bo y pTD letos porabil do konca leta 4,2 rii (^ona dinarjev. In okoli te razlike je .pgrkla razprava.
Delegate so najprej seznanili z
smernicah srednjeročnega načrta za -1980
TD dejavnost v tem letu ocenjeni na
je 1976-
i so biili stroški za
‘bol^segom dela in pomenom KTD iJJgbe ter z upravičenostjo, da ta ko-
dobi zaželeno vsoto, ki je,
nec koncev, tudi najmanjša, če želi
KUI1UCV,
0(jeisPloh delovati.
-^^LEGATI ali opazovalci
lliSeje so se udeležili domala vsi de-^ ®gati, za katere pa se je pozneje izka-
zalo, da jih polovica ni imela pooblastila o končnem odločanju. „Najbolj me moti to,“ je po sestanku povedal član predsedstva skupščine ZP Iskra Milan Petelin, „da so ti delegati prišli na sestanek z delovnim naslovom USKLAJEVALNI le kot opazovalci. Prav tisti .nepooblaščeni1 pa so imeli največ povedati, kar je sejo le za-vleklo.11
Salomonska rešitev je bila zato naslednja: vsi tisti, ki se niso odločili niti za niti proti, bodo morali svoje odgovore poslati odboru za gospodarsko finančne zadeve skupščine ZP Iskra do 25. septembra. Če je usklajevalni postopek uspel ali ne, bomo torej lahki) zvedeli šele takrat.
Tovariš Petelin je v zaključnem govoru opozoril zlasti na to, da o celotnem letnem planu ZP Iskra ni bilo izrečeno toliko besed in popisanega toliko materiala, kot prav o dejavnosti KTD službe. Pri vsem tem pa je morda še najbolj žalostno to, da gre za razliko 1,6 milijonov dinarjev, torej vsoto, ki znaša v primerjavi z vsemi sredstvi, ki jih združujemo v Iskri, le okoli 1 odstotek. Še bolj smešno je morda to, da prav zaradi tega odstotka v Iskri še doslej nismo mogli sprejeti letnega plana.
Zapisati tudi velja, da so delegati zahtevali zmanjšanje združenih sredstev za KTD dejavnost, nihče od njih pa ni znal povedati, kako naj to storimo, da bo lahko KTD služba še naprej opravljala tako pomembno nalogo, kot jo ima. Z drugimi besedami — vsi se strinjajo s programi dela, čeprav so z njimi seznanjeni le površno, k njim nimajo nobenih pripomb, odveč pa jim je združevati denar za izpolnjevanje programa.
NESKLEPČNOST - NERESNOST?
Po usklajevalnem postopku bi morala biti še ločena seja odbora za gospodarsko-finančne zadeve. Le-tu naj bi poslušali poročilo direktorja področja za ekonomiko Edija Delopsta o poslovanju ZP Iskra v prvem polletju. Sestanek je zaradi nesklepčnosti (beri neresnosti delegatov) odpadel in so ga preložili na 26. september. Predsednik odbora Milan Petelin je ob tem poudaril, da bi bil že skrajni čas, da enkrat v Iskri le doživimo odpokhc neresnih in neodgovornih delegatov, kajti sicer bo delegatski sistem kljub številnim uspehom le bolj životaril.
Lado Drobež
Indijski gost v Iskri
Prejšnji teden se je mudil v Jugoslaviji dr. Nirmal Bose, generalni sekretar indijske asociacije za politične vede. Doktor Bose je univerzitetni profesor in predstojnik oddelka (depart-ment) za politične znanosti na caDcutski univerzi. Profesor je tudi član različnih univerzitetnih odborov in nosilec vrste političnih funkcij v Indiji.
Dr. Nirmal Bose je pisec večjega števila člankov in publikacij v angleščini in bengalščini o politični znanosti, političnem življenju v Indiji in svetu. Pri nas se je mudil na študijskem potovanju, ker je hotel konkretneje spoznati naš samoupravni sistem in se seznaniti z metodami dela naših tovrstnih inštitucij. Bil je gost Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Tu se je pogovarjal z večimi strokovnjaki s svojega področja in nato prosil, da so mu omogočili srečanje z organi v družbenopolitičnih organizacijah in organizacijah združenega dela.
Fakulteta mu je omogočila obisk škofjeloške občine, kjer je bil gost predsednika skupščine in izvršnega sveta. V pogovorih so visokemu gostu razložili zakonodajo, samoupravno sporazumevanje in praktično izvajanje samoupravnega sistema na vseh ravneh, od federacije do krajevnih skupnosti. Podrobneje so se ustavili ob delu občinske skupščine in samoupravnih interesnih skupnosti.
Nato pa so profesorju dr. Boseju želeli pokazati še, kako deluje samoupravni mehanizem na osnovnih ravneh: v TOZD in krajevni skupnosti.
Profesor je obiskal Iskro in sicer TOZD Elektromotorji v Železnikih.
Predstavili so mu vodilne ljudi v tovarni, mu nazorno predočili samoupravno vodstvo, strukturo in funkcioniranje samoupravnega sistema, začenši z neposrednimi proizvajalci, ki so nosilci pravic in, ki neposredno sprejemajo samoupravne akte na vseh ravneh v gospodarskih in družbenopolitičnih skupnostih.
Visoki gost je postavljal zanimiva vprašanja, saj je poznal teoretične osnove in ga je predvsem zanimalo, kako se načela nove ustave in Zakona o združenem delu uresničujejo tudi v praksi. Zanimal se je za vrsto čisto tehničnih rešitev in nianse v praktični operativi.
Gostu so razložili tudi funkcijo in namen Iskre, ki je znana tudi izven naših meja in, ki predstavlja značilen pomen samoupravnega poslovnega združenja na osnovi skupnih vlaganj in delitve produktov dela. Zelo je pohvalil duhovito rešitev in funkcionalnost institucij in funkcionalnih enot, ki da so zelo v skladu z načeli samoupravnega socializma.
FY
Dr. Nirmal Bose (tretji od leve) med razgovori v Iskri
INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE, KRANJ
Sovjetski mladinci v Sloveniji
V četrtek, 15. septembra je DO ISKRO Elektromehaniko v Kranju obiskala komsomolska delegacija iz Tbilisija, glavnega mesta Gruzinske SSR. Ogledala sije proizvodnjo Tovarne ATC na Laborah, kjer jih je inž. Jovan Kecman seznanil z osnovnimi podatki o ISKRI Elektro mehaniki in ZP ISKRA. Predstavniki mladinske organizacije pa so jim povedali kako so organizirani Iskrini mladi delavci v Zvezi socialistične mladine Slovenije.
Skupino 40 mladih deklet in fantov sta spremljala Vladimir Dejan, član sekretariata predsedstva Mestne konference ZSMS iz Ljubljane in član komisije za mednarodne odnose pri Republiški konferenci ZSM Slovenije ter predsednik mladinske organizacije ZP ISKRA Miloš Pavlica.
Štiridnevno bivanje gruzinskih komsomolcev v Jugoslaviji je organiziral Biro za mednarodno izmenjavo mladih iz Beograda. Med svojim obi-
skom v Sloveniji so se pogovarjali tudi s predstavniki MK ZSMS iz Ljubljane. Obiskali so tudi gimnazijo Ivan Cankar in Mladinski center v Žg. Šiški. Mladi obeh mest so si bili edini, da obstajajo številne možnosti za še tesnejše sodelovanje med mestoma Tbilisi in Ljubljano, ki imata že vrsto let navezane prijateljske stike.
Tudi ostale konference ZSMS širom po naši republiki bi lahko podobno bogatile svoje delovne programe s tesnejšim sodelovanjem s sorodnimi organizacijami v tujini, ki združujejo mlade. Mestna konferenca ZSM iz Ljubljane sodeluje tudi z mladino iz IViesbadna v Zahodni Nemčiji. Navezali so tudi stike z našimi delavci, ki so na delu v tem mestu. Računajo tudi na sodelovanje z mestoma Parma in Pesaro v Italiji, s katerima ima Ljubljana navezane prijateljske stike.
A. Boc

-n
,2
»Moje drugo srečanje s predsednikom," je nadaljeval naš raz-,'vor 'ahko :
?°Vor Avrelij Tronkar, „ko je Tito prišel k nam na obisk pa bi strnil v naslednje spomine.
J
s Ker sem bil takrat tudi vodja pred vojaške vzgoje v tovarni, imel seveda album s fotografijami o tej naši dejavnosti, g'K® za album je posnel danes že pokojni Janez Murovec. Nekaj J Pred maršalovim obiskom v kranjski Iskri me je Tone Tičar j| C6 imamo slikovni album o pr6dvojaški vzcjoji. 0dQOvo-l>Q ^m mu pritrdilno. Nadalje me je vprašal, če je album v redu. Sf'Mal mi je še, naj imam album pripravljen za neko darilo. K sem imel dva albuma in enega od teh hranim še danes. Na n®u mi je dejal, da bo to darilo še zelo dragoceno za nas. t^.Ker pa sem takrat delal v oddelku, kjer se je vedno začel C* Pomembnih delegacij, takrat sem bil namreč vodja kon-v kinoakustiki, in ker smo dobili že poprej ukaz, da mo-arv? Vse *eP° počistiti in urediti ter pripraviti projekcijsko dvo-’ei ’ mi je seveda takoj postalo sumljivo, da bo pač prišlo do ° Pomembnega in izrednega obiska pri nas. tg ®n poprej, preden je prišel Tito v tovarno, mi je bilo strogo gi^Pno povedano, naj prinesem v delavnico že poprej omenjeni ?ni. ki ga bom moral osebno izročiti maršalu.
C. seveda sem se tudi v tem smislu pripravil in mu osebno tttg album takoj pri vstopu v dvorano. Med izročanjem albu-,,v je Tito dejal, in tega se dobesedno spominjam, naslednje: - da mora biti v takšni tovarni dovolj mladine, ki misli pMno."
^rtir Um	'zr°č'tv' takoj prevzel njegov adjutant, ker so
M Tita zatem takoj popeljali naprej h knjigi vtisov, kamor
Tito se vpisuje v knjigo obiskov.
se je moral podpisati. Takrat je tudi prejel darilo naše tovarne, mali, šestnajstmilimetrski kinoprojektor.
Nato sem zapustil dvorano, ker sem odšel v kabino in začel prisotnim predvajati film.
Ko je maršal zapustil dvorano, smo vsi stekli za njim na tovarniško dvorišče, ker smo si želeli, da bi nam kaj povedal. To so bili zares trenutki, ko smo hoteli biti prav vsi čim bližje ob njem.
Tudi kasneje sem imel priložnost biti še večkrat skupaj z našim predsednikom. Tako sem bil nekajkrat na Bledu, kjer sem poučeval in privajal tamkajšnjega kinooperaterja k delu, zlasti pa sem ga še učil, kako je potrebno ravnati z Iskrinim kinoprojektorjem. Hkrati sem bil tudi zadolžen za njegovo vzdrževanje.
Kot je znano, Tito zelo rad gleda najrazličnejše filme. To mi je torej omogočilo, da sem se, kot sem že dejal, večkrat srečal z njim in njegovo soprogo Jovanko.
Tako sem večkrat po večerji na Brdu najprej montiral platno in vedno je bil ob predsedniku njegov volčjak, ki me je zelo hudo gledal. Nekoč je volčjak kar grozeče šel proti meni in, to moram priznati, kar tresel sem se od strahu, pa je Tito dejal svojemu zvestemu štirinožcu: „Pusti, to je naš čovek."
Vprašujete me, kakšne filme sem predvajal na Brdu našemu predsedniku. Priznati moram, da tako vztrajnega in navdušenega filmskega gledalca redkokdaj srečaš. Titu je bila malenkost gledati zdržema tudi dva, tri filme zapored in tako so se včasih moje kinopredstave zavlekle pozno in daleč čez polnoč. Najprej sem mu običajno zavrtel film o smučarskih skokih v Planici, potem pa lovske filme, v katerih je bodisi nastopal sam ali pa mu jih je poslala naša lovska zveza.
Zanimivo je, da sem mu predvajal celovečerne umetniške filme tudi brez podnaslovov, po vsebini pa so bili ti filmi zelo različni — od kavbojskih filmov pa tja do zgodovinskih spektaklov. Tako se še dobro spominjam, kako sem mu vrtel film o S pa rta ku, ki je bil izredno dolg, saj sem mu moral zavrteti kar šestnajst svitkov filma, vsak pa je bil dolg dvestopetdeset metrov.
Večkrat sem moral seveda skrbeti tudi za popravilo kinoprojektorjev jn dobro se še spominjam, da sem moral ob obisku Hruščova na Brdu zelo na hitro popraviti kinoprojektor in ga pripraviti za predvajanje. Vsa zadevščina je bila tako nujna, da se je zgodilo tako, da sem sam dobesedno odhajal skozi ena vrata, medtem ko je skozi druga vrata že vstopal nekdanji sovjetski premier Hruščev.
Vesel sem, da sem torej lahko tako od blizu in neposredno opazoval našega maršala, govoril z njim in tudi delal zanj z veseljem in navdušenjem, saj je kot človek tako neposreden, prisrčen in ima, kar se mi zdi najvažnejše, posluh za slehernega, zlasti našega navadnega delovnega človeka, kamor seveda štejem tudi sebe," je zaključil svoje spomine na našega predsednika Tita vodja montaže telefonskih aparatov tovarne TEA v Kranju in eden najstarejših Iskrašev Avrelij Tronkar.
INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE
Obveščanje je pomankljivo
Kolektiv ISKRE — Industrije za telekomunikacije, elektroniko in elek-tromehaniko v Kranju je še vedno premalo obveščen o dogodkih znotraj posameznih temeljnih organizacij združenega dela. Delavci premalo vedo o sklepih raznih samoupravnih organov, odborov in komisij in o drugih za vse pomembnih odločitvah. Opažamo tudi premajhen pretok informacij med posameznimi temeljnimi organizacijami, oziroma na relaciji TOZD—DO in obratno. To pa je največkrat povod za nesamoupravno ravnanje in negodovanje delavcev. Kdaj bomo končno znali povedati delavcu tisto, kar mora vedeti?
Prvi korak k reševanju te pereče problematike, ki je v ISKRI Elektro-mehaniki prisotna že več let, bo storjen s tem, da bomo k sodelovanju povabili najmanj po enega dopisnika iz vsake temeljne organizacije. Ti bodo tako kot člani uredniškega odbora (ki mimogrede povedano v letošnjem letu
niso prijeli svinčnika v roko) zbirali
prispevke in spremljali dogajanja v posameznih TOZD . S tem bomo vsak teden prejeli večje število informacij, kar nam bo olajšalo izbor tistih, ki so najbolj pomembne za našega delavca, ki ISKRO prebira.
Seveda pa bodo vsa prizadevanja posameznikov zaman, če bomo še naprej delali po starem. Tu imamo v mislih tiste posameznike, samoupravne organe ali organe družbenopolitičnih organizacij v naši delovni organizaciji, ki o pomembnih akcijah in odločitvah svojega področja ne obveščajo delavcev, pa tudi razne strokovne službe (med njimi je le nekaj izjem), ki vztrajno molčijo o svojem delu, težavah, ciljih in drugih pomembnih problemih ter vprašanjih.
Biti pravočasno in objektivno obveščen je naša neodtujljiva pravica, hkrati pa tudi dolžnost obveščanja javnosti o svojem delu, najsi bo le-to slabo ali dobro. Tega se marsikdo ne zaveda ali bolje rečeno noče zavedati.
Alojz Boc
Predstavljamo inovatorja
Motor PSM 2: levo dno pokrova s skrajšanimi magnetnimi polt Z njegovo prvo tehnično izboljšavo
se je izboljšala kvaliteta motorjev PSM 2 in to pri krajšem in enostavnejšem tehnološkem postopku. Tudi izmeta, ki ga je bilo včasih do 40 %, je zdaj veliko manj. Marjana Derlinka, ki je zaposlen kot mojster v montaži števcev, smo povabili na razgovor in
predloge naše delovne organizacije je mojo spremembo uvrstila med tehnične izboljšave. Prejel bom tudi odškodnino 19.060 din za prvi dve leti izko-riščenja moje izboljšave. Omenjena izboljšava bo DO v dveh letih prinesla 691.920 din prihranka."
Kakšni so po vašem mnenju po-
ga poprosili naj nam pove kaj več o ' goji za inventivno dejavnost v kranjski
svoji prvi izboljšavi.
,,Proizvodnja motorjev PSM 2, ki poganjajo programatoije pralnih strojev, je bila zaradi prevelikega izmeta stalno problematična. Največ težav nam je povzročalo dno pokrova motorja, ki po sami konstrukciji ni naj-bolj ustrezalo zahtevam. Da bi izmet zmanjšali, so pričeli pokrove žariti. Uvedba te delovne operacije je sicer vplivala na boljšo kvaliteto, vendar je bilo izmeta še vedno preveč.
Zato sem pričel na lastno pobudo preizkušati tek motorja. Pri tem sem ugotovil, da se motor začne vrteti pri znatno nižji napetosti, če so magnetni poli na pokrovu nekoliko krajši. Določil sem dolžino magnetnih polov, pri kateri je obratovanje motorja najboljše."
— Kdaj ste se pričeli ukvarjati s tem problemom in koliko časa ste potrebovali za vašo konstrukcijsko spremembo?
„Motorje PSM 2 proizvajamo v Tovarni števcev šele eno leto. S tem problemom sem se pričel ukvarjati marca. Optimalno dolžino sem določil z dodatnimi preizkusi, nato sem konstrukcijsko spremembo predložil razvojnemu oddelku naše tovarne. Odgovorili so mi, da rešitev ustreza, zato sem referatu za racionalizacije Jožetu Škofiču prijavil svojo tehnično izboljšavo."
- Kakšen prihranek bo ta vaša izboljšava prinesla naši delovni organizaciji? Kolikšen je letni plan ptoiz-vodnje teh motorjev?
„Po podatkih GPP Števci je letni plan motorjev PSM 2.150.000 kosov. Komisija za izboljšave in koristne
Iskri?
„Poznam veliko naših delavcev, ki posameznih konstrukcijskih sprememb ne prijavijo referentu za racionalizacije. Se vedno so premalo obveščeni o tem, kaj sploh je tehnična izboljšava, kaj je izum ipd. Mnogi ne poznajo terminologije s področja inovacijske dejavnosti. Včasih ne prijavijo
svojih koristnih predlogov, ker niso prepričani, da bodo svojo idejo uspeli vpeljati v proizvodnjo."
— Kaj bi se torej dalo še storiti, da bi Iskraši več svojih prizadevanj vlagali v inventivno dejavnost?
„Naše delavce bi morali na ustrezen način seznaniti s pravilnikom, s katerim so v naši delovni organizaciji urejena vprašanja s področja inovacij. Mnogi delavci sploh ne poznajo referenta za racionalizacije, zato je nujno potrebno, da se delavce tudi preko našega glasila občasno seznanja z najpomembnejšimi vprašanji inventivnih dejavnosti."	Alojz Boc
Med člani našega velikega kolektiva je vse več delavcev, ki poleg svojega rednega dela, vlagajo del prizadevanj tudi v inoviranje proizvodnje. Delavci v združenem delu kot osebnosti celovito zaznavajo in razumevajo objektivno stvarnost, kijih obdaja, svojo vlogo, možnosti in moč v njej. Zato je povsem razumljivo, da opazujejo tudi probleme, ki ovirajo potek proizvodnega procesa — in skušajo vzpostaviti, uporabiti in preizkusiti nove rešitve in ideje, katerih cilj je nemoten potek proizvodnje pri optimalnih stroških. Med njimi je tudi Marjan Derlink iz Tovarne števcev v Kranju.
Jožetu Podlogarju v spomin
Prebuja! se je dan in sončni žarki so osvetlili očaka naših gora. Ves prepoten v lastnem znoju si ponosno stopi! nanj, pozravil si starega znanca in uživa! v prekrasnem razgledu. Toda glej, ko si sredi belega dne sestopil z očaka, je kruta usoda narave prekinila nit tvojega življenja.
AH je mogoče, da se v tako malem času spremeni veselje v žalost in odpro boleče rane. Lepote naših gora so te vedno vabile v svoje naročje in te osrečevale. Vedno si se vrača! poln novih moči in poleta. Usoda pa je žal hotela drugače. Brez slovesa si zapusti! ženo in otroka, starše, prijatelje in znance, zapusti! si jih v času, ko te najbolj potrebujejo.
Dragi Jože, bil si pošten in delaven na svojem delovnem mestu. Nikoli nisi obupa! in klonil glave. Mnogo let smo se skupaj veselili naših uspehov. Veliko si stori! za lepši jutri. S teboj smo izgubili dobrega sodelavca in predvsem prijatelja. Tvoje delovno mesto je ostalo prazno in težko se bomo privadili na misel, da te ni več. Za vse, kar si storil, se ti zahvaljujemo in vedi, da boš ostal v naših srcih kot svete! Uk. Tvoje delo bomo nadaljevali, misli pa nam bodo vedno uhajale proti triglavskemu grebenu, mogoče nam bodo tvoji žarki prinesli tihoto gora v naša ranjena srca.
Slava tvojemu spominu!
„ISKRA Elektromehanika, Kranj, o. sol. o. Tovarna elektronskih naprav, Ljubljana, o. sol. o. Ljubljana, Stegne 11
objavlja	___
naslednja prosta delovna mesta:
1.	DELOVODJA SERVISA
Za to delovno mesto zahtevamo, da ima kandidat srednjo tehniško šolo — elektro, šibki tok, da ima vsaj 4 leta delovnih izkušenj s področja telegrafskih, telefonskih in UKV naprav ter, da ima smisel za organiziranje, vodenje in delo z ljudmi.
2.	LIČARJA (2 delovni mesti)
Za to delovno mesto zahtevamo, da ima kandidat končano poklicno šolo, zaželjena pa je tudi 1 -letna praksa.
3.	ROČNEGA DELAVCA — za dela v galvaniki.
Poleg tega želimo za delo na področju proizvodnje, tehnologije, konstruiranja, komerciale in projektive zaposliti več
-	DIPLOMIRANIH INŽENIRJEV IN INŽENIRJEV ELEKTROTEHNIKE
-	ELEKTROTEHNIKOV - šibki tok
z delovnimi izkušnjami na področju dela s profesionalnimi telefonskimi, telegrafskimi, UKV in ostalimi napravami.
Kandidate vabimo, da pošljejo prijave oziroma se oglasijo v kadrovskem oddelku TOZD Tovarna elektronskih naprav, Ljubljana, Stegne 11, kjer lahko dobijo vse zaželjene dodatne informacije.
Objava velja do zasedbe delovnih mest."
Vključevanje invalidov
„Ne izolacija — temveč vključevanje" je bilo pred leti geslo ob mednarodnem dnevu invalidov. Pri nas vključevanje pomeni med drugim tudi to, da problematika invalidov postaja sestavni del načrtne družbene skrbi in obravnave. Ob mnogih družbenih dejavnostih, ki jih narekuje taka skrb in obravnava, pa se nujno sproža vprašanje, kakšno je razmerje delovnih ljudi do invalidov.
Sistem posebnega družbenega varstva daje invalidom vrsto pravic, tudi v zvezi z delom. Obveznost delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela je, da v svojih samoupravnih splošnih in drugih aktih te pravice razčlenijo in dopolnijo glede na konkretne razmere in pogoje. Individualni poslovodni organi, vodstveni delavci in strokovne službe pa morajo nenehno skrbeti za praktično (vsakodnevno) uresničevanje takih posebnih pravic.
Odbor aktiva invalidov v Elektro-mehaniki, ki že vrsto let uspešno deluje na najrazličnejših področjih urejanja problematike invalidov, je že jeseni 1976 podal najbolj perečo problematiko svojih članov. Pristojne službe so dale odgovor, ki pa invalidov ni v celoti zadovoljil. Zato je letos julija prišlo do razgovora na vodstvu kadrovskega področja, ki so mu prisostvovali tudi predstavniki sindikalne konference. Podajam najvažnejšo vsebino dogovora.
1.	Upoštevanje invalidnosti v točkovalnem sistemu za kredite za individualno gradnjo in pri kratkoročnih kreditih za adaptacije. Gre za dejstvo, da invalidi lahko dajo le manjši lastni prispevek z osebnim delom. Kriterij invalidnosti se bo vnesel v točko-valni sistem ob letošnjem vsklajevanju področnega samoupravnega splošnega akta z zakonom o združenem delu. Sicer pa se je že sedaj pri vseh oblikah zadovoljevanja stanovanjskih potreb upošteval kriterij invalidnosti, saj je v
čl. 8 sedanjega samoupravnega sporazuma o urejanju stanovanjskih zadev kot eno temeljnih meril navedeno tudi „zdravstveno in socialno stanje prosilca in družinskih članov, ki živijo z njim v skupnem gospodinjstvu". V splošnem je premalo znano dejstvo, da točkovaM sistem ni absolutno merilo za neko obliko zadovoljevanja stanovanjskih potreb, saj vključuje le tiste kriterije, ki jih je možno kvantificirati. Po drugi strani pa smo v prej omenjenem členu napisali, da „je treba upoštevati zlasti(!) naslednja temeljna merila" (jih našteva), torej lahko tudi druga, če samoupravni organ o tem sprejme sklep.
2.	Ureditev dodatnega dopusta. V sedanjem samoupravnem sporazumu c medsebojnih razmerjih so upoštevane posebne razmere in invalidom druge ter tretje kategorije za nad 30 % te-i lesne okvare je odobreno tri dni do-i datnega dopusta. Vendar invalidi l\ daljšim stažem tega ne morejo koristiti tako kot mlajši, ker so že npr. po drugih kriterijih dosegli zgornjo mejo-Dejstvo pa je, da posebno starejši invalidi pogosto vzdržujejo zdravje z intervencijami in kontrolnimi pregledi < rednem delovnem času. Zato boi samoupravni organ sprejel sklep, da se tovrstni pregledi in intervencije opravlja v sklopu preventivnih zdravstveni! pregledov, za katere je odobrena plačana odsotnost z dela. Hkrati pa bo dana pobuda republiški skupščini za ustreznejše določilo v novem zakonu o delovnih razmerjih.
3.	Ustanovitev komisije za razporejanje invalidov na dela oz. delovna mesta. Taka širša komisija, ki bi delala vedno v polni zasedbi (soc. delavec,-zdravnik, varnostni inženir idr.) za; enkrat ni potrebna in je treba najprej izpopolniti sedanji način dela. Kadra vik in socialni delavec naj pri raZ-, porejanju invalida vključujeta po po-
(Nadaljevanje na 5. strani)
Spet trije tradicionalni posnetki ob odhodu v pokoj. V krogu svojih dob go letnih sodelavcev so to pot od zgoraj navzdol JULKA PRETNAR, kijf dekla v Iskri 30 let, kot brigadirka na peresni liniji; JOŽICA ERŽEN je odšk v pokoj po 29 letih vestnega dek na liniji ploščatega releja; NIKO TRDIČ je 25 let dekl na liniji stojal, zdaj pa je odšel v pokoj. Sodekvct so vsem trem poklonili lepa spominska darik in jim zaželeli trdnega zdravja in zadovoljstva.
INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE
Položaj Iskre v luči nove prometne situacije
Rekonstrukcija križišča pri Savskem mostu v Kranju je naši delovni organizaciji prinesla nekaj zadreg in vrsto vprašanj, kijih bomo morali kar najhitreje rešiti. V čem je naj večji problem? Dovozna cesta z Ljubljanske ceste proti glavni vratarni I je že nekaj dni zaprta. Ob tem velja omeniti, da to ni le začasna rešitev, temveč bo pri tem tudi ostalo.
Delovna organizacija ISKRA Elek-tromehanika in njene temeljne organizacije združenega dela, ki so locirane v Savski loki, lahko sedaj uporab-Ijajo edino pot, ki preostane — podvoz pod Savskim mostom. To cesto pa uporabljajo poleg ISKRE in njenih
Zgoraj navedeni podatki dovolj zgovorno pričajo, da je nastala situacija nevzdržna tako za nemoteno odvijanje prometa kot za prometno varnost naših delavcev — udeležencev v prometu.
Oddelek za varnost v DO ISKRI
Edina cesta, ki ostane Iskri in ostalim uporabnikom na razpolago za ves tovorni in osebni promet. Po njej gre, oz. leze, ob konici nad 3.000 ljudi.
Elektromehaniki je proučil prometne razmere na dovoznih cestah in parkirnih prostorih delovne organizacije in predlagal za omilitev tega prometnega zamaška naslednje rešitve:
UREDITEV VOZIŠČA
Na cestišču od glavne vratarne I do izhoda na parkirni prostor je potrebno odstraniti robnike, asfaltirati celotno vozišče, tako bo možen tudi dvosmerni promet, ki bo potekal do priključka na cesto Planika—Savski most. Na delu novega cestišča je treba označiti hodnik za pešce z neprekinjeno črto.
tovarn še SC ZP ISKRA, Delavska restavracija, ambulanta. Poleg naštetih pa tudi vozila za osebni in tovorni promet naslednjih delovnih organizacij: Planika, Dinos, Gradis in Gradbinec.
Na omenjeni cesti je bilo opravljeno tudi štetje prometa, in sicer 13. in 14. septembra letos med 5. in 6. uro zjutraj. V tem času se je pod podvozom zvrstilo 6 vlačilcev, 120 avtobusov, 454 tovornih vozil, 2180 osebnih vozil, 130 motornih koles, 160 koles in 24 viličarjev, ali skupaj dnevno 3074 vozil. K temu lahko dodamo še 20 %, saj se promet različno odvija.
__$_______________________
Komentar skorajda ni potreben. Neupoštevanje prometnih znakov in parkiranje pred vrati zaklonišča zgovorno pričata, kako dobre voznike imamo v Elektro-mehaniki.
Vključevanje invalidov
(Nadaljevanje s 4. strani)
trebi druge sodelavce, da bodo skupaj našli najustreznejšo rešitev. Le če izpopolnjen sedanji način dela ne bi dal ustreznih rezultatov, bo smotrno imenovati komisijo, ki bo morala imeti večja pooblastila.
4.	Predčasni izhodi. Gre za premakljivi delovni čas za invaUde z okvarami spodnjih okončnin, da bi lahko prihod na delo in odhod z dela skladih s prometnimi razmerami. Do nabave kontrolnih ur načelno ni 'zjem. Za res tehtne primere izjemo odobri DS temeljne organizacije, kamor je treba nasloviti vlogo.
5.	Invalidi brez statusa. V naši delovni organizaciji praktično ni razlik pri obravnavanju invalidov s ^atusom in drugih invaUdnih oseb. k-ljub temu pa bo treba invaUde brez statusa evidentirati, da bodo res tudi o deležni posebne pomoči in da bomo Pripravljeni na novosti, ki jih bodo Prinesli izvršilni predpisi na osnovi ^ona o usposabljanju in zaposlo-vanju invalidnih oseb. Narediti bomo nrorali vse, da se invalidi brez statusa ne bodo čutili zapostavljene.
6.	100 % nadomestila od prvega
dne bolovanja. Med zaposlenimi invalidi je nekaj takih, ki imajo poleg invalidnosti še kronična obolenja, dia-betis, ortopedske pripomočke ipd. Stroški za zdravniške usluge in zdravila se stalno večajo in predstavljajo za invalida veliko breme. Predlog bodo ustrezne službe proučile in predlagale rešitev samoupravnemu organu.
Ti in še drugi manjši nerazčiščeni problemi za invalide predstavljajo nujno potrebne pogoje, da bodo na delovnih mestih doprinašali toliko kot drugi zaposleni. Že sedaj se pri bolniški odsotnosti z dela vidi, da invalidi ne bolujejo bistveno več kot ostali delavci.
Želje aktiva invahdov Elektro-mehanike da bi bili bolj popolno informirani o tem, kako se odvija dejavnost varstva pri delu, kako preventivno delujemo proti poškodbam in zdravstvenim okvaram zaradi dela, kako delujemo proti kajenju v delovnih in drugih prostorih in proti drugim oblikam zasvojenosti, je samo dokaz njihove visoke zavesti. Narediti še kaj neTe zase temveč v dobro vseh, je izraz njihove visoke stopnje »vključenosti."
P.P.
Izvoz s parkirnega prostora proti glavni vratarni (zavijanje v desno) bo prepovedan. Dovoljen pa bo izvoz v levo.
Priključek dovozne ceste na cesto Planika—Savski most bo treba razširiti, ga asfaltirati in označiti, tako bo možen neoviran promet v obe smeri.
SIGNALIZACIJA IN PROMETNI ZNAKI
Na križišču pri Savskem mostu je treba postaviti tablo z napisom „ISKRA“ in puščico, ki bo usmerjala promet v ISKRO.
Pri vratarni II postaviti obvestilni tabli, ki bosta usmerjali osebni in tovorni promet proti vratarni III.
Na podlagi opravljene analize prometnih razmer in frekvence prometa ob konicah se kaže tudi vse večja potreba po razširitvi starega in ureditvi novega parkirnega prostora za delavce ISKRE. Najboljša lokacija zanj je v naselju v Savski loki, kjer danes še stojijo barake, ki so neprimerne za bivanje. Dve so že ostranili. Tu bi lahko z minimalnimi stroški uredili zadovoljivo parkirišče.
VOZNIKI, UPOŠTEVAJTE PREDPISE!
Cestišče od glavne vratarne proti parkirnemu prostoru je zelo ozko. Zato prosimo delavce, naj svoja vozila parkirajo na parkirnih prostorih in ne na obeh straneh omenjene ceste pod železniško progo, kot je razvidno s posnetka. S tem zapirajo dohod in izhod tujim strankam in gostom kot tudi službenim vozilom s prednostjo (rešilcem, gasilcem ipd.). O gneči, ki zaradi neupoštevanja predpisov nastane po končani izmeni, ko se vsujejo na cesto še pešci, kolesarji in motoristi, sploh ni treba izgubljati besed.
Dohod v delovno organizacijo bodo delavci Vzdrževanja kmalu ustrezno označili in uredih. Tu pa hočemo poudariti, naj delavci upoštevajo tudi nove znake, ki bodo postavljeni v bližnji prihodnosti, kot tudi prometni režim novega križišča ob Savskem mostu, ko bo le-to dokončano in opremljeno s semaforji in ostalimi znaki.
Le tako bomo lahko preprečili morebitne prometne nesreče, človeške žrtve in materialno škodo, ki jim lahko botruje neupoštevanje prometne discipline. Odvijanje prometa pred delovno organizacijo bo nadzoroval tudi za to določeni delavec. Upoštevajmo tudi njegove zahteve, pa bomo zagotovili nemoteno in varno vožnjo sebi in ostalim udeležencem v prometu.	Alojz Boc
INDUSTRIJA AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV
ISKRA
Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektro mehaniko Kranj,

razpisuje
prosto vodilno delovno mesto
V TOZD CEV
TOVARNA ŠTEV-

VODJA TEHNOLOŠKE PRIPRAVE PROIZVODNJE
POGOJI:
Visoka izobrazba strojne smeri s 5-letno prakso na področju tehnologije števcev ter znanje angleščine ali nemščine; kandidati morajo imeti aktiven odnos do samoupravljanja ter biti moralno-politično neoporečni. Pismene prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: ISKRA ELEKTROME-HANIKA KRANJ, Kadrovsko področje, 64000 Kranj, Savska loka 4, z oznako »prijava na razpis".
Kandidate bomo pismeno obvestili o izidu razpisa v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav.
Odlični orodjarji
Pred nekaj dnevi je bilo v Novi Gorici občinsko tekmovanje kovinarjev. Tekmovalci so se »pomerili" v treh panogah in sicer: varilci v »Vozilih Gorica", strugarji »Gostolu", orodjarji pa v Iskri-Avtoelektriki. Žal, se je na tekmovanje prijavilo le 5 orodjarjev iz Iskre, čeprav je bilo število neomejeno. Upamo, da bo drugo leto udeležba večja, saj so letošnji doseženi rezultati zelo vzpodbudni in dokaj mamljivi tudi za tiste, ki se letos niso prijavili.
Tekmovalcem - orodjarjem iz Iskre, ki so se poleg tekmovalcev iz Gostola in Vozil borili za čim višjo uvrstitev veljajo naše iskrene čestitke. Kako tudi ne, saj so v hudi konkurenci dosegli prva tri mesta ter peto in šesto. To je vsekakor prijetno presenečenje in veliko priznanje ne samo pridnim fantom, ki so se trudili, pač pa tudi priznanje za celotno Iskro Avtoelektriko, posebno pa za tovarno delovnih sredstev, oz. za orodjarno.
Seveda me je močno zanimalo, kdo so ti mladi strokovnjaki, zato sem jih obiskal in z njimi malo poklepetal. Opazil sem, da niso le pridni orodjaiji, pač pa tudi dobri sogovorniki. Poglejmo, kaj so mi povedali.
Marko Škriigar je dosegel 1. mesto. V Iskri je zaposlen peto leto na delovnem mestu VK orodjar v ročni obdelovalni ci.
»Marko, čestitam ti za doseženo 1. mesto. Kaj te je vodilo, da si se prijavil za tekmovanje? “
»Čutil sem dolžnost, kot »najstarejši" orodjar, kljub temu, da sem star šele 24 let."
»Si upal na najvišjo uvrstitev? “
»To je težko reči, sicer pa je jasno, da upa na čim višjo uvrstitev vsak tekmovalec, pa naj bo to športno ali pa tako tekmovanje, kot je bilo to. Seveda sem bil ob razglasitvi prijetno presenečen, še bolj pa vesel, saj je tudi to potrdilo moje kvalitete."
kažem to, kar sem se naučil v šoli. To je zame nepozaben uspeh in dokaz sodelavcem, da je bil moj trud poplačan in da bom s takim delom tudi nadaljeval. Poklicno šolo sem končal s prav dobrim uspehom, v praktičnem delu pa sem bil odUčen. Sodelavci so me dobro sprejeli, delo mi »leži", zato so tudi moji prvi vtisi v novem okolju najlepši."
Davorin Budihna je dosegel na tem tekmovanju odlično drugo mesto. V Avtoelektriki je zaposlen tri leta, na delovnem mestu KV orodjar. Takole mi je pripovedoval: »Kljub, temu, da smo vedeli, da bo konkurenca izredno huda, smo se prijavili tisti, ki smo nekako čutili, da bomo uspeli. Vsi smo se trudili, da bi pokazali čimveč, da bi bila uvrstitev res dobra. Rezultat je,tu, z njim pa tudi moje veliko zadovoljstvo. Pred kratkim sem zasedel novo delovno mesto konstrukteija, vendar ne mislim pozabiti na moj osnovni poklic. Da je to res, naj povem, da se bom udeležil tudi republiškega tekmovanja orodjaijev, ki bo v Novi Goridi oz. v Iskri. Kako bo tu, kjer bo konkurenca še hujša, saj bodo tekmovalci iz vse Slovenije, pa bomo še videli."
Mlad, vendar izredno nadarjen fantič, ki je pred tem tekmovanjem šele spoznal delo, stroje, naprave, saj je prišel naravnost iz poklicne šole (delal je komaj 10 dni) je dosegel izredno dobro mesto — 3. mesto. To je Zvonko Furlani, ki mi je še ves pod vtisom odličnega tretjega mesta povedal: »To je bila zame izredna prilika, velik preizkus, da praktično po-
Valter Ščukovt je končal poklicno šolo praktično tik pred tekmovanjem. Tudi njega je vodila ista misel kot Zvonka, da bi že na tem tekmovanju preizkusil znanje, ki ga je pridobil v šoli.
Tudi Valter se je dobro odrezal in osvojil presenetljivo peto mesto. Čestitke so vsevprek deževale za uspeh tega mladega orodjarja, zato mi je dejal: »Mogoče bi zasedel tudi kakšno boljše mesto, vendar sem imel zelo veliko tremo, saj je bilo to moje prvo tekmovanje. Naj pripomnim še to, da je na uvrstitev vplivalo tudi teoretično znanje, ki je bilo nekoliko slabše, vendar si zaradi tega ne belim glave, saj sem šele začel, podobna tekmovanja pa bodo še."
Obvestilo štipendistom
Vse štipendiste obveščamo, da bo 1. oktobra 1977 razprava o Osnutku predloga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji. Razprava bo na fakulteti za elektrotehniko, v predavalnici 4. Pričetek ob 18.30.
Osnutek predloga je na voljo vsem zainteresiranim v Službi
štipendiranja, na Prešernovi c. 27.
Vsi štipendisti, ki se ukvarjajo s fotografijo, slikanjem, grafiko, ki pišejo pesmi in prozo, ali se ukvarjajo s kakšno podobno zanimivo zadevo, naj se zglasijo osebno, ali pismeno v Službi štipendiranja, na Prešernovi c. 27.
.V
Damjan Terpin je zasedel šesto mesto. V Iskri je zaposlen le 20 mesecev na delovnem mestu orodjar v ročni obdelovalnici. O vtisih s tekmovanja mi je povedal: »Za tekmovanje sem se odločil predvsem zato, da preizkusim svoje znanje »pod psihično obremenitvijo" in zato, ker nisem imel kaj izgubiti. Ker sem športnik sem mislil tudi na tem tekmovanju na olimpijsko pravilo, da ni važno zmagati, ampak sodelovati. Zmagal ravno nisem, s šestim mestom sem pa vseeno
(Nadaljevanje na 6. strani)
INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUBLJANA
TOZD TEHNIČNA KERAMIKA
Načrtovanje bodočega razvoja
TOZD Tehnična keramika prilagaja proizvodnjo sedanjim in bodočim potrebam Iskrinih tovarn - Poleg domačega uvrstitev tudi na tuji trg
TOZD Tehnična keramika v Vižmaijih je v svojem srednjeročnem načrtu razvoja predvidela takšnole programsko usmeritev: predvsem naj bi se razširil obstoječi proizvodni program keramičnih substratov za potrebe profesionalne elektronike. Izbor pa naj bi obsegal sledeče skupine proizvodov:
—	nosilce za plastne, fiksne in spremenljive ter žične upore
—	substrate (ploščice ter ohišje) za mikroelektroniko in debelopiastno hibridno tehnologijo
—	druge aplikacije profesionalne keramike
V tej svoji usmeritvi je TOZD upoštevala tako svetovne trende razvoja na tem področju kot tudi potrebe bodoče Iskrine tovarne mikroelektro-
nike po keramičnih substratih vrhunske kvalitete. Te bo slednja sprva uvažala. Že v 1. 1980 bo predvidoma potrebovala 1,500.000 kosov. V tem pogledu že sedaj obdelujejo domači trg. Tesno sodelujejo s TOZD Avalo Elektronske industrije iz Niša na področju teles za žične upore. V naslednjem letu bodo obseg tega sode-lovanja še povečali in sicer na področju teles za metalfilm upore. Takšno usmeritev jim narekujejo predvsem potrebe proizvodnje v Iskrinih tovarnah.
Tehnološki razvoj trenutno obsega dejavnosti v zvezi z mehanizacijo in avtomatizacijo tehnološkega postopka v proizvodnji, saj omenjeni proizvodni program to zahteva. Upajo, da jim bo s tem uspelo skrajšati proizvodni po-
INDUSTRIJA AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV
30 let društva slepih
Pred kratkim je bila v novogoriški komorni dvorani svečana proslava v počastitev visokega in lepega jubileja — 30-letnice ustanovnega medobčinskega društva slepih in slabovidnih. Predsednik tega društva je Klavdijo Ferfolja — delavec v telefonski cen-trali v Iskri Avtoelektriki Nova Gorica.
Ob tem visokem jubileju sem tov. Ferfoljo zaprosil, da bi za bralce našega časopisa povedal nekaj več o proslavi.
„Na tej proslavi so bila podeljena razna priznanja najzaslužnejšim članom društva in sodelavcem slepih. Ob tej priliki bi omenil okulista iz novogoriške bolnice dr. Srebrniča, ki že vrsto let skrbi za naše počutje in za vse na vidu prizadete občane/1
„Tudi vi že vrsto let aktivno delujete v tem društvu. Ste dobili tudi vi priznanje? “
„Da, za svoje dolgoletno, aktivno in požrtvovalno delo sem prejel na tej nepozabni proslavi dve priznanji, in sicer priznanje repubUške zveze slepih in priznanje medobčinskega društva Nova Gorica.11
»Klavdijo, dovolite, da se v imenu bralcev pidružimo tudi mi čestitkam ob tem vašem priznanju. Koliko časa že delate v tem društvu? “
Letos poteka že 19. leto mojega aktivnega delovanja in to na raznih področjih kot so šport, socialne, ka-
Klavdijo Ferfolja - telefonist v novogoriški Iskri
drovske in druge dejavnosti.11 Vse te in še razne druge odlike so vodile ostale člane, ki jih je skupaj 160, da so prav njemu zaupali vodstvo.
Vsi udeleženci proslave, so se udeležili tudi piknika v naravi, ki so ga podprle razne delovne organizacije na Goriškem. Med njimi je bila tudi Iskra Avtoelektrika, zato je Klavdijo zaključil ta razgovor z besedami: „To piložnost izrabljam tudi zato, da se v imenu našega društva najprisrčneje zahvalim vsem članom kolektiva za izkazano pomoč, saj je za nas slepe izredno velikega in nepozabnega pomena. Vsem skupaj še enkrat hvala.11
Marko Rakušček
Odlični orodjarji
(Nadaljevanje s 5. strani)
zadovoljen. Sicer pa moram povedati, da je bila naloga težka, saj je bilo treba obdelati kos železa po priloženi risbi na določene mere ter paziti na ravnost, kotnost in estetsko obliko.
Na podobna tekmovanja se bom še pijavil, saj so izredno zanimiva, prav tako kot moj poklic, za katerega sem se navdušil že v mladih letih. Ne morem si pedstavljati svojega dela
ISKRA
Številka 38—24. september 1977
brez pile, primeža in podobnega orodja.
Vsi tekmovalci so v en glas pripomnili, da so bili zadovoljni z odlično organizacijo in potekom brez zastojev in napak. Pa tudi ocenjevanje je bilo realno in pravično.
Cel kolektiv Avtoelektrike je ponosen na te fante, ki so kljub mladosti pokazali res velike kvalitete in znanje. To tekmovanje, kot so povedali, ni bilo njihovo zadnje, saj bo že te dni prav v Novi Gorici republiško tekmovanje kovinarjev, ki se ga bodo tudi udeležili. Kaj nam drugega preostane kot le želja, da bi se tudi tu izkazali in da bi jim šlo tako od rok kot na občinskem tekmovanju. Kako se bodo odrezali, pa bomo še poročali. Vsem skupaj pa še enkrat iskrene čestitke!
Marko Rakušček
Novi tdelki tehnične keramike.
stopek za eno operacijo, kije sicer v sedanji fazi dokaj zahtevna. Hkrati nameravajo s tem odpraviti tudi določene ročne operacije, v postopku pa so tudi razne manjše proizvodne izboljšave.
Razvojne naloge na omenjenih področjih TOZD sofinancira skupno z raziskovalno skupnostjo Slovenije in Institutom Jožefa Stefana. Nekatere izmed nalog so že v aplikativni fazi (maloalkalni porcelan za metalfilm upore). Vzporedno z raziskovalnim delom pa se pripravljajo na zahteve proizvodnje v bližnji bodočnosti tudi z usposabljanjem ustreznih kadrov zanjo. Sodelujejo tudi pri pripravah oblikovanja investicijskega projekta izgradnje skupne keramike v Stegnah pri Ljubljani.
VBR
TOZD UTORI, ŠENTJERNEJ
Družbeni standard v
Šentjerneju
DOMISELNO REŠEN PROBLEM DRUŽBENE PREHRANE
V tovarniški menzi v TOZD Upori poleg toplih malic za 1050-članski kolektiv pripravljajo kalorično in biološko bogate opoldanske obroke. Cenena kosila po 20 din so namenjena tudi vajencem v proizvodnji ter delavcem SGP Gradis, ki za TOZD gradijo novo tovarno potenciometrov. Koristita pa jih tudi obe izmeni šoloobveznih otrok zaposlenih članov kolektiva (ti prispevajo za obrok po 15 din) ter predšolski otroci iz Vzgojnovarst-venega zavoda v Šentjernju. Za slednje predstavljata vsakodnevna matica (pripravljena v vrtcu, vendar na stroške TOZD) ter brezplačno kosilo vrsto 100-odstotne subvencije. Vse navedene ugodnosti predstavljajo bistven dvig družbenega standarda v KS Šentjernej. Na ta način so domiselno rešili tudi problem pomanjkanja samostojnih objektov družbene prehrane.
Pred dobrim mesecem dni se je 6 družin članov kolektiva TOZD vselilo v nova najemniška stanovanja, za katera je prispevala združena sredstva TOZD Upori. Sredstva pa zbirajo v posebnem stanovanjskem skladu še naprej ter tako sistematsko rešujejo stanovanjske probleme članov kolektiva TOZD.
TOZD MAGNETI, LJUBLJANA
Razvoj zahteva novosti, izboljšave
Razvojno-raziskovalni dejavnosti v združenem delu naj velja večji poudarek - Prizadevanja razvojnega oddelka TOZD Magneti kljub maloštevil-nosti, a z dobro koordinacijo, rojevajo uspehe
Nesporno je, da je napredek gospodarstva osnovan na čimhitrejši in uspešnejši uvedbi znanstveno-razisko-valnih dosežkov v prakso. Pri tem naj bi bilo tudi priznanje in vrednotenje raziskovalnega dela, ki poteka neposredno v gospodarskih in družbenih organizacijah združenega dela, bistveno večje. Sedanje stanje namreč pogojuje prednost raziskovalne dejavnosti, ki poteka v samostojnih raziskovalnih inštitutih in ustanovah. Vendar če pogledamo stvari pobliže, vidimo, da sloni gospodarski napredek ravno na rezultatih dela prvega. Zelo pravilno je, da gojimo znanstveno-razisko-valno dejavnost na najvišji ravni. A ta naj ne pomeni le akademskega dela, pač pa tudi uvajanja znanstvenih dosežkov v prakso, v ekonomsko donosne proizvodne procese. Skratka, razvitost RR dejavnosti mora pogojevati svojo družbeno učinkovitost in ustreznost. Njeno ustrezno programsko usmerjenost torej opredeljujejo poleg čisto raziskovalne funkcije še proizvodna, finančna in tržna. Raziskovalno delo mora svoje mesto v družbeni delitvi dela iskati v povezovanju s celotnim združenim delom. Pomaga naj mu pri racionalizaciji proizvodnje, višji kvaliteti izdelkov, zniževanju proizvodnih stroškov, dvigu produktivnosti.
S takšnimi izhodišči in z usklajeno akcijo (kar predlaga v svojem gradivu z dne 1. julija letos tudi koordinacijski odbor za napredek pri gospodarski zbornici Slovenije) je možna intenzivna modernizacija in specializacija gospodarstva v skladu s srednje- in dolgoročnimi programi našega družbenoekonomskega razvoja. Pri tem pa je seveda treba upoštevati naše omejene raziskovalne možnosti ter doseči čimbolj funkcionalno in usklajeno povezavo med teorijo in prakso ter obrat-
DA JE TO MOŽNO, LEPO KAŽEJO PRAKTIČNI PRIMERI
Omenjenih načel se držijo tudi v različnih TOZD Iskre, vključno s TOZD Magneti. Čeprav šteje kolektiv le 64 članov, ima tudi svoj lasten razvojni oddelek. V razvojno-tehnološki skupini delajo 3 inženiiji in 2 tehnika. Seveda strokovnega kadra pri tako maloštevilnem kolektivu primanjkuje na vseh področjih in tako tudi v razvojnem oddelku. To vrzel pa so v TOZD zapolnili tako, da tesno sodelujejo z Inštitutom Jožefa Stefana ter da so sklenili samoupravni sporazum s Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Predvideno je tudi tesnejše sodelovanje s kemijskim Inštitutom Borisa Kidriča. V vseh primerih nastopa TOZD kot sofinancer in naročnik določenih konkretnih raziskovalnih nalog, ki jih logično uvaja z začetne raziskovalne faze na inštitutih v redno proizvodnjo v TOZD.
NOVE TEHNOLOGIJE - VIŠJA KVALITETA, ZADOVOUNEJŠI KUPCI
Lastni razvojni oddelek si prizadeva predvsem v smeri višje produktivnosti in kvahtete kot tudi uvajanja novih izdelkov. Po zaključku načrtovane večje rekonstrukcije v proizvodnji se bodo lotih tudi vlivanja v kera-
mične kalupe. S tem bodo dosegli veliko finejšo površino in natančnejše mere svojih izdelkov. Pri manjših magnetih zapletenejših oblik pa se najbolje obnese tehnologija sintranja, saj jih ni gospodarno vlivati. Takšni kovinski magneti so veliko kvalitetnejši od vlitih. Trenutno se ukvarjajo z nalogo, katere cilj je doseči legure z močno koercitivno silo. Takšne elemente bo potrebovala za svoje izdelke npr. Iskrina TOZD Instrumenti v Otočah.
Druga glavna smer njihove dejavnosti pa je začrtana v pridobitev kva-Utetne tehnologije litja. Ta naj bi z dodatki določenih kemijskih elementov pripomogla k povečanju koercitiv-ne sile, vendar brez velikega padca remanence. Hkrati pa želijo z njo doseči (bodisi z določenim načinom kristalizacije, bodisi z dodanimi določenimi elementi) izrazito stebričasto kristalizacijo magnetne legure. Pričakujejo, da se bodo kot rezultat tega prizadevanja pojavile legure: sintrani Alnico 450 ter lite kvalitete 600, 700 in morda še višje. Tovrstni izdelki so še posebej zanimivi in potrebni za Iskrino tovarno telefonskih elementov in aparatov v Kranju. Zanje pa se zelo zanimajo tudi tuji kupci, saj je njihov interes usmerjen predvsem v visoko-kvahtetne magnete.
VBR
»Vi ste eni Čučki!«...
Ivica Korenjak, vodja službe štipendiranja.
..Obiskali smo Službo štipendiranja — po starem Referat za štipendije, ki ga vodi Ivica Korenjakova. Služba nam je starejšim manj znana, zelo dobro pa jo poznajo naši štipendisti, saj jim prav ta „reže kruh11.
Ko sem vprašal nasmejano Ivico Korenjakovo, če imajo kaj problemov pri svojem delu, mi je med smehom povedala, da jih je zadnjič neki štipendist, ko mu niso mogli povsem ustreči, ozmerjal: „Vi ste eni Čučki11.
Večinoma so dekleta zaposlena v službi štipendiranja z našimi študenti zelo zadovoljna. Fantom in dekletom v osebnem stiku in pismeno dajejo pojasnila, navodila, razlage in rešitve v zvezi s štipendijami in razpisi.
Študentje strokovno službo resno jemljejo, saj jim je v pomoč v štipendijskih zadevah in celo pri izvenšol-skem delu, kakor je na primer delovanje Kluba štipendistov Iskre. Ivica Korenjakova je naše štipendiste zelo pohvalila. Pravi, da so to fantje in dekleta, ki po večini svoje študijsko delo jemljejo zelo resno, razumejo tudi težave ob nujnih administrativnih
(Nadaljevanje na 7. strani)
no.

POPRAVEK
Slavnostni govor ob prazniku občine Trebnje je imel v KS Mokronog Janez Borštnar, predsednik KS pa je Tone Koščak. Za neljubo pomoto v članku »Slavnost v Mokronogu11 na 1. strani št. 36 glasila »Iskra11 se vljudno opravičujemo.
Uredništvo
x_.
J
Nedavno se je v skupnih strokovnih službah Iskra - DO IEZE poslovila od svojih sodelavcev MATILDA LOTRIČ, referent finančnega knjigovodstva, ki je po 21 letih vestnega dela odšla v zasluženi pokoj. Osnovna organizacija sindikata in sodelavci so ji ob odhodu izročili spominska darila z željo, da bi ostala čila in zdrava še dolgo vrsto let in da ne bi pozabila dolgoletnih sodelavcev ter prijateljev.
INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO
TOZD ELEKTROMOTORJI
Delegacija v praksi
Železniki so v zadnjem času postali večji kraj, ki pa se še vedno hitro razvija, tako na področju industrije, kot v krajevni skupnosti. Že te specifične okoliščine silijo v vse zainteresirane k združevanju. Delegatdd sistem je tu našel hvaležna tla, zaživel je v praksi in operativno vodil vse skupne zadeve. O tem smo se pogovarjali s predsednikom konference delegacij samoupravnih interesnih skupnosti Marjanom Šmidom v Elektromotorjih.
Vse organizacije združenega dela v krajevni skupnosti Železniki, razen Alplesa imajo skupne konference delegacij v SIS. Prav tako deluje konferenca delegacij za družbeno politične skupnosti. Konferenca delegacij združuje delegacije Iskre, Nika, Tehtnice, Dom opreme in Ratitovca.
S takim povezovanjem so dosegli skupen nastop do problemov v krajevnih skupnostih, katerih večina članov je zaposlena v domačih tovarnah, prav tako pa skupno nastopajo v občinskem in regijskem merilu. Imajo poseben Samoupravni sporazum, ki ureja medsebojne odnose delegacij, način delovanja, smernice za vodenje javnih razprav. Podpisniki v delovnih organizacijah so se s tem zavezali nuditi vse
materialne in funkcionalne pogoje za nemoteno in učinkovito delo delegacij. Tako v organizacijah združenega dela poskrbijo za prostore in omogočijo čas za seje delegatov.
V praksi pa je njihovo delo videti takole. Ko delegati prejmejo gradivo in vabila za določeno skupščino samoupravnih interesnih skupnosti navadno predsednik pregleda gradivo. Iz gradiva izlušči glavne točke problematike dnevnega reda, predvsem zadeve, ki se tičejo TOZD, ki jih konferenca zastopa. Prav tako se poglobi v problematiko, ki se tiče njihove krajevne skupnosti. Točke, ki neposredno zadevajo področje s katerega so delegati konference, obravnavajo najprej delegacije po TOZD, nato pa na skupni
S kamero po TOZD
DELOVNA ORGANIZACIJA: V četrtek je bila v Škofji Loki seja družbenopolitičnega aktiva, na kateri so analtirali poslovanje in sprejeli stališča do razvoja za daljše obdobje. Posvetovali so se tudi o bodoči organizacijski strukturi Široke potrošnje.
TOZD ELEKTROMOTORJI: Prejšnjo sredo je obiskal tovarno generalni direktor Jože Hujs, ki ga je spremljal glavni direktor Simon Primožič. Z vodstvom TOZD so se pogovarjali o proizvodnem programu in perspektivah poslovanja.
TOZD MONTAŽA IDRIJA: Kolektiv so obiskale strokovne sodelavke Zavoda za napredek gospodinjstva in na kratkem sestanku z dekleti in ženami povedale, kaj sodobna gospodinja rabi. Ponudile so tudi celo vrsto pripomočkov za kuho, šivanje, pletenje in opremo stanovanj. Literatura ]e šla dobro v denar.
J
Šmid Marjan, predsednik konference delegacij SIS.
konferenci delegacij.
Letos je bilo največ razprav okrog zdravstva, zaposlovanja in izobraževanja. Predvsem so skušali delegati vnesti v program za leto 1977 več ugodnosti za paciente s tega področja. Občani so namreč nezadovoljni z delom zdravstvenega doma, zlasti je mnogo godrnjanja zaradi počasnosti zobozdravstvene službe.
Zdravstvene storitve so sicer solidne, vendar normativi, ki jih zdravstvo postavlja v materialnem pogledu Selški dolini ne ustrezajo.
Fotokino tečaj
Fotokino sekcija obvešča vse člane DO ISKRA Elektro mehanika, da bo letos spet organizirala tečaj iz osnov fotografije in tečaj iz osnov filma. Tečaji bodo v prostorih fotokino kluba Janez Puhar v Delavskem domu v Kranju. Pričeli se bodo v oktobru, točen datum bo javljen naknadno.
Vsak tečajnik mora plačati ob prijavi 200 din. Prijave zbira fotokino sekcija na tel. 28-26, do 30. septembra 1977.
Vodstvo sekcije
Tako bi radi v krajevni skupnosti Železniki lastno ortopedsko službo, EKG, rentgen in zlasti več zobozdrav-stveno-tehnične pomoči. To je tudi v interesu delovnih organizacij, saj delavci za vsako malenkost hodijo v Škofjo Loko, kar predstavlja veliko izgubo delovnega časa.
Ob sprejemanju planov za leto 1977 in srednjeročnega programa do leta 1980 so si zastavili mnogo zahtevnih nalog. Tako velike investicije v otroško varstvo: vrtec v Škofji Loki, ureditev varstva v krajevnih skupnostih Selca, Godešič in Sveti Duh. Prav ta zadeva pa je aktualna, saj so letos od 300 vloženih prošenj za sprejem v varstvo pozitivno ugodili le 50 prosilcem.
Telesno kulturna skupnost pa bo izdatneje podprla večje rekreacijske centre. Tako podporo bodo dali zimsko športnim objektom na Soriški planini in Starem vrhu, športnemu centru v Škofji Loki in plavalnemu bazenu v Železnikih.
Vsi ti centri se ne morejo sami vzdrževati z ekonomskimi cenami. Poprečnemu občanu bi bili s previsokimi cenami storitev nedostopni, zato je nujna širša družbena podpora. Tako bo treba sredstva za tekočo vzdrževanje dobiti iz širše družbene skupnosti. _
Že v srednjeročni plan so vnesli izgradnjo športnega centra na Soriški planini, sedaj deluje namreč le v amaterskih pogojih. Ker pa so zlasti smučarji iz Selške doline za ta center zainteresirani, je konferenca delegacij SIS ta predlog podprla;
Marjan Šmid nam je po štirih letnih izkušnjah na področju delegatskega sistema povedal, da je z delegatskim sistemom zelo zadovoljen, saj so delegacije in konference delegacij opravile hvaležno delo. Seveda pa tudi ne manjka napak, tako zlasti pretok informacij od samoupravljalcev do skupščine in od skupščine k samo upravljalnem prek delegatov še ne teče tako, kot bi želeli.	FY
IV. FESTIVAL AMATERSKEGA FILMA ISKRE
Kot prejšnja leta, bo tudi letos fotokino sekcija Iskra Elektro mehanika priredila v počastitev Dneva republika 4. festival amaterskega filma.
Tudi vi lahko sodelujete na festivalu s svojimi filmi, ki ste jih že posneli, ali pa jih še boste. Morda imate težave pri snemanju, montaži ah ozvočenju filma. Pomagajo vam lahko člani naše fotokino sekcije. Informacije dobite pri Francu Pihlarju tel. 3230.
Pogoji:
—	festivala se lahko udeležijo vsi kinoamaterji, zaposleni v organizacijah ZP Iskra
-	filmi so lahko formata 8 mm ah super 8 mm
—	čas trajanja projekcije največ 10 minut
-	če je ton na magnetofonskem traku, mora biti na posebnem kolutu označen s podatki
—	filme bo ocenjevala strokovna žirija
-	izbrani filmi bodo nagrajeni z zlato, srebrno in bronasto plaketo, vsak udeleženec pa bo prejel priznanje za sodelovanje
-	filme oddajte vodstvu sekcije „Iskra“ ah pa jih pošljite priporočeno na naslov:
Sindikalna organizacija Fotokino sekcija Iskra'
Savska loka 1,64000 Kranj
—	zadnji rok za pošiljanje filmov je 12. november 1977
—	filmi bodo vrnjeni 15 dni po zaključku festivala
-	za morebitne poškodbe med transportom sekcija ne odgovarja.
»Vi ste eni Čučki!«...
(Nadaljevanje s 6. strani)
ukrepih, predvsem pa je vesela, da so to tudi po človeški plati dobro formirani intelektualci, ki dobro delajo v šoli in v Klubu.
Glavno delo službe štipendiranja je pridobivanje novih štipendistov, spremljanje njihovega uspeha v šoli in razdeljevanje štipendij po samoupravnem sporazumu. Vse to delo pa opravljajo dekleta, bolj človeško kot birokratsko. „Predvsem se zavedamo, da so to ljudje z lastnim hotenjem, potrebami, težavami in cilji, ne pa ,pleh‘, je rekla Ivica. To je treba zlasti upoštevati kadar se študentu pripeti, da bolj po nesreči, kot po lastni krivdi
pade na izpitu in mu manjka „ta-en sam pogoj" za vpis v naslednji letnik. Strogo birokratsko gledano je v tem primeru izgubil pravico do štipendije v istem letu. Služba pa stopi v kontakt s fakulteto in če je ta mnenja, da gre za sohdnega študenta in da bo v tekočem letu opravljal izpite za naslednji letnik, mu omogočijo prejemanje štipendije.
Tudi sicer so v stalnem stiku s fakultetami in njihovimi vodstvi, da tako laže spremljajo študij. Prav zdaj pripravljajo	natančno	razčlenitev
smeri in usmeritev in jih bodo v razmnoženem	materialu	posredovali
Dekleta imajo vedno polne roke dela.
Za konec še poglejmo, koliko štipendistov in v kakšnih strokah ima naše združeno podjetje
Stroka	višje	visoke	tehniške	poklicne	skupaj
Elektro	_	426	283	271	980
Kovinska	14	110	178	361	663
Tehnična mat. in fizika		33			33
Kemijska		17	9		26
Metalurška		1	1		2
Varnost pri delu	2			—	2
Organizacija dela	7	19				26
Ekonomsko-komercialna	33	132	127			292
Administrativna			40	3	43
Pravna	4	12			16
Filozofska		10			10
Medicinska	1	1	2		4
Pedagoška	2					2
Sociologija	—	2		—	2
Laboratorijska	—	—	1	—	1
Oblikovanje	—			2	—	2
Grafična			1		1
Gimnazija	-	-	7	-	7
Skupaj	63	763	651	635	2.112
vsem kadrovskim službam po TOZD, da bodo tako že ob razpisu lahko upoštevah možnosti študijskih smeri in jih vskladili s svojimi potrebami.
Služba štipendiranja je tudi v stalnih osebnih stikih s kadroviki po TOZD in delovnih organizacijah, saj to zahteva že operativno deto in vskla-jevanje načrtovanja kadrov. Ta kontakt je že dolgoleten in je rodil bogate sadove — seveda v okvirih možnosti. Dolgoročno planiranje se je zlasti obrestovalo v Elektro mehaniki in Iskra Commerce, kjer imajo zagotovljen stalen pritok ustreznih strokovnjakov.
Služba pa se poglablja tudi v posebno problematiko nekaterih delovnih organizacij in TOZD. Tako^so zelo krajevno pobarvane prilike v Semiču in Železnikih. Tukaj namreč morajo nujno štipendirati le dijake in študente iz bližnje okolice, saj vožnje iz oddaljenejših krajev ne pridejo v poštev. DO Kondenzatorji v Semiču in TOZD Elektromotorji sta se v teh specifičnih odnosih znašle in že leta nazaj temu prilagodile štipendijsko pohtiko. Dobre prognoze so rodile dobre sadove, saj imajo v obeh primerih dobro kadrovsko zasedbo prav zaradi priliva lastnih štipendistov.
Služba se srečuje tudi s težavami. Pogostokrat nastane kratek stik, ko štipendist ne predloži vseh potrebnih dokumentov, ne dobi štipendije — pa je ogenj v strehi! Dekleta morajo vsklajevati in nemalokrat tudi „gli-hati" za interese Iskre, TOZD in ob tem ne smejo zanemariti interesov štipendista.
Tu pride do izraza modrost in teža osebnega stika. Seveda pa se ob stikih študentje obračajo na službo tudi za druge informacije, ki ne sodijo direktno v okvir njenega dela. Tako svetujejo študentom v zvezi z vlogami, smermi študija potrebami tovarn in možnosti vpisa.
Za konec nam je povedala Ivica Korenjakova še razveseljivo dejstvo, ki kaže zavest pripadnosti Iskri - če štipendist zapusti TOZD, ki ga je štipendirala, ostane pa znotraj Iskre, štipenditor ne zahteva vračanja štipendije od štipendista, saj smo ena sama hiša.
KF
Kranj: srečanje filmskih
ustvarjalcev
Kranj je že več kot desetletje gostitelj Mednarodnega festivala športnih in turističnih filmov. Z razvijanjem in krepitvijo filmskega sodelovanja z vsemi državami sveta je letos postal tudi gostitelj 8. Mednarodne konference kratkega filma (združene z Revijo filmov petih celin), ki so jo slovesno odprli v ponedeljek, 12. septembra v kinu Center. Tu je bila podeljena tudi plaketa mesta Kranja. Zaslužnemu športniku — plavalcu Borutu Petriču, jo je izročil predsednik SO Kranj Tone Volčič.
Mednarodna konferenca kratkega filma (International Short Film Con-ference) s sedežem v Londonu je zaupala organizacijo te konference mestu Kranju. Na njej so bili prisotni direktorji mednarodnih filmskih festivalov in predstavniki uradnih in neuradnih organizacij iz mnogih držav. Sodelovali so delegati iz Avstralije, Italije, Belgije, Nizozemske, Finske, Poljske, Švice, Kanade, Francije, NDR, Združenih narodov, Madžarske, Velike Britanije, Irana, ZDA, I idije in Jugoslavije.
Namen konference je bil vz xidbu-diti proizvodnjo in prika: o vanje kratkih, animiranih in dokume tl ar n ih filmov ter njihovo predstavil ..v na filmskih festivalih. Konferenca ,e pospešila izmenjavo mnenj in informacij med udeleženkami te> konfi renče. Glavna naloga je bila tudi nad; e vati oblikovanje praktičnih predlo; iv za uresničitev ciljev helsinškega loku-menta.
SKLEPI KONFERENCE KRATKEGA FILMA
— Konferenca bo skušala najti poti in načine za reševanje problemov distribucije. Krizno situacijo kratkega filma so podkrepili prispevki delegatov iz različnih dežel. Se posebno izčrpno poročilo je podal predstavnik BBC iz Velike Britanije.
- Predstavnik OZN je dal predlog, naj bi bilo leto 1979 „Leto otroka11. V skladu s to pobudo so se delegati strinjali, da dajo predlog UNESCU. V bližnji prihodnosti pa bodo proglasih „Leto filma", s čimer bodo po skušah rešiti sedanjo situacijo produkcije kratkega filma.
— Posebna komisija konference je izdelala natančne predloge glede vsebine festivalskih pravil, ki bodo posredovana vsem direktorjem festivalov.
— Sodelujoči na konferenci se niso strinjali s cenzuriranjem filmov na festivalih. O vsaki spremembi se mora filmski ustvarjalec strinjati z zahtevo cenzorja.
Predsednik Mednarodne konference kratkega filma Mr. James Quinn (Velika Britanij- Povedal ie, da so bile prejšnje^ ki,... rena a Irskem, Poljskem, v Švici, zozi iti in Finski. Letos ima ta konterenca dve novosti. Sestavni del dnevnega reda je tudi predvajanje kratki , „filmov petih celin". Avstralije, Egip a, Irana, Kanade in Sovjetske zvez c Poudaril je, da je kratki film pomembno sredstvo obveščanja, ki obenen razvija mednarodno razumevanje. Is o časno pa je priložnost, da spoznan a in primerjamo način življenja v pc mmeznih deže-
Ob otvoritvi govori predsednik SO Kranj, Tone Volčič, desno Mr. James Quinn (Velika Britanija) predsednik mednarodne komisije.
Prebrali smo za vas
Kot vsako leto, je tudi letos založba Borec v svoji redni zbirki Kurirčkova knjižnica izdala tri Kurirčkove slikanice za naše najmlajše. Tudi to pot so vse tri slikanice uglašene na isto temo, na tematiko našega narodnoosvobodilnega boja. In zapisati je treba, da je ta tematika zares najmlajšim bralcem, oziroma tistim, ki šele začenjajo brati, posredovana v besedi in sliki nekonvencionalno, slikovno in besedno umetniško na dovolj visoki ravni, hkrati pa razumljivo in dojemljivo tudi naj mlajšim bralcem. Podroben izbor posamične slikanice bo potrdil zgoraj omenjeno ugotovitev.
..Kurirčkov dnevnik", ki ga je narisal Marjan Manček, napisal pa Leopold Suhodolčan, je posrečena kombinacija pedagoškega in Uterarno-slikarskega prijema. Ze podnaslov slikanice ..Kurirček Andrej si je zapisal in narisal v dnevnik, kar je doživljal" pove, da gre za partizanski dnevnik kurirčka Andreja, vendar za dnevnik, ki še zdavnaj ni niti napisan niti narisan do konca. Napisati in narisati do konca ga namreč morajo mladi bralci, pisatelj jim je podal samo istočnico, ideje za posamezne zapise, slikar pa je nedokončane liste dnevnika tako ilustriral, da je prepustil domišljiji mladega bralca vse možnosti, da dnevnik dopiše do kraja in na koncu tudi pobarva zadnjo sliko, ker je pač moral avtor našega dnevnika, kurirček Andrej nemudoma v brigado in ni več utegnil pobarvati zadnje slike v svojem dnevniku. Zares prijetna in izvirna ideja, ki bo marsikoga navdušila.
Zima Vrščaj je v nekakšno moderno pravljico pod naslovom „Tisoč čolničkov" prelila resničen dogodek iz okupirane Ljubljane, ko je osvobodilna fronta pripravila Itahjanom presenečenje za prvi maj — resnično parado ladjic in papirnatih čolničkov, ki so jih v nacionalnih barvah in geslih OF spustih po Ljubljanici. Dogodek, vsekakor vreden pravljične obdelave za najmlajše in zato tudi povsem v skladu z zamislijo Kurirčkovih slikanic. Še posebej je treba opozoriti na barvno in risarsko domiselne in mojstrsko izvedene ilustracije Jelke Reichmanove, ki enakovredno dopolnjuje literarno besedilo.
Znana in popularna pisateljica Branka Jurca pa je za to zbirko napisala prav tako moderno pravljico pod naslovom ..Babičina pravljica". Dogodek iz partizanskih dni, kako so iz porodnišnice aktivisti OF reševali mlade partizanske matere z otroci vred, je znala Branka Jurca povedati prisrčno, nevsiljivo in dovolj napeto ter s to pravljico nenavadno oživeti dogodke iz našega boja s povsem navidezno neheroične plati, a vendar dovolj prepričljivo in pisateljsko prizadeto. Njena pripoved teče gladko, napisana je v duhu resnične pravljice, a vendar pravljice, ki po svoji fakturi sploh ni pravljica, temveč utrinek iz NOB, vendar povedan in zapisan tako, da je postal zares del naše književnosti za mladino. Tudi ilustracije Marjance Jemec-Božič se umetniško lepo ujemajo z besedilom in z njim skupaj tvorijo dobro mladinsko slikanico.
Zaključimo torej lahko, da vse tri obravnavane slikanice tako po književni kot likovni plati predstavljajo lep prispevek _k slovenski mladinski slikanici sploh, za katero vemo, da je po svojih kvalitetah na mednarodni ravni.
D. Ž.
ffl.POHOD PRIJATELJSTVA ISKRAŠEV DOBRO ORGANIZIRAN
Dež pokvaril udeležbo
Kontrola pri Slovenski peči Nekateri so jo obšli in na kontrolnem kartonu je manjkal obvezen žig!
Sodeč po prijavah, ki jih je do roka zbrala komisija za šport in rekreacijo ZP Iskra, bi moralo na pohodu sodelovati prek 350 udeleženk in udeležencev. Že pri samih prijavah bi lahko izrekli kritiko, da nekatere izmed temeljnih organizacij združenega dela niso med svojimi športniki zbrale vsaj ene ekipe, ki bi sodelovala na pohodu, čeprav vemo, da nikjer ne manjka interesentov, ki bi se radi odzvah.
No, še hujšo kritiko pa bi lahko izrekli vsem tistim, ki so se za pohod sicer prijavili, vendar jih je sobotno deževno vreme preplašilo, da so svojo prijavo mirne duše prezrli in ostah doma na suhem in toplem. Res ni prijetno v dežju na pot, toda, če so lahko prišli nekateri, ki jih tudi slabo vreme ni omajalo v odločitvi, bi najbrž brez večjih žrtev prišh tudi vsi tisti, ki so se prijavih. To bi bil njihov skromen pri-
Po stopnicah in v strm breg je vodila proga že takoj od starta in tako je bilo hitro poskrbljeno za ogretost.
Dobra organizacija je odtehtala slabo udeležbo na pohodu, domačini pa so v novih tovarniških prostorih, ki k sreči še niso zasedeni s proizvodnjo, pripravili udeležencem pohoda nekaj
Letošnji III. pohod prijateljstva Iskrašev je v počastitev partijskih in Titovih jubilejev ter znamenite Dražgoške bitke organizirala TOZD mehanizmi v Lipnici. Vsi, ki so imeli opraviti s to prireditvijo, so se resnično dobro odrezali, saj je bila organizacija na višini pa čeprav je dež, ki se je zlival s temačnega neba ves dan, terjal skrajšanje prvotno trasirane proge v dolžini okrog 12 km.
la h. Na koncu pa je izrazil veselje, ker smo se letos srečali v Jugoslaviji. Zahvalil se je za podporo in gostoljubje, ki sta ju nudila mesto Kranj in slovenska vlada.
Končala se je 8. Mednarodna konferenca kratkega filma in že se nam približuje 7. Mednarodni festival športnih in turističnih filmov, ki bo prihodnje leto od 11. do 18. oktobra v Kranju. Prikazani bodo tudi igrani filmi prežeti s tovrstno tematiko. V mednarodni žiriji bo pet tujcev in dva Jugoslovana. Tako kot prejšnja leta, bo tudi letos dodelila nagrade najboljšim filmskim dosežkom.
Silvo Sladič
spevek k proslavljanju letošnjih jubilejev in znak priznanja herojskemu Cankaijevemu bataljonu.
Na nekaj krajšo progo od predvidene so ob deveti uri začele odhajati ekipe po vrstnem redu, kot so se prijavile za pohod. Pohod je bil časovno omejen in na cilj je morala ekipa priti v kompletnem sestavu. Na progi, ki se je v svojem prvem delu strmo dvignila do lovske koče, je tekmovalce čakalo metanje pikada, streljanje z zračno puško in pri lovski koči še izpolnje-
uric ob domači glasbi in seveda plesu, kar je bil najbolj zgovoren dokaz, da pohod le ni teijal preveč naporov,
Skupno je nastopilo 36 štiričlanskih ekip, od katerih so bile štiri ekipe ženske, ostale pa moške. Med ženskimi ekipami sta bili najboljši ekipi domačink, ki sta si nabrali 78 in 79 kazenskih točk, na 3. mesto se je uvrstila ekipa skupnih služb Elektrome-hanike z 90, na 4. pa ekipa TOZD Upori iz Šentjerneja s 142 kazenskimi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega brata JOŽEFA JURMANA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem delavske restavracije Iskre Avtoelektrike Nova Gorica za izraze sožalja in podarjeni venec
sestra Angela Redžič
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
KRISTINE UDIR
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem v TOZD TEA na liniji mikrofonskega vložka in liniji sti-kalnika in v GPP TOZD ERO za izrečena sožalja, darovane vence ter spremstvo na njeni zadnji poti
žalujoče hčerke: Kristina, Ančka in Minka
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi drage sestre
ANGELE BONCEU
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem delavske restavracije ISKRE Elek-tromehanike, za darovani venec in izrečena sožalja
Anica Boncelj in sestre
Izleta na Triglav ne bo
Zaradi neprimernih vremenskih razmer se je Planinsko društvo Iskra odločilo, da planinskega izleta na Triglav v dneh od 23. do 25. septembra ne bo izvedlo. Odločitev je vsekakor umestna, ker meteorologi ne obetajo kakšnega večjega izboljšanja vremena. Verjetno izleta na Triglav ne bo mogoče letos več organizirati, že zdaj pa lahko zapišemo, da bomo prihodnje leto gotovo našli primernejši termin za naš izlet.
Ekipa domačinov iz TOZD Mehanizmi je bila nenadkriljiva.
vanje testov o dražgoški bitki.
Kot smo že v naslovu povedali, je bila udeležba na letošnjem pohodu zelo skromna in če ne bi bilo učenk in učencev Iskrine poklicne šole v Ljubljani, bi lahko govorih o polomiji. Prav ti pa so na pohod prinesli dovolj dobre volje in živahnosti, kar vse je pregnalo kislo razpoloženje ob vremenskih nevšečnostih.
Gremo na Vrtaško planino
Planinsko društvo Iskra bo v soboto, 1. oktobra organiziralo enodnevni izlet na Vrtaško planino in Sleme.
Zbrali se bomo na glavni avtobusni postaji v Ljubljani ob 6. uri in se peljah do Mojstrane. Od tam je dobri dve uri hoje do Vrtaške planine, do Slemena (2.076) pa še približno toliko.
Izlet bo vodil Milan Šval, ki sprejema prijave do petka 30. t. m. na telefon 20-341, int. 333.
Odlična je bila uvrstitev ekipe Iskre invest servisa, najbrž zaradi prijetne številčne okrepitve.
točkami.
Kot se spodobi je bila tudi med moškimi ekipami najboljša ekipa domačinov, ki si je nabrala le 69 kazenskih točk, sledile pa so ji: 2. ekipa TOZD TEA s 77, 3. najboljša ekipa Poklicne šole Iskre v Ljubljani z 88. 4. ekipa Invest servisa s 93, 5. ekipa TOZD Instrumenti s 103, 6. ekipa komercialnega področja Elektromehanike, nato pa od 7. do 27. mesta zasedajo ekipa TOZD TEA, 20., na katero se je uvrstila ekipa TOZD TGA in 23., na katerem je pristala ekipa gostov IRET iz Trsta. Na 28. mesto se je uvrstila ekipa TOZD Žarnice, 29. TOZD ATC, 30. TOZD Števci, 31-TOZD Upori, 32. ekipa Pokhcne šole Iskra.
Udeleženci letošnjega III. pohoda prijateljstva Iskrašev so prej eh lične spominske značke, najboljše tri ekipe v obeh konkurencah, moški in ženski pa lepe plakete.
Za konec še ugotovitev — trdovraten dež je sicer dodal pohodu dodatne težave, ni pa pregnal navdušenja & tekmovalne vneme udeležencev, ki bi jih ob lepem vremenu v prijazno Lip" nico prav gotovo prišlo bistveno več-
—J.C."