Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej — Oglasi po ceniku. Izhaja vsak petek popoldne. NefranKirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo. Sedež uredništva in uprave Ljubljana, Vidovdanska cesta štev. 2, pritličje. Glasilo Sodali^tlčiie Stranke Jugoslavije Li&L V ijuDljani, dne 3. jiuiijat 1S&2S. ‘IM. Let o. Turk, Likozar in Puc hočejo večno vladati. Iz politike. (Verifikacija Radičevih mandatov. — Skorajšnji sporazum? — Interpelacija glede Avstrije.) Ob koncu trimesečnega roka, ki je bil predviden za anketo o .ospoi jenih mandatih Radičeve stranke, bolje rečeno, ki je ibil postavljen za to, da Radičevci pokažejo, če so postali dovolj »državotvorni«, je Narodna skupščina nazadnje verificirala vse Radičevske mandate. Radičevci so se med tem časom res pokazali kot izeio lojalni, patri-jotični in državotvorni, vredni, da zlezejo počasi v vlado v družbi na j večjimi radikaiskimi korupcio-nisti. Sploli je Narodna skupščina pred par dnevi pokazala, da je sila patrioticna: celo naši klerikalci so se cedili potriotizma, ko so v družbi z vsemi strankami opozicije in vlade glasovali za zakonski načrt o spomeniku kralju Petru, ki je bil seveda enoglasno sprejet. Klerikalni tigri so svoje kremlje lepo skrili in svoje koketiranje z republiko zatajili. Z verifikacijo mandatov Radičeve stranke je nastal tudi v notranje politični situaciji nov položaj, kajti pogajanja z Radičevo stranko glede vstopa v vlado so prišla s tem trenutkom v odločilni stadij. Radičev ci se trudijo na vse kriplje, da se sporazumejo z radikali glede vstopa , v vlado. Tudi večina radikalov je za sporazum z Radičevci in izgleda, da je celo Bašič postal istega mnenja. Proti vstopu Radičevoev v vlado so bore iz vsemi silami samo sa mostojni demokrati, ki vedo, da bodo morali izy vlade, čim vstopijo Radičevci v njo. Morda se posreči sa mostojnim demokratom, da se obdr-že še do jeseni v vladi. Kot zadnja možnost, da ostanejo deležni dobrot vlade, preostaja samostojnim demokratom samo — vstop v radikalno stranko. Zato ni izključeno, da bomo prej ali slej čitali, da je prene hala samostojna demokratska stranka in da so njeni poslanci in ministri prestopili v radikalno stranko, seveda če jih bodo radikali sprejeli. 'S sporazumom med radikali in Radičevci moramo torej računati kot z dejstvom, ki nastopi že predvidoma v kratkem času. S tem spo razumom bo likvidirano takozvano hrvaško vprašanje, ki ni dalo tej državi skozi dolgih sedem let priti do notranjega miru in reda. Ta sporazum bo pa tudi pokazal, da hrva ško vprašanje v tem smislu, kakor so ga predstavljali Radičevci in kakor predstavljajo tudi naši klerikalci, da obstoja neko slovensko vprašanje, ni nikdar obstojalo. Vsi ti spori so bili samo prepiri posa meznih velikih meščanskih strank, ki so iz strankarskih razlogov zlorabljale opravičeno nezadovoljnost ljudstva ter trgovale z narodnostnimi in plemenskimi gesli, če bi bilo res obstojalo kako hrvaško vprašanje v smislu nekega narodnostnega vprašanja, bi se to vprašanje ne moglo spraviti z dnevnega reda z enostavnim vstopom par hrvaških poslancev v vlado. V ostalem je v naši notranji po litiki v bližnji bodočnosti računati še z eno činjenico, o kateri se ne ve, v kaki smeri bo vplivala na' razvoj naše notranje politike. Mislimo namr-Sč pri tem na osebo Pasica, k drži danes s svojo avtoriteto radikalno stranko skupaj, ono stranko, ki je, žalibog, odločujoča v državi. Pašič pa je bolan in bolezen pri tako starem človeku vstvar-ja verjetnost, da se bo moral Pašic v doglednem času popolnoma odtegniti političnemu življenju. Kako se bodo pa potem razmere v radikalni stranki razvile, to pa je negotovo. Da ne gleda radikalna stranka enotno na politična vprašanja, se vidi že iz tega, ker je 'Pašič postavil kar tri osebe, ki naj vodijo za časa njegove bolezni politiko radikalne stranke. Morda nam bo notranja politika prinesla v bodočih tednih še marsikatero presenečenje, pri čemur nas tolaži samo to, da slabše kakor je, ne more več biti. * Parlamentu je predložena interpelacija, ki se peča z vprašanjem smernic naše zunanje politike na-pram Avstriji in s stremljenjem Avstrije za priključitev k Nemčiji. Ne da se tajiti, da je ta interpele cija pereče vsebine in da je še bolj pereče zanimanje za odgovor, ki ga oo dal zunanji minister na to vpra šanje. Naša zunanja politika temelji na prijateljstvu s Francijo ter na krčevitem vstrajanju določb mirovnih pogodb, čemur služi tudi c e la politika držav takozvane male antante. Brez dvoma pa je, da je ta politika iz osnove zgrešena. Mirovne pogodbe so v obliki, kakor so bile sklenjene nevzdržljive, kajti zna-čile so diktat zmagovitih držav nad premaganci. In dočim so te mirov, ne pogodbe za zmagujoče državo postavile princip takozvanih narodnostnih držav, se je ravno nemškemu narodu zgodila ogromna krivica s tem, da zabranjuje mirovna pogodba priključitev Avstrije k Nemčiji. In državniki, ki polni fraz .o nacionalizmu, o svetosti narodnostne ideje, se borijo proti narodnostnemu stremljenju Nemce\, da se združijo vsi v eno državo. Večje nelogičnosti in hinavščine sl ne moremo misliti, kakor je taka politika, ki pa je sevtjda bistvo vsake kapitalistične in imperialistične politike. Pri vprašanju priključitve Av-strije k Nemčiji bi morala naša država računati s tem, da pride slej ali prej to vprašanje tudi proti naši volji na dnevni red in do rešitve, kakor si jo nemški narod želi. Zakaj ne bi mogla naša zunanja politika biti toliko predvidevna, tla bi s tem dejstvom računala, se z njim spo-prijaznila ter skušala pri tej priliki vsa morda še neurejena vprašanja s sedanjo Avstrijo urediti? Nacionalna država kokor je Jugoslavija bi morala vsako nacionalno stremljenje drugih narodov upoštevati, če bi bila naša zunanja politika v resnici demokratična. Kaj drugega od zunanje politike meščanske države itak delavstvo ne zahteva. (K prepovedi protestnega shoda proti gaženju ljub. samouprave.) Zadnjo nedeljo je sklicala naša stranka v sporazumu s člani bivšega kluba neodvisnih občinskih svetnikov v Mestni dom javen protestni shod proti nezakonitim komisarija-tom v mestni občini ljubljanski. Znano jo, kako se gazi v Ljubljani z drzkostjo, ki bi bila vredna večje stvari, občinski red in zakon. Demokratska stranka je zakonito izvoljeni občinski zastop trikrat razgnala. Koncem koncev je postavila čez Ljubljano tri gerente, po imenu Turka, Likozarja in Puca. Tej trojici se na magistratu oči-vidno zelo dopade. Zlasti ji je všeč, da more gospodariti nad milijonskim premoženjem mestne občine, kakor se ji poljubi. Zato se_ menda pripravlja na to, da bi vladala nad Ljubljano na vse večne čase, kakor sveta Trojica v nebesih. Pri tem računu pa pozablja, da — ni prava sveta Trojica, ki je po božji postavi za vlado postavljena, — ampak samo troglavi komisarijat, kojega moč temelji na gaženju božjih in človeških postav. Delavske stranke v Ljubljani tega vladanja niso pripravljene dalje mirno gledati. One zahtevajo, da se upostavi v Ljubljani že vendar enkrat zakonito stanje. Ljubljana si mora svoje zastopstvo izvoliti. Milijonsko gospodarstvo mestne občine ne sme ostati v rokah treh 'Samozvancev, temveč se mora upravljati pod kontrolo ljudskih zastopnikov. Delavstvo je dobilo zadnji čas dovolj žalostnih dokazov, kako računajo z delavskimi interesi tam, kjer ni delavskih zastopnikov. Nič Klerikalno jezuitski manever. Vsak dan nam prinese po kako izkušnjo o klerikalni zvitosti ter prefriganosti, katerih lastnosti se poslužujejo klerosi proti svojim pol. nasprotnikom, povsod in vselej. Seveda večina klerikalcev ni bas posebno zvita, zlasti laiki, ampak tembolj izviti so takozvani dohtarji »svetega« pisma, ki so obiskovali črne (jezuitske) šole. Tak dohtar je n. pr. načelnik nacionalnega, bloka v občinskem svetu mariborskem: g. Jerovšek, sicer duhovnik, ki pa ne pase duš, ampak se bavi s politiko in gospodarstvom. 'Saj mu vinski duhovi po raznih kleteh mnogo bolj prijajo, kot pa grešne duše njegovih ovčic. Ta gospod je, po zaslugi mariborskih demokratarjev, finančni referent v obč. svetu in on tam vedri .in oblači. Gosp. duhovni oče •se zaveda, da bodo demokrati glasovali, če on predlaga, naj bo vedro ali pa, če naj bo oblačno. Skratka on je za demokrate nekak mali Pašič v marib. obč. svetu. • Toda v zadnji obč. seji se mu je pripetila majhna »entgleisumga«! Pri sestavi letošnjega obč. proraču na jo hotel biti silno oster »špai -majster« in da bo njegovo šparanje vidno, zato je predlagal, da se pet delavcev odpusti, dasi jih ni pre- čudno bi se mu po teh izkušnjah ne zdelo, a ko bi n. pr. magistratska sveta Trojica lepega dne z enostavnim dekretom davek na ročne delavce potom občinskih doklad podvojila. Ker se delavstvo takim in enakim presenečenjem ni voljno izpostavljati, zahteva najodločneje, da razpišejo v Ljubljani takoj volitve. Mi smo bili mnenja, da je za tak protest ravno Vidovdanski datum najprimernejši. Na Vidovdan se je pri nas sklenilo, da bodi naša država pravna država. Mi smo mislili, da bi ta jubilej še najprimerneje proslavili, ako bi gospodom na vladi na vzgledih povedali, da nimajo pravice tega dlne slaviti, ker skoro že ni zakona, ki bi ga ne bili v teh letih že na najbrezobzirnejši način pogazili. Kdor gazi zakon, ubija v ljudstvu čut svobode in sigurnosti in izpodkopava temelje države. On se more spominjati Vidovega dne le kot dneva velike katastrofe, — ne kot dneva velikega vstajenja. T.o smo hoteli gospodom za Vidov dan povedati. Oni pa so bili mnenja, da se to na ta dan ne spodobi in so delavstvu protestni shod prepovedali. Bali so se, da bi naše misli razkačile Orjuno, ki ima o pomenu zakonitosti in svoboščini drugačno mnenje kakor mi. Vse te prepovedi pa ne 'bodo nič pomagale. Vsako nasilje traja le nekaj časa. Ljubljansko delavstvo bo še spregovorilo, da je nasilja več ko dovolj; in prišel bo čas, ko se bodo morali umakniti samozvanci na magistratu izvoljenemu ljudskemu za-stopu. več, samo zato, da se okrog 70.000 dinarjev prihrani. Ta predlog je bil sicer proti socialističnim glasovom sprejet, toda nikoli izveden, ker je delavcev fcrej premalo kot preveč. Vendar je to pomenilo pr. ek v oči javnosti, ki rada sliši besedo »šparanje«. To je samo klerikalni lim za volilce. Nasprotno je ta g. »špar-majster« predlagal, naj se svota za podpore raznim društvom zviša od 21.000 na 60.000 Din, da ne bi bili v zadregi, če pridejo razni prosilci. Seveda se je predlogu ugodilo. Potem so prišle prošnje na vrsto in teh ni bilo malo, med istimi tudi ena soc. izobraževalnega društva »Svo bode«, ki je že dve leti po vrsti dobilo obč. podporo. In ko je videl g. referent tudi to prošnjo, si je mislil: napravimo tako: sedaj .odklonimo vse prošnje in utemeljujmo s šparanjem, potem — enkrat — pa pridemo zopet na dan iz njimi in te daj »iSvobode« ne bo, ker ne bo vedela za naš manever, zato bomo pa kako našo firmo notri fliknili. No in res! V zadnji obč. seji je privlekel okroglo dva ducata prošenj, vse prejšnje brez one »Svobode« in pa še en kup novih. Tu vam je bila cela vrsta, raznih bratovščin, bratstev in prosvet. Narodni socialci so seveda tudi vrinili, med drugim, »Dravo«, ki zelo hira in je tudi obč. podpore ne morejo rešiti pogina. Svetovno Vil čistilo je za čevlje znano HI \J A vendar najboljše. Ta bi naj bila sama kar 4000 Din dobila, med tem so gospodje v fin. odseku, n. pr. društvu invalidov odmerili celih 250 Din! Gosp. Jerov-šek kot poročevalec v obč. seji dnu 23. junija je pri tej točki zelo plesal po jajcih, saj, je tako prevračanje silno težko, zato mu je sodr. Ba-bun pomagal iz zadrege. Obč. svetnik Bahun: »Gospodje! Čudim so, kako je mogoče, da pride po kratkih mesecih ta zadeva zopet na dan, katero smo že enkrat in sicer na predlog današnjega referenta, soglasno rešili v smislu, da se vse prošnje odkloni in da se denar prihrani za druge obč. potrebe. Protestiram proti takemu postopanju. Več ali manj.se gre za športna društva, katerim se naj razmeče kar 50.000 Din. Edina prošnja in to, je ona nesreč-t nih invalidov je utemeljena in tem hočete dati bagatelo: 250 Din? Pred kratkim sem izvedel, da imajo mestni ubogi v sirotišnici, silno slabo hrano, ki od daleč niti kot za ta ke ne odgovarja in sem že namera val predlagati, da se omenjena svo-ta iz proračuna naj pprabi za zboljšanje prehrane mestnim revežem. Zato predlagam sedaj: Vse prošnje, razen one društva invalidov, se odkloni, invalidom se dovoli onih 4000 dinarjev, ki bi jih naj »Drava« dobila, ostalo svoto pa se naj porabi v zboljšanje hrane mestnim revežem.« Predlogu nikdo ni ugovarjal, toda pri glasovanju je isti povzro Čil silno zmešnjavo. ‘Sprejet je 'bil 10 proti 9 glasovom, Zanj so glasovali socialisti in (> klerikalcev, proti pa dr. Juvan, klerikalec, vsi narodni socialisti in en del demokratov. Nemci so se glasovanja vzdržal.. To glasovanje je bilo za 'bogove. Blokaška gospoda je silno plašno gledala okoli sebe, dali jo galerija gleda. 'Sedaj je šla roka doli sedaj gori. Naše ljudstvo se čudi delovanju »ljudskih« poslancev v parlamentu. Toda ni treba iti v daljni Beograd, da se spozna razne klerikalne in demokratske demagogu, ki imajo stotisoče in miljone za šport in zabavo, invalide in državne upokojence pa puste umirati on gladu. Jerovšek in Kukovec bi dahr invalidom 250 Din, a za »Dravo« pa imata kar 4000 Din! Tn še je tudi invalidov, ki se tem ljudem za frak obešajo! »Jutro« se huduje nad so-drugom Bahijnom in mu očita demagogijo. Da gospoda. Tako dem a gogijo vzamemo mi socialisti vedno na se. Toda ljudstvo naj sodi in ne plačami.tintenkuliji. Demagogija je tisti »socijalni« projekt, katerega je blokaška večina izdelala in ki ga ne misli nikoli udejstviti! Neosan44 krema napravi usnje plastično in neobčutljivo p p > ti vremenskim vplivom. LISTEK. Stockholmska spomenica. Ako samoodločba narodov v današnji razredni in gosposki državi ni mogoča in stoji #na stališču razrednega boja edinole internacijonalna socialna demokracija, ako po drugi strani internacionala socialne demokracije ni mogla dejanski nastopiti kot akcijska stranka in ako je nastopil očitni razpad internacijona-le vsled odinaknitve posameznih sekcij po priznavanju razredne države in sodelovanja s meščanstvom v nacijonalnih državah po eni strani, s povdarjanjem narodnega boja za enakopravnost in osvobojenje v narodnostnih državah po dr-ugi strani, tedaj leži predpogoj za samoodločbo narodov v vzpostavitvi internacijp-nale kot akcijske stranke in je le s tem dan mirovni program ljudstev. Samoodločba narodov je iskani ideal intemacijonalne socialne demokracije. Razredni boj kot sredstvo in samodločba narodov kot cilj, morajo biti vezalo intemacijonalne socialne demokracije in internacionala kot; akcijska stranka postane le s tem mogoča. Odgovor »Napreju«. Zadnji »Naprej« od 27. t. m. je prinesel članek pod naslovom Dr. H. Tuma v Trbovljah. 'Članek je tako konfuzen kakor g. Bernot, ki ga je pisal. Kes sem izjavil pričetkom predavanja, da nisem pristaš nobene stranke, ampak hočem le poljudno znanstveno iz sociologič-riega. stališča razlagati delavsko gibanje, kako je nastopalo v zgodo: vini in v kaki smeri se mora razvijati. Res sem tudi hotel dokazati v dosedanjih štirih predavanjih, da socialni razvoj človeštva vedino hitreje meri v ko m uni zem e v e da ne v prestali prvotni komunizem, ampak v komunizem po učenju K. Marksa. Odklanjam odločno očitanje, da sem zapustil delavsko politično organizacijo, Nasprotno sem tekom celega svojega političnega delovanja zahteval, od vsakega razumnika, da .se udejstvuje, v kaki stranki. Jeseni 1920, bil sem takrat v Italiji, razcepila se je socialistična enotna stranka, na unitarce in komuniste in ker sem. protestiral proti priznavanju 21. točk moskovske centrale in nisem kot marksist mogel sprejeti programa v bistvu reformistične stranke, tudi nisem mogel ostati član ne ene, ne druge stranke. Ako sem tudi takrat izjavil, da moram izstopiti iz strankarske organizacije, pa sem obenem izjavil, da ostanem nadalje iskren prijatelj delavskega gibanja, vedno na razpolaganje pri izobraževalnem delu. To i danes držim: Nisem član nobene organizacije, ker imamo da-.nes približno po celi Evropi enako zmedeno politične razmere. Ako se ne dotikam nobenega strankarstva, pa se ne odtegujem delu v javnosti. Kar govoriči g Bernot o sili in nasilju, je zloba ali neumnost. G. Bernot dobro ve, da je koncem mojega prvega pre davanja izjavil, da odobrava sicer moje predavanje, a je proti vsa cemu nasilju. Na to sem mu takoj odgovoril: »Proti nasilju'smo vsi in tudi jaz, a kakor se vidi, ne razločujete sociologična pojma sila in nasilje.« Nato je prosil g. Bernot naj mu zbor dovoli, da razloži svoje nazore o sili, ako se mu da četrt ure. Vsled1 mojega posredovanja se mu je to dovolilo, a g. Bernot je govoril zmedeno o različnih stvareh, samo ne o predmetu. Vsled tega sem koncem njegovega govoričenja na kratko izjavil, da nimam kaj odgovarjati, ker g. Bernot sploh ni govoril o tem, kar 'bi moral, a si pridržujem razložiti bližje pojma .sila in nasilje v prihodnjem predavanju. Ni res, da sem hvalil oba ekstrema socialpatriotizma in terorizma. Na prvem predavanju sem prišel do zaključka, da je delavsko giba nje prirodna sila v smeri, napredka Kar more torej Stockholmska konferenca in takoj doseči, mora torej biti zopetna postavitev internacionale na teh enostavnih in opredeljenih temeljnih načelih. Le po vzpostavitvi internacijonale se bodo mogli postaviti tudi trajni pogoji miru med državami kot predstavitelji ljudstva. Ako je po drugi strani samoodločba ljudstev le iskani ideal, ako je obseg samoodločbe vsled različnega historičnega razvoja- posameznih narodov različen in tudi odvisen od ekonomičnega razvoja, tedaj je tudi le gotov ipinimum mirovnih pogojev izvedljiv. „V mirovni pogodbi morajo biti obseženi oni teritorialni ekonomični in nacijonalni problemi, ki so postali akutni vsled vojne in se ne dajo več rešiti enostranski. Izločiti je tedaj vse probleme, katere se mora v posameznih državah prepustiti paralelni akciji posameznih sekcij internacionalnega proletariata.11 L. Hartmann. Ako so teritorialni,- ekqn,otničn,<^ nacijonalni problemi postali aku^, šele vsled vojne, potem se ne more izločiti vprašanja o vzrokih vojn«?. Le z odstranitvijo teh vzrokpv je. mogoče.privesti mirovni položaj med. države. A tudi ta rešitev je za interr. • človeštva, ki po zakonih zgodovinskega razvoja mora priti do koneč-•ne veljave ter dostavil, da se je vsled zgodovinskih dogodkov delavsko gibanje moralo cepiti mi dvoje v zmerne in radikalne struje. Nisem hvalil ne ene, ne druge struje, ker je itak bilo predavanje o po litičnih strujah namenjeno za na slednje dni. Ako bi se g. Bernot potrudil na daljša predavanja, bi bil pač vzel na znanje, da imamo za bistvo delavskega gibanja gospodarstvo v smeri strokovnih in konzumnih organizacij, ki že same na sebi delavstvo privedejo do polne moči. Na četrtem predavanju sem razložil pomen in potrebo politične organizacije, kjer je šele mo goča delitev po taktičnih načelih. A tudi na tem predavanju nisem dajal prednosti ne eni, ne drugi struji, kar je naravno, ker je taktika vedno narekovana od dejanskih razmer. Le koncem predavanja sem na kratko izjavil, da v Jugoslaviji niso dane razmere za nasilno re*-volucijo ravno, ker delavstvo, poselimo v južnih krajih ni, skoraj nič organizirano in je vsekakoi; pogoj uspeha vsake revolucije gospodar ska zrelost. Poudaril sem tudi, da ruska revolucja ni mogla ustvariti komunističnega 'gospodarstva ravno, ker je manjkalo vsake gospodarske organizacije delavstva pred vojno. Pridržal sem si pri zadnjem predavanju razložiti o predmetu izobraževalne . organizacije .nujno potrebo različne organizacije delavstva. Sicer pa nameravam izdati svoje predavanje v posebni knjižici, ker smatram sociologični pouk delavcev neobhodno .potreben. Morda se še g. Bernot kaj nauči, če ni prepozno! Dr. H. Tuma. Olimpijada. Prvič, odkar se, vrti zemeljska obla pod nebesnim svodom, se zbira in pripravlja proletarska mladina vsega sveta za I. Mednarodno Del. »Olimpijado« v Frankfurtu. Od prvih Olimpijad v stari Grčiji do danes je pretekla doba dveh tisoč le-tij. Dolga časovna doba, katero je pestro popisala zgodovina človeškega razvoja z vsemi svojimi globokimi padci in gigantskimi skoki. V tej dobi se je vršila tudi dolga vrsta Olimpijad. Neštetokrat je nastopila mladina na Olimpijadah, da v mednarodnem boju meri svoje moči na športnem in telovadnem polju s tekmeci drugih narodov. Mnogo jih je izšlo iz teh bojev kot zmagovalci. Ovenčani z, lavorikami so se ponosnih korakov, slavljeni vračali v svojo domovino. Premaganci, bičani od neizprosnega hrepenenja po lavorikah in prvenstvu, polni zavisti do zmagovalcev so se vrnili domov n potrojili svoje dosedanje delo prežeti iz eno misli- nacijonalno demokracijo le mimoidoča rešitev, vsled tega mora Stockholmska konferenca ob rešitvi najbližjih problemov, ki so nastali iz bližnjih vojnih vzrokov, postaviti tudi trajne mirovne cilje, ki morajo ob enem določati tudi akcijo internaci-jorialne socialne demokracije. Iz formule razpustitev razredne gosposke države v svobodnost in samoodločbo narodov poda se tudi zahtevek avtonomije narodnosti kot kulturne enote in pretvoritev modernih držav kot gospodarske in prometne enote samoposebi. „Le potrebe prometa porajajo v naši dobi težnjo po sklenjenem državnem ozem-lju.“ Karl Katitsky. Pojm svobode obsega izprosti-tev življenja individuelnih enot, stvarjenih od prirode in sožitja, omejeno z ozirom na blagor človeške družbe. Samouprava narodnosti in sklenjenost državnih, gospodarskih in prometnih enot je torej politični progratp internacional^. demokracije. ..Gospodarska in prpi^etna enota zahtpva zdržnost v prostoru in vsaka živjj^nja sposobna narodnost prebiva na^ sklenjenem jezikovnem ozemlju.‘‘‘l^.rl kautsky. Ta dva mo- jo, da ob prvi priliki premenjajo mesto premagancev z mestom zmagovalcev. To neizprosno tekmovanje za prvenstvo, lavorike in čast, je neštetokrat združilo mladino na mednarodnih olimpijadah. V dolgi dobi dveh tisočletij se je vršilo tudi nebroj Olimpijad. Narodi, kot posamezniki so mrzlično pričakovali izidov. Mrzlično so pričakovali uspehov, ki si jih bodo priborili njih sinovi, v težkem 'boju za prvenstvo, sebi in svojemu narodu. V vsej tej dolgi verigi Olimpijad pa ni bilo miti ene, ki bi bila posvečena proletarski mladini in nosila na sebi znak delavskega razreda. Vse olimpijade, od prve do zadnje, so nosile na sebi neizbrisen žig kapitalizma in militarizma. Nepobitno je pa dejstvo, da je bila baš proletarska mladina glavno jedro in glavni steber teh Olimpijad in da je nezavedno ali pa pod terorjem nosila svoje najboljše sile in moči na žrtvenik onih, ki so jo za. plačilo nagradili z. bičem izkoriščanja in izžemanja in so iz njenih potnih srag in žuljavih rok gradili sebi pot do bogastva in blagostanja. Pod dveh tisočletjih stopa, proletarska mladina — zastopnica brezpravnih in izstradanih — v dnevih 24. in 28. julijem, prvič samostojno in prosta spon, na mednarodno Olimpijado, da dokumentira svojo tehnično usposobljenost na polju telesne vzgoje in javno, pred celim svetom manifestira za velike ideje delavskega razreda. Veliki in pomembni so ti dnevi in v zgodovini razvoja delavskega razreda tvorijo važno poglavje in velik korak naprej. I. Mednarodna Delavska Olimpijada ne bo samo merilo tehnične usposobljenosti proletarske mladine na športnem in telovadnem polju, temveč bo predvsem jasen dokaz, da je proletarska mladina na pravi poti spoznanja in zvesta velikim idejam delavskega razreda. Ponosni smo lahko, ker smo dočakali dan, ki ga človeštvo v svojem razvoju še ni doživelo. Koliko borcev za pravice proletarijata je zaprlo za večno svoje trudne oči predno so dočakali velikega dne vstajenja proletarske mladine, in žrtvovali bi leta in leta svojega življenja, da jim je bilo dano, da samo oddaleč pogledajo na* svoje najmlajše sobojevnike, zbrane v sen cah rdečih praporov. Ponosni smo lahko na ono proletarsko mladino, ki se je, prozeta velikih idej, otresla vabljivih in mamečih spon buržu-azije in nastopila težko in trnjevo pot boja za osamosvoboditev delavskega razreda. Kakšni bodo uspehi I. Mednarodne Delavske Olimpiajde na tehničnem polju ni glavna stvar. Ni najvažnejše ali ib odo zmagovalci proletarske Olimpijade zaostajali ali nadkriljevali zmagovalce drugih menta sta več ali manj konkretno dana in na podlagi tega je razmejitev samouprave in avtonomije narodnosti kot gospodarske in prometne enote mogoča. Ni pa pri tem izpustiti izpred oči, da je gospodarstvo in promet vezano na lastno ozemlje, kakor po drugi strani konsolidacija in ekspanzija narodnosti na razvojnost in . razširnost gospodarskega ozemlja. „Panta rei“, „vse je gibljivo", mora se tudi tu pribiti, torej imeti mogočnost prirodnega razvoja odprtp. Radi tega je postaviti načelo zaščite proti vsakemu nacijonalnemu in gospodarskemu nasilju. „Bilo bi pa skrajno reakcionarno počenjanje, ako bi se hotelo ščititi nacionalne manjšine z umetnimi sredstvi pred ekonomičnimi in socialnimi činitelji, kateri z gomo močjo dejstev privajajo do nacijonalne asimilacije k okolici." Karl Kautsky. Ali pozitivno rečeno, kjer se po principu demokratizacije in ekonomično^ neoviranega razvoja narpdna n^anjšina drži in se razvija, mora se i$.to ščititi. „Ne iz interesa za narodnost, ampak iz interesa za demokracijo smo proti posiljevanju narodnostnih manjšin.11 Karl Kautsky. (Dalje prih.) Olimpijad. Postranskega pomena je ali bodo proletarski tekmovalci postavili nove rekorde na športnem iin telovadnem polju ali bodo ostali pod sedanjimi rekordi. Glav ni namen je, da proletarska mladina pokaže svojo moč, da se medsebojno spozna in vzbudi s svojim klicem ono proletarsko mladino, ki še spi ali se pa zaslepljena še bon v vrstah meščanskih strank. Ne samo tehnična stran Olimpijade, ampak njena idejna stran bo tista, ki bo našla pota, preko ovir in barikad, do src one proletarske mladine, ki jo še danes ni v naših vrstah. Na te, mladina, bodo uprte \ prihodnjih dneh oči proletarskega življa vsega sveta. Vsak tvoj gib, vsak tvoj korak, bo zasledovalo stotisočero in stotisočero oči in proletarskih src. — Mladina naprej! Pokaži, da si dorasla velikim nalogam, da se zavedaš važnosti bremena, ki si ga naložila na svoja ramena, da se ne .strašiš žrtev in naporov in da v resnici .zaslužiš pozornost, ki jo danes posveča tebi proletarijat vsega sveta! Mladina v tebi je naša moč in v tebi naša bodočnost! Pred prekinjenjem diplomatskih odnošajev med Anglijo in Rusijo. hoče 5gleda, da se londonska vlada revanžirati za hude nerede na daljnem vzhodu .s tem, da prekine diplomatske odnošaje s sovjetsko Rusijo. Že zadnjič smo pisali, da su Londonska vlada močno huduje na sovjetsko Rusijo, češ, da je ona podnetila ta hudi upor na Kitaj skern in da ji pripravlja še več takih neprijetnosti v drugih, njej podvrženih državah in kolonijah. Da so v Londonu v velikih skrbeh za svojo premoč, ne dvomimo, da bi pa mogla Anglija s to svojo politiko preprečiti širjenje nezadovoljstva in upornosti med zasužnjenimi narodi, se nam ne zdi verjetno. Da je Kitajcem, Afganistancem, Per- zijcem in drugim sovjetska Rusija bližja nego imperijalističria Anglija, je naravno, saj je Rusija izvedla najpopolnejšo federacijo vseh narodov m plemen stare Rusije, čeprav bi bilo morda v interesu ruske revolucije, da ohrani sebi v celoti vso'staro rusko ozemlje, že radi tega, da bi se ne mogle pri Vladivo stoku in drugod zbirati kontrare volucijonarne sile. Pa je ostala zvesta načelu samoodločbe in federacije in .s tem štatuirala eksempel, ki že sam na sebi silno deluje na mišljenje in hotenje vseh po angleškem imperjalizmu potlačenih in izkoriščanih azijatskih narodov. Da je po vsem tem našla boljševiška agitacija med temi narodi ugodni in razmeroma nagli odziv, bi morali razumeti tudi v Londonu, kjer ne sedijo navadno na vladnih mestih puhle glave. Kaj more torej spremeniti na tem .stanju prekinitev diplomatskih odnošajev z Rusijo? Presneto malo. Rusija bo najbrže uprav zato še bolj intenzivno širila svoje ideje in s tem svoj revolucionarni vpliv na probujajoče se azl-jatske narode, kjer se lahko zaradi tega pojavijo prav neljube komplikacije. Neljube za Anglijo in za druge imperijaliste. Razmerje med Anglijo in Rusijo je bilo itak že prej zelo napeto. Najnovejši ukrepi angleške vlade ne morejo torej to razmerje bistveno poslabšati, razven če se Anglija ne postavi na čelo protirevolucijo-narnega evropskega bloka, ki naj bi iz oboroženo silo strmoglavil sedanjo rusko vlado. Tako neumna pa Anglija ni, ker ve, da bi tako početje povečalo do skrajnosti evrop ske zmede in zaneslo revolucijo po vsej Lvropi in še dalje. /Kaj to reji Evo: Danes mora biti vsakomur jasno, da je bila zunanja politika Macdonaldove vlade, ki je delala za sporazum z Rusijo, edina pametna in možna politika, ki bi jo moral angleški narod tudi iz svojega angleškega stališča odobravati. Pa je konservativna in iipperijalistična Anglija hotela drugače, in sedaj ima, kar ima. Politične wesii. Bolgarija zapim tudi jugoslovanske državljane. Po informacijah naše vlade, je bilo v zadnjem času zaprtih tudi več naših državljanov. Intervenirala je ponovno v Sofiji in zahtevala, da se jih osvobodi. Ker se pa Cankovi vladi ni mudilo, je zažu-gala z ukinitvijo vidiranja potnih listov. To je nekoliko pomagalo. Sedaj vemo, da je ostalo v bolgarskih zaporih le dvoje naših držav ljanov. Eden teh, da je Ščitil komuniste, drugega pa ne morejo najti. O revež! Naša vlada se je menda s tem odgovorom zadovoljila. Nova vladla na Grškem. Na Grškem, kjer so razmere še malo slabše kakor pri nas, so imeli pretekle dni vladno krizo, ki se je izvršila na čisto balkanski način. Nezadovoljni generali so odstavili staro vlado, napravili malo revolucijo in general Pangalos je sesta vil novo vlado. Ta nova vlada hoče začeti z Italijo prijazno zunanjo no odobren je za to kar je že storil, da je uveljavil za rudarje in plav žarske delavce poseben pravilnik, ki je itak že od začetka tega leta v veljavi in ki ga je delavstvo s tako ogorčenostjo odklonilo. Ker ni v parlamentu nobenega delavskega zastopnika, ni dvoma, da bo vlada brez kakega resnejšega ugovora dobila v parlamentu večino za ta dva predloga, ki pomenita novo izzivanje delavstva. Slabe živce imajo sodrugi pri Delavsko kmet. listu. V poročilu o poteku protestnega shoda združenih strokovnih organizacij in S:SJ v Ljubljani je tiskarna pomotoma jz-pustila besedico in. Ta mala besedica in je pa sodruge tako razburila, da so napisali v D. K. listu cel članek, kjer zagotavljajo, da niso privolili v to, da bi bile strokovno Tedenske vesti. organizacije dekla SSJ. Lahko bi bili videli že pri objavi pretesne resolucije v istem listu, kjer ta ne srečni in ni izostal, da je bila napravljena pri poročilu o ljubljanskem .shodu tiskovna napaka. Pa če bi tudi tega dokaza ne imeli, so ime- li že dovolj prilike čitati v našem listu jasno in precizno stališče naše stranke do strokovnih organizacij. Naša stranka ni proglašala nikoli strokovnih organizacij za svojo deklo, pač se je pa vedno borila (tudi že s komunisti) za neodvisnost strokovnih organizacij od političnih strank. Na koncu bi pa sodrugi imeli lahko tudi nekoliko boljše mnenje o strokovnih organizacij alg kajti toliko samozavesti že imajo, da bodo že same vedele ohraniti svojo neodvisnost brez pomoči in brez nerganja D. K. lista. K zadružnemu dnevu. politiko. Nova grška vlada bo brez dvoma pokazala tudi v predstoje-čih pogajanjih z našo državo glede .Soluna in železnice, ki pelje v Solun, da ni prijateljsko razpoložena napram naši državi. Turtki sio se pofcvnopizirali. Vstaja v turškem Kurdistanu, ki je dala precej opravka angorski vladi, je bila po Kemal pašinih četah prav po turško zadušena. Požgali so cele vasi, poklali nekaj, tl-sočev vstašev ter zaprli več sto kurdskih vstaških poglavarjev, ki so jih te dni na svoj turško republikanski način sodili in obsodili. 41 voditeljev kurdskih rebejov je bilo kratkomalo obsojenih na smrt na vešalih. Vseh 47 obsojencev so drugi dan tudi takoj obesili. Mudilo sc jim je s to čedno slavnostjo. Proslaviti so hoteli novo zgodovino svoje mlade republike s pisanim vencem teh 47 obešenih. Naj jim ho v slast in ponos! Ang o rek a vlada je zapisana še veliki 'bodočnosti. Prihodnjo nedeljo bo. praznovalo svetovno zadružništvo svoj tretji mednarodni praznik. Po velikanskih pripravah zadružnih organizacij po celem svetu se lahko presodi, da bo praznovanje na višku. Tudi v Jugoslaviji, posebno v Sloveniji so zadružne organizacije, včlanjene v Zvezi gospodarskih zadrug pripravile vse, da bo praznovanje čim lepše. Nekatere podružnice Konzumnega društva za Slovenijo so si zamislile slavnostni spored, ki ne bo zaostajal za 1*. majem. Prevaljsko podružnico je pa vzpodbudil ta dan, da je organizirala prvo zadružno razstavo, ki bo začetek stalne inštitucije te vrste. Razveseljivo je dejstvo, da so se priključile temu zadružnemu prazniku s tako vnemo tudi ostale panoge delavskega pokreta. Zadružna ideja bo dobila s tem velikanski razmah, na drugi strani so pa pokazale naše strokovne, politične in kulturne organizacije, da vedo ceniti vrednost zadružništva in kar je glavncr, da se zavedajo važnosti harmoničnega sodelovanja celotnega delavskega pokreta. Naj bo ta zadružni dan mogočni kažipot za skupno delo vseh vrst delavskih organizacij. PRIREDITVE NA ZADRUŽNI DAN. (Prihodnjo nedeljlp 5. julija.) Ljubljana. Ob 9. uri dopoldne javni shod konzumentov in zadružnikov v dvorani pri »Levu«. Popoldne: 'Skupni izlet v »Mostec«. .Zbirališče od 1 do 2 pri zadružnem domu v Šiški. Prevalje. Ob 9. uri slavnostni shod in otvoritev zadružne razstave v zadružnem domu. Leše. Popoldne predavanje o zadružništvu v rudniški restavraciji. Ptuj. Ob 10. uri slavnostni shod v hotelu pri Pošti. Popoldne skupni izlet k zadr. Šeguli. Tržič. V soboto zvečer: Razsvetljava zadružnega doma. V nedeljo ob 9. uri dop. zadružni shod v zadružnem domu. Popoldne skupni izlet na Bistriško planino. Zbirališče ob 1. na dvorišču del. doma. Jesenice - Sava - Javarnik. Skupni shod vseh treh podružnic ob 9. uri v delavskem domu na Savi. Popoldne skupni zlet na Poljane s kovinarsko godbo. Zbirališče ob 2 pred delavskim domom na 'Savi. Ob 4. kratko predava-vanje o pomenu dneva. Zagorje. Javni shod popoldne ob 4. uri. Trbovlje. Ob pol 10. uri dop. javni zadružni shod v'delavskem domu. Hrastnik. Ob 4. uri popoldne javni zadružni shod v delavskem domu. Maribor. V soboto zvečer slavnostna seja vseh odborov delavskih organizacij v ljudskem domu. V nedeljo ob 9. uri dop. javni zadružni shod v ljudskem domu. Popoldne prosta zabava isto-tam. Udejstvovali se bodo tudi -tamburaši in pevci. Celje. Ob 9. uri dop. slavnostni shod pri »Zelenem travniku«. Popoldne ljudska veselica. Črna I. in II. Opoldne slavnostni shod v dvorani pri Krulcu. Po shodu igra »Golgota«. 'Pred shodom obhod s tamburaši »iSvobo-de« in DTE v krojih. Zbirališče ob pol 8. uri zjutraj pred prodajalno I. Mežica. V soboto zvečer pred predstavo predavanje o pomenu zadružništva. V nedeljo se priklju-kl j uči mežiško delavstvo slavnosti v Črni. Pragersko. Ob 10. uri javni shod pred zadružno prodajalno. V deževnem vremenu se vriši shod' v gostilni Oprauš. Sv. Lovrenc. Ob 1. uri pop. shod v gostilni .»Skačej«. Po zborovar n ju koncert in domača zabava. Nov napoti vlade na delavstvo. Ni še pozabljeno zadnje »darilo« naše radikalno-demokratične vlade delavstvu, namreč davek na delav ske plače, ki bo ostal, kakor se vidi, tudi v bodočih dvanajstinah, ker je celo klerikalni poslanec dr. Gosai umaknil svoj nujni predlog, da se ta davek odpravi, že prihaja vlada z dvema n-ovima »dariloma« dela v* com. K dvanajstinam, ki bodo te dni sprejete v skupščini, predlaga vlada med drugim sledeče: V naspirotjtu z zakonom se Pooblašča minister za socialno politiko, da sme rok, s katerim bi moralo stopiti, v življenje. zay-afov.apje delavcev za slučaj onemoglosti, staro sti in smrti, ki bi moralo pričeti sredi letošnjega lota, odgodeno najbrže iza dolgo vrsto det in da je pokopana ta najvažnejša socialno po litiona zahteva delavstva. Vlada je spričo politične slabosti delavskega pokreta imela pogum oropati delavno ljudstvo že pridobljene pra vice, da bo za slučaj' onemoglosti, ■starosti in smrti zavarovano. Z drugo določbo se pooblašča minister šum in rpdj to je za enkrat veliki delavski prijatelj dr. Žerjav, da sme s posebno ngredbo izvzeti iz splošnega delavskega zavarovanja delavce, ki spadajo pod bratovske sklgdnice. tp določbo si hoče minister šum in rud dobiti še naknad- * Ribnica na Poli. Slavnostni^ shod. Kraj in Čas shoda je oanačen na lepakih. o Poljčane. (Slavnostni shod oh 2. uri popoldne na vrtu hotela »Mohorič«. Šoštanj. Ob 9. uri dop. slavnostni shod v hotelu »Jugoslavija«.. Popoldne vrtna veselica istotam. Borovnica. Zadružni shod. Kraj in čas shoda je označen na lepakih. Fala. Ob 7. uri dop. shod v iSelnicl. Popoldne domača veselica na Fali. Tezno. •Zadružno zborovanje oh 13. uri. Natančnejši spored je razviden z lepakov. ZIDANI MOST. Bil je volk, pa je trdil, (la je ovc o Kočevar Avgust ,, 2.— Skornšek Ivan 2, Pevein Franc „ 2,— Tomazin Franic ■ 2, Srebre Martin »» 2 — Vrčkovnik Anton 2. Destovnik Josip . 2, »Pungražič Peter 2,— Vovk Miha »♦ 2,— Vužina Rudolf ,, 1.50 brez bloka ii 23.75 Nadalje so darovali: K. F., Celje i» 20.— F. U., Ljubljana ,, 200,— SSJ. Oplotnica »i 75,— V. V. nabral na blok i» 250'— V. V., Ljubljana 7 ?i 100.— Ur. M., Ljubljana 7 50 — R. K., Ljubljana 7 »i ' 10.— Fr. S., Ljubljana 187.— Sik upa j Din 15.566.90 SODRUGI! KAM PA V NEDELJO? Kam neki! K Petriču v Rožno dolino! Tam nam bo naša stara znanka in mamica z dobro pijačo in raznovrstnimi jestvinami izborno postregla. Odirala nas ne bo, ker nas nikoli ni, pač pa nas bo vesela, če jo posetimo. Pravijo, da se bomo lahko tudi zavrteli. Če je ta trditev resnična, bo najbolje dokazal ogled rta licu mesta Cesta I, št. 36. 65/1 Izdajatelj: Oblastni odbor SSJ za Slovenijo. Odgovorni urednik: France Svetek. Tisk J. Blasnika nasled. v Ljubljani. ■ Zahtevajte povsod vedno samo j 5 „Zoraw sveče wZoraw pralni prašek ^ 5 “ „Zoraw nočne lučice : 5 5 Dobi se V vseh konsumnlh prodajalnah. ■ ■s* Ycletr$oYina usnja JJrata jYlo$kovič, tjubljana priporoča svojo veliko zalogo tu- in inozemskih izdelkov po najnižjih cenah. Ustanovljeno 1. 1888 Priporočamo vrlo dobro Kolinsko cikorijo. Kar ne ve& vppaiaj Univerzalni informativni Biro ,ARGUS< Kmez ^lihailova ulica 35 Telefon 6-25. BEOGRAD (Pasaž Akademije Nauka.) S1EGEL & DRUG d. z o. z. tkalnica platnenega in bombažnega blaga Ljubljana, Dunajska ces. 31 Svltavy (Č. S. R.) WIen (Nem. Avstr.) C/> Letna trikotaža, nogavice, O V- os\ galanterija in drobnina 3 tto C W €2 tt sp ari 4r Vunninger Maribor, Aleksandrova cesta Štev, 48 -t 0 c/s 1Y^K IK SW Ljubljana, BosposuetstiB cesta št. Z. Najboljši šivalni in pletilni stroji. [zborna konstrukcija in elegantna izvr-šitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučuje brezplačno:, Posamezni deli koles in šivalnih strojev. 1Q letna garancija. Pisalne stroje Adler in Urania. Kolesa iz prvih tovarn. D&rkopp, Styria. Waflenrad, Kayser. gxxx; H. VIELHABER V MiHMII agentura za žito in moko Tehtan Ites. 51. Bpzoj. nas!.: VielhabBP, Mapibor. Zastopnik »Narodne mlinske in gospo-darstvene industrije,, d. d. Zagreb in Bega-mlina v Velikem Bečkereku se priporoča za nabavo vsakovrstne moke, žita in testenin. Zastopnik pm hrvaške ttornicR olja d. d. v