CENA DIN 1.50. Poštnina plačana v gotovini. LETO I. LIST DOBRE VOLJE ZA SLOVENCE. / IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. ŠTEV. 5 Tek. račun pri Ljubljanski kred. banki, podr. Maribor št. 11.258. Naročnina: četrtletno Din 9.—, polletno 16.—, celoletno 30.—. Tote novice V Mariboru bo v kratkem ustanovljena zadruga izključenih zadrugarjev, odbornikov in predsednikov. Članov zadruga najbrž ne bo štela mnogo, pač pa bosta upravni in nadzorni odbor prav gotovo kompletna. Pri zadnji nogometni tekmi se ni vršil prav noben pretep; celo sodnik je nedotaknjen zapustil igrišče. Občinstvo se je po tekmi nezadovoljno in razočarano razšlo. Pri »Privredni in zdravstveni zadrugi v Mariboru« je privrelo na dan, da tam ni bilo baš vse zdravo. Aretirali so ravnatelja in lokal zapečatili: »Z rožami Rožetu ne bo postlano,« so dejali ljudje, ko so ga videli v spremstvu o—rožnikov. ” t »Večernik« poroča, da so našli v bastiji mariborskega gradu star rokopis o ljubavnih avanturah 360 žena — Delo je napisal baje Bocaccio; po drugih vesteh pa Casanova. Uredništvo »Totega lista« je poslalo takoj na lice mesta znanega zgodovinarja Fmikulo, Ta je ugotovil, da je avtor častitljivega rokopisa vzhodno-gotski kralj Totila (541—552). Predno je podjarmil Italijo, je živel eno leto v Mariboru, kjer je imel vsak dan drugo ljubico. Svoje doživljaje je opisal humoristično v omenjenem rokopisu, katerega so imenovali tedanji Mariborčani v čast kraljevemu piscu »Totila-list«. To ime se je ohranilo do današnjih dni v označbi »Toti list«. Modre luči smo dobili v Mariboru, bolj potrebni bi bili modrostnih. — Čujemo tudi, da bodo starodavni grad prepleskali z rdečo barvo. Kakor vse kaže, prične v kratkem naletavati zopet beli sneg in — tako bo glavna ulica Maribora prelestno sijala v barvah jugoslovanske trobojnice. III P&setn o- leadtu Korito — to je zdrava stvar: iz njega kdor zajema, četudi je ko Mojzes star, ga spet mladost prevzema .... Korito je redilna stvar, ki le dobrine skuha, ob njem zrediš — oj to je čar — lahko si dva trebuha ... Korito je gradilna stvar, opek ima obilo: kdor bajtar prej je bil brez par, zdaj brž zgradi si — vilo ... Korito čudodelna stvar: falot si prej bil bedem, korito dalo je denar — gospod si zdaj ugleden ... Korito — ej, pri njem nikdar niso prečisti ptiči, ker iz korita žro vsikdar povsod samo — prašiči... G. kdo.? Najprej hiti, nato stoji, ker je hudo pač trudna, potem spet leze kakor polž, ker čaka pot jo mudna. Bi sodil človek, da je to, kakšna stara babura, a ni babura tale reč, le — naša poštna ura. G. Konjiški „ekspres“ Konjiški »ekspres« je nekoč tri kilometre pred Konjicami povozil starega možakarja in mu odrezal k sreči samo nekaj več kot prste na desni nogi. Vlak se je ustavil in strojevodja je zaklical: »Prenesite ga v vlak, da ga v Konjicah oddamo zdravniku!« Ko je to ranjenec slišal, se je zbudil takoj iz nezavesti, smrtno je prebledel in ves prestrašen zakričal: »Za hožjo voljo, nikar me ne nosite v svoj vlak, grem pa rajši peš!« — To rekši odštorklja proti Konjicam in ko je tja prisopihal vlak, je bil možak že — operiran ... hoftccdftasi Ut zdcai/stva Naprednosti ravnatelj je dajal neznance v truge. Nato postal predsednik še je zdravstvene zadruge. Prišel je s paragrafi v spor, so rože odcvetele. Zdaj v Mariboru bodo skor’ razmere ozdravele. D. Goflja: VElMA zvestoba Tragedija v treh litrih Ose b e: Mož, njegov prijatelj, gospodična X in natakar. (V Mariboru objame mož ženo za slovo. V Ljubljano se odpravlja. Možu se orosi oko, žena mu stisne v roko tisočak, da ji kupi nov plašč. Šele 13 dni sta poročena ... Mož se pripelje v Ljubljano, pred prvo restavracijo naleti na bivšega sošolca. Razveseli se, povabi ga v gostilno, sedeta in mož zakliče natakarju »Liter vina!«) Prvi liter. Prijatelj: Prav odkritosrčno me veseli, da se spet vidiva ! Kar nocoj ga bova še polomila, samo Minko še obvestiva in Vando. To bosta gledali! Saj vem, da stara ljubezen ne zarjavi. Mož (prestrašen): Nikar, nikar! Kaj pa misliš? (Pijeta.) Prijatelj: Pa ne, da si še že ... (pije.) Mož: (zavija blaženo oči)... oženil. Dragi Mirko, že 13. dan sem najsrečnejša stvar pod soncem. Ljubim jo, svojo srečo, svojo du- šo, svoje zlato — kar zjokal bi se! Vsak pogled, ki pade po naključju na drugo žensko stvorc-nje, se mi vidi smrtni greh. (Pije.) Nobene več ne pogledam! Prijatelj: Nikoli več? (Pije.) Mož: Nikoli več! Gromska puška, če pomislim, kako more oženjen dedec!... Takega lopova bi zadavil! — Oh, da Ti povem, kako je lepa, kako je zlata, kako je pridna, kako je varčna moja ženka! Moj srček, moj mucek, moje vse! Prijatelj: Torej ne bo nič nocoj? (Pije.) Mož: Lahko malo pokrokava, ali brez žensk! Če se katera pridruži, vstanem in grem. (Medtem sta izpila prvi liter in mož zakliče: »Se liter vina!«) Drugi liter. Prijatelj: (natoči) Torej na zdravje tvoje sreče! Mož: (pije) Hvala! Pa je dobra tale kapljica. Malo jo že čutim. Neverjetno, kako razgiblje človeka! Kar dajva ga! Prijatelj: Pa ga dajva! (Izpije-ta.) Mož: Gromska puška, zdaj bi ga pa pokronal! Prijatelj: Ali — brez žensk! (Pije.) Mož: No, če me prav prime, — saj človek ne ve, kaj dela! (Pije.) Gospodična X: (je sedla k sosednji mizi in fiksira moža.) Mož: (pije) Radi tega bi mi bila žena še vedno nad vse! (Pogleda k sosednji mizi.) Ti, kdo pa je ta ' punček? Gromska puška!... Prijatelj: Čeden deklič, kajne ? Mož: (pije) Čudno, kako to vino spreletava človeka. In če vidim tole malo tam! Prijatelj: Kaj, če izve tvoja žena? Mož: Saj nima znancev v Ljubljani. Oho, lintvern ne izve ničesar. Saj je tako naivna ta babnica. Veš kaj, če poznaš to gospodično, pa jo nagovori! Prijatelj: Bom! (Vstane in povabi gospodično X k mizi. Predstavi ji moža in — izgine. Mož, ki je ostal sam z gospodično X, zakliče: Še liter vina!) Oton Habsburški Bog obrani, Bog obvari iti kdaj še v Avstrijo. Budni tam me gospodarji iščejo s tiralico. Vzeli so mi krono dedno; same imam sovražnike. Na tem tronu se bom vedno spomnil bivše Avstrije. B. Upakajenec mn... Upokojenec sem, upokojenec sem, tako mi je država dejala, ko me — železo staro — je v kronski penzijon nagnala. Upokojenec sem, upokojenec sem, trgovec mi in pek sta dejala, trikrat na teden jem samo, kljub temu sta me obrala. Upokojenec sem, upokojenec sem, Zadruga je kreditna dejala, ko prosil sem jo za kredit, je — figo pokazala ... Upokojenec sem, upokojenec sem, je moja lačna duša dejala, živeti, umreti moči ni, ko penzija je premala. Upokojenec sem, upokojenec sem, pogrebna bo oblast še dejala: »Če ne boš plačal pri moj duš, ne bom te — pokopala!« G. Hac&dtrci’ dcun& Rdeči križ jo potrebuje, človeštvo bolno tam rešuje, za društvo pa olepševalno se lepša kar požrtvovalno, na oder društvene komedije se gre igrat tragedije, na koru Bogu hvalo poje z njo gnjavi vse vrstice svoje, povsod vse polno je te dame le deca je doma — brez mame. G. Tretji liter. Mož: Gospodična, ne zamerite, ali čim sem vas zagledal, ste mi bili simpatični. Gospodična X: Res? Na prvi pogled? Mož: Na prvi pogled! Na zdravje! (Pijeta.) Saj veste, mladi ljudje vedno sanjarimo. Iščemo sorodnih duš ... Vedno sem sanjal, da mora biti moj ideal, moja žena, prav takšen, ko vi! Gospodična X: Še neoženjeni? Mož: (sname pod mizo poročni prstan in ga stlači v žep) To se pravi — seveda —, kako pa drugače! Na zdravje, gospodična! (Trčita, in pijeta.) Gospodična X: Sedaj pa moram kmalu domov. Imam še mnogo posla. Mož: Stanujete pri stariših? (Pije.) Gospodična X: (obetajoče) Ne, sama. Prav sama! Mož: Pa že morate proč? Škoda! Sicer pa imam tudi jaz. še pota. Malo vas pospremim. Na zdravje, gospodična! (Pijeta.) Gospodična X: Ne vem, če imava isto pot. Stanujem v Mostah. Mož: (Se zlaže.) V Mostah? Sijajno! Tudi jaz imam tam posla. (Pokliče natakarja.) Halo, prosim plačati! Gospodična X: Tudi jaz plačam. Natakar: Prosim! Gospod ima tri litre vina, je 42 dinarjev. Gospodična ima belo, je pet, tri peciva 6, je skupaj 11 dinarjev. Gospodična X: Kar priračunaj-te hrano za prejšnji mesec! Kako pravite? 942 dinarjev? Dobro, in današnjih 11 dinarjev, je skupaj 953 dinarjev. (Pogleda v torbico, navidezno v zadregi.) Sedaj pa sem denarnico pozabila doma. Nerodno! Bom pa zvečer poravnala. Natakar: Seveda, saj ni treba takoj! Mož: (galantno privleče tisočak) Gospodična, ali vam smem pomagati iz zadrege? Saj mi doma vrnete! ... Gospodična X: Seveda, takoj vam vrnem. Mož: (Natakarju.) Kar poračunajte vse! Koliko pravite: 995 dinarjev?! To je... To je... dobro! Ostalo obdržite za napitnino. Z bogom! (Stopita na cesto.) Gospodična X: (Pred veliko palačo.) Samo trenutek prosim! Stopiti moram k svoji šivilji. (Odide v palačo.) Mož: Prosim gospodična! (Si veselo mane roke.) Nocoj bo še fletno! (Po četrturnem čakanju.) Pa je dolgo ni! (Po polurnem čakanju.) Vraga, kje pa tiči? (Domisli se nečesa, prebledi in zdirja v palačo. Tam ni nikjer nobene šivilje. Tudi gospodične ni nikjer ... Plane iz palače in zakliče: »Straža, straža!«) Prijatelj: (Gre slučajno mimo.) Ti si? Kaj praviš, da je bila to sleparka! Ob 1000 dinarjev si, žena pa ob plašč? Taka kanalja! Mož: (Strt.) Trije litri so preveč!... Posodi mi šest kovačev, da se odpeljem domov ,.. Nocoj bo pa res fletno ! ... (V: Mariboru pade zastor.) Kavarniška stenica Dan na dan v kavarno ta stenica gre, reče: »Prinesite mi en črn kofe«. Se poda za mizo, osein ur sedi. pa naj sonce sije, dež gre in sneži. Okrog sebe zbere časopise vse, modne in revije, kar jih najde le. »Toti list«, »Koprive«, »Jutro«, »Novosti«, »Tagespost«, »Slovenca«, »Vreme«, »Cas«, »Revue«, »Narod«, »Obzor«, »Ffresse«, »Dom«, »Politiko«, »Mariborer Zeitung«, »Ježa«, »Zeit«, »Naplč«. Brska, škili, buli, v liste nos tišči. Če se kdo mu bliža, jezno zarenči. Ko stenica slednjič iz kavarne gre, pa še pare nima za svoj črn kofe. /// Ventilator Po dolgi, pregrešni življenjski poti izmučena žena leži na smrtni postelji in izdihuje svojo kosmato dušo. Njen mož, v ostalem nekoliko soroden z govedom, pristopi k njej in vpraša: »Draga, vsaj zdaj mi povej, ali si kedaj ljubila drugega moškega. Žena se še poslednjič zlaže, zavije oči in pravi: »Za vsakega svojega ljubimca naj se v grobu obrnem!« Izusti krilate besede in gre med krilatce. Kot se spodobi za zvestega zakonca, umre mož kmalu za njo, pride v nebesa in povprašuje, kje da je njegova žena. Pa mu poreko: »Poglejte jo, tam je. Neprenehoma se obrača, pa smo jo porabili za — ventilator.« * Prosimo vse naše cenj. naročnike, da nam pošljejo naročnino. List se razvija in rabi denar. Čimi več bo naročnikov — rednih plačnikov — tem boljši bo list. Bufet »Daj revam lačnim jesti, žejnim piti« — To je zapoved naše vere svete, Ljubezni prave in humanitete, Ker dobro se tako da zaslužiti. Da vsi napiti bili bi in siti, Da hrenovke bi jedli in paštete, Da pili vino, pivo in kofete, Bufete so sklenili narediti. • ■'*? Imamo v Mariboru zdaj bufet, Kjer se elitna naša družba zbira, Naš krepki moški, nežni ženski svet. Jedače in pijače konsumira, Če mrzlo je, se hodi semkaj gret In gofljarije mestne kolportira. V. T. jCiiMiahZatt V kavarni je, pa ne med brati: Ne druži rad se z literati. Ne mara biti drug stanovski, ker več je, on je sam — Čajkovski. B. Ednina in množina. Šmarnica — je za ubijalce pijane, Šmarnice — vnemajo dobre kristjane. Za kronista in njegovo gofljo je poslednji čas največ poskrbela mati natura, ki se postavlja na slavo tako imenitno, da tega niti naš mili narod, ki ima že prakso v tem, ne zmore tako odlično. Tisti, ki so v belih hlačah o Veliki noči kanili počastiti okoliške vinotoče, da bi jim kanila žlahtna štajerska šmarnica, pomešana z žveplom in vodo, v grlo, so se premislili in segli po — smučarske kroje. Voščili so si vesele — božične praznike in šli — na promenado. Nekateri so te praznike hvalevredno spoznali, da imajo preveč telesnih udov in so zato nekatere žrtvovali na oltar možnarskega streljanja. Dasi so taki ljudje radi tistega hvalevrednega spoznanja simpatični, imajo vendar eno napako in ta je ta, da si niso bili na jasnem, kateri ud jim je odveč. Edini itd, ki je takim ljudem odveč, je namreč — glava . — Sicer pa kar naprej lije in se je bati, da bo vse zgnilo razen mariborske morale, ki ne more zgniti, ker je že gnila. Blagodejen je ta dež. V njem se je marsikaj utopilo: mar-sikako pomladansko hrepenenje na prostem, vse tombole in okoliško iz-trebljevanje človeštva s koli, bati in sekirami ter gre zdaj lahko vsakdo na Pohorje s prijetno zavestjo, da se vrne s celimi arterijami... — Huda je konkurenca med mariborskimi zdravniki. Zato se je nekdo med njimi odločil, da pojde osrečevat — afriške kolonije. V to svrho mu predočuje te dni prava pravcata zamorka čare svoje domovine ... Naj mu bo lahka zamorska zemlja! — V tem zamorskem vzdušju, ni čuda, da Maribor zajema boksarsko navdušenje, ki ne bruhne na dan samo pri nogometnih tekmah in po dnevu, temveč celo na promenadi in — ponoči. Navalil je ondan znanstvenik proti režiserčku opolnoči. Končal je ta boksmač z zmago poslednjega. Ker je prvi prehudo stekel proti drugemu, ga je ta enostavno stlačil v svoj mali k o š - i č ... Ležali so klasiki Propercij, Plato, Homer v blatu in je res klasično, da jih še po smrti blatijo... Slehernik hodi zdaj k Sleherniku v gledališče. To je igra za — antikriste, ker jim ni treba hoditi v cerkev, da duhajo kadilo in slišijo božjo besedo. Razen tega vidi tam pristne angele, ksir je za Slovenca, ki ima vedno hudiča na jeziku, jako koristno. In tudi je ta igra silno poučna zato, ker kaže. da ga na tem svetu lahko polomiš, kolikor zdržiš, pa prideš vseeno v nebesa, če seveda nania reflektiraš ... — V slovenski metropoli so sc šli Mednarodni šahovski turnir, ki daje mnogo misliti ne samo udeležencem, temveč tudi čitateljem njihovih rezultatov. Pokazal je. da so nekaterniki specialisti za remi; kaj, ko bi zato raje začeli igrati remi? Ne stanc toliko živcev, niti ni toliko stroškov, ker reini-turniriev še celo Slovenci doslej niso iznašli. Pokazal pa je ta turnir veliko muzikalnost slovenskih udeležencev, ker so ga kidali — po notah ... III 7® Cct{a Javljam kot kronist dosleden: Celje ima kulturni teden! Je odborništvo dejalo: »Nekaj se bo že nabralo!« B- VDGO*’&KM »mOH oOtHK _ »Kjer dvajset jih ima prostora, se dvesto drenjati nas mora!« Nič koliko zabavljanj takih v izletniških se čuje vlakih. Komu to v glavo je stopilo, da tako iznašel je vozilo? Le bistremu! Saj dobro veste, kako so lepe naše ceste! Po zraku radi bi frčali; ubogim pešcem se smejali. Za reveže pa aeroplan je vedno še — otroški san. Bicikla glavna je odlika, da pešcem spretno se umika. Zelo pa tudi je v navadi, da pešci izmikajo ga radi. Nož Nož je orodje in sicer jako staro. Že barbari so ga poznali in pridno uporabljali. Z njim so klali živino, hodili na lov, trebili goščo in rezljali svete podobe. V malce izpopolnjeni obliki se je nož ohranil do današnjega dne; tudi danes še koljemo z njim. Nože delimo v več vrst, tako: mesarski nož, kuhinjski nož, žepni nožek, vojaški nož ali bajonet itd. Najbolj brezmadežen mora biti vojaški nož, kajti je tako pisano v pravilih. Dandanašnji nož je zelo kulturen in ga najdemo že prav povsodi. Vnet je tudi za petje in rad poje. Nož poje! Nož je včeraj zapel! čitamo v listih vsak ponedeljek. Ko nož poje, mnogi jokajo. Pred davnim časom so se v neki vasi ob zaključku vaške zabave fantje stepli; obmetavali so se celo s kamenjem. V spomin na ta dogodek se vas imenuje Kamnica. Če bi se to danes zgodilo, bi vaščani potegnili žepne nožiče in krstili vas Nožnica, B. 7a*[/coc Ut AsUtco Tavčar premožen je bil, Zato je živel na Visokem. Aškerc pa revež je bil, Zato je živel na Globokem. »Obzorja« Dornik je izdal — To je utemeljeno. Saj vemo vsi, da je pri nas Obzorje omejeno. Prometna sredstva pri nas Smola pristava Pezdirca Krojač Martin Škarja je dolgoval že dve leti gostilničarju Vrbanu Cvičku iz Sv. Neže na zapitu znesek 253 Din. Ko ga je gostilničar stavil nekoč na odgovor in zahteval plačilo dolga ogibom tožbe in odvetniških stroškov, mu je odvrnil Škarja ves razburjen: „Vrag te vzemi! Dolg ti bom plačal, ko bo pravoslavna cerkev v Mariboru popolnoma dograjena." Nato je napravil Cviček kazensko ovadbo pri žandarmerijski stanici v Spodnji Gomili; vršilec dolžnosti državnega tožilca pri sreskem sodišču v Markovcih pa je predlagal uporabo zakona. Pri javni razpravi je priznal obtoženec očitano mu dejanje soglasno s podatki orožniških poizvedb in z izpovedbo zaprisežene priče Vrbana Čvič-ka. Tako se je sodni pristav Stanko Pezdirc prepričal, da obtoženec Škarja ni imel nikdar namena poravnati svojega dolga in da je torej ravnal v prevarnem namenu, ko je popival na up v Čvičkovi gostilni. Zato ga je obsodil radi prestopka po §-u 334/1-1 k. z. na osem dni strogega zapora, povrnitev neizterljivih stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni ter naplačilo zneska 253 Din zasebnemu udeležencu. Kot olajšilno je smatral priznanje, kot obtežilno pa izredno zlobnost, ki se kaže v besedah obtoženca. Okrožno, kot prizivno sodišče je zavrnilo priziv obtoženca in potrdilo sodbo iz povsem ustrezajočih stvarnih in pravnih razlogov prvega sodnika. Tako je moral Martin Škarja nastopiti zaporno kazen. Pristav Pezdirc je imel doma stare hlače, ki bi se dale še popraviti in ki bi jih potem lahko nosil v uradu. Da bi si pa prihranil nepotrebne izdatke za krojača, jih je zanesel v jetnišnico in izročil obsojencu Škarji v popravilo. Ko je Škarja strokovnjaško pregledal corpus delicti, mu je odvrnil: „Prav rad Vam popravim hlače, velecenjeni gospod višji nadsvetnik višjega sreskega nadsodišča;" — ta uradni naslov je pristavu zelo ugajal — „prosim samo, da mi daste tri kovače za nakup podloge, gumbov in niti, ki jih rabim za popravilo Vaših velespoštovanih hlač." Ta znesek mu je pristav takoj izročil. Bil je celo vesel; kajti vedel je dobro, da bi zahteval trški krojač Franc Čuk za delo in izdatke najmanj 60 Din. Pristav je mislil, da mu bo že jetnišničar Ivan Šegula prinesel na dom ali v pisarno popravljene hlače kakor je storil že popreje večkrat, če je dal v jetnišnici kaj popraviti. Ko pa je minilo kakih 10 dni in hlač le ni bilo, je pozval pristav Pezdirc jetniš-ničarja k,,sebi in ga vprašal v običajno grobem uradnem tonu: „No Šegula, kaj je z mojimi hlačami? So že gotove?" „Kake hlače, gospod sodnik?" „Za vraga! Tiste, ki sem jih dal obsojencu Škarji pred nekaj dnevi v popravilo." Nato mu je sporočil jetnišničar, da je Škarja že prestal kazen in zapustil jetnišnico. Sodnikove hlače je vzel očividno s seboj, ker jih žal to-pogledno v jetnišnici ni več najti. Tako je zgubil pristav Pezdirc hlače in 30 Din. Preteklo je več dni in pristav je že napol prebolel težko izgubo. Ko se je nekega večera vrnil iz urada domov, je srečal ves presenečen na stopnicah — Martina Škarjo, ki je nesel navzdol .velik kup moških in ženskih oblek. Škarja je vlomil namreč pravkar v stanovanje pristavovega soseda oficijala Jakoba Piškurja in hotel odnesti obilni plen v mesto, kjer bi ga prodal z dobičkom kakemu starinarju; kajti bližali so se velikonočni dal 50 Din za nabavo krojaških potrebščin. Slednjič je še bridko obžaloval, da je moral njega — tako izvrstnega moža — obsoditi po službeni dolžnosti radi tiste malenkosti s Cvičkom na 8 dni zapora. „Gotovo veličastni gospod višji nadsvetnik višjega sreskega nadsodišča! V enem tednu bo vse v najlepšem redu. Se priporočam še nadalje Vaši visoki naklonjenosti in pričakujem radostno še Vaša nadaljnja velecenjena naročila. Se klanjam globoko Vaši prevzvišeni nadsodniiski sreski milosti", je reke! vljudno tat in odšel z darovi, ki jih je sprejel od pristava. Stanko Pezdirc pa ni nikdar več videl krojača Martina Škarjo, ki je že naslednjega dne prodal ves plen v mestu in pobegnil z izkupičkom preko meje. To se je zgodilo sijajnemu juristu, ki je točno poznal vse paragrafe in bi! trdno uverjen, da ga ne more nihče preslepiti. V. T. \ZchccU mcacUiiU Moj očka ima konjička dva, oba še nista plačana. Zdaj še veselo poka bič, a kmalu ju bo vzel hudič. Ko ptičica na tuje gre, v kljunčku nese pisemce: »Preljubi stric v Ameriki, vsaj pet dolarjev pošlji mi.« Savca in Dravca sta bistre vode in to naša hiša prav dobro že ve; Če Dravca se kmalu ne bode unesla, bo hišico našo v Beograd odnesla. prazniki in mož je rabil par kovačev za alkohol. O vsem tem pa pristav še ni slutil ničesar. „No Škarja, kaj je z mojimi hlačami?", je vprašal starega znanca. ,,Vse v najlepšem redu, visoko-spoštovani višji nadsvetnik. Pravkar sem jih izročil Vaši milostljivi gospej gospodinji, ki je šla sedaj v trgovino." „Kako obleko pa nosite s seboj?" ,,Ko sem šel k Vam, me je videl gospod višjesodni sreski nadoficijal Piškur in mi je izročil blagohotno vso to robo, da mu jo popravim, ker delam po ceni in solidno." „Dobro, da sem Vas srečal, Škarja. Tudi jaz imam še nekaj dela za Vas. Kar pridite z menoj!" Nato ga je peljal v svoje stanovanje, kjer mu je izročil površnik, tri suknje, tri telovnike in dva para hlač — skoraj vso obleko, ki jo je imel — z naročilom, naj mu jih čim-prej popravi in vrne. Obenem mu je Dolince povišujte se, oj davki ponižujte se in korupcije enkrat konec naj bo, tedaj na svetu nami spet bo lepo. Ko sem še nedolžna bila, po Gosposki sem hodila; Zdaj v Betnavskem gozdu je moj kvartir in tja zdaj hodim na špancir. Marička iz Zagreba gre, z robcem briše si solze: veselo dol je odvihrala in tam je mamica postala. Ko lani sem tod mimo šel, tu lep vinograd je zorel. A letos, letos ga ni več, pobrala ga je kriza preč. Na planincah živimo kot ptiči. Sem ne najdejo biriči; zato: kdor se eksekutorja boji, paj sem gori pribeži. Sršen. Hlaufocslri efiigccuni Prvi JRZ borilec, Prvi vseh bander nosilec, Prvi naš Rešetar slavni. Prvi potnik Vzajemavni, Prvi x odborov član, Prvi mestni podžupan, Prvi kakšen še gospod? Prvi — kakoršen že bod’! * Stranke vedno »poglihava«, Pravdale čemu bi se? Boljša dobra poravnava Kakor slaba sodba je. V. T. —III— UTOPIST Zagrešiš rad utopijo, »Semisiris«, kot veliš. Svet rad boljšaš — utopija, ki se v njej še — utopiš!!... G. ODGOVOR EPIGRAMATIKU DIZMI Ostre pišeš epigrame In se zaletavaš vame. Praviš: »Kakšen plagijat! V. T. je književen tat.« Kaj v resnic? sem napravil? Slabe stihe ti popravil, Malo svojega dodal, Brez označbe v list jih dal. Strgane lastnik si suknje. Ker pa'sem zašil j.i luknje, Vpiješ: »Ukradel jo je tat.« Zdaj bi suknjo nosil rad. V. T. Epigram v Dizmovem slogu. (Gl. »Toti list« št. 4, str. 7, 2 in 3.) Dizma pesnik je velik: napisat hotel verze slabe je; To posrečilo s’ mu je, kakor to vid’te, povsem. FRNIKULA: DIZMA Dizma, V. T. — Frnikula se epigramsko prekljata ... A kjer se dva prepirata, dobiček — tretji pač ima! ... Sem tretji v tem primeru jaz, ki mi ta dvoboj je tak špas, da brž napišem1 epigram in — honorarčič nov imam! G. Najel možak je godbo celo, da gostov več bi prihitelo, a od tedaj pri tisti hiši nič več — podgan ni, nič več miši... Ob tej priložnosti nastala koristna, nova je morala: Č6 mišji strup kedaj odreče, se človek — h godbi naj zateče!... G. AneKdote očeta „KasjaKa“ V hribih, ki se razprostirajo krog Sv. Lovrenca, živi mož, imenovan »Kasjak«. Je svojevrsten original in popularen vsled svoje dovtipnosli daleč naokrog. O njegovem očetu je spisal že Aclileitner knjigo »Der 41-penkonig« (v slovenščino prevedel prof.'dr. Dornik). Kakor oče, tako ima tudi sin na vesti marsikako okroglo dogodivščino. Zbral nam je te zgodbice požrtvovalen sotrudnik iu nam jih poslal. Z veseljem jih objavljamo, ker vemo, da bodo mnogim bralcem prav dobrodošle. I. »Bilo je zgodaj zjutraj. Sonce še ni pokukalo izza vrhov, ko sem vzel puško in odšel v gozd. Pridem lepo tiho do neke bukvine. Zagledam na debeli veji krasno divjo mačko. Hitro sem hotel napolniti puško, pa spoznam, da sem pozabil doma naboje. Kaj sedaj? — Na srečo najdem v žepu precej dolg žebelj. Hitro sem ga vtaknil v puško, sprožil in pribil mačko za rep k drevescu. — Odšel sem nato domov po naboje, se vrnil in mačko ustrelil —« II. »Sonce je že precej pripekalo, ko sem se vsedel v senco drevesa ob robu gozda, vzel iz žepa * časopis iri začel čitati. Naenkrat zaslišim za seboj nek sumljiv šum. Postalo me je nekam strah in nisem se upal obrniti. Ker pa šum le ni pojenjal, mi je bilo že vseeno. Hitro se obrnem. Za mojim hrbtom je stal srnjak, gledal preko moje rame in čital časopis.« III. Odšel sem proti skalovju nad kamnolomom. Naenkrat zaslišim neko rezko žvižganje. Gledam krog sebe, nikjer žive duše. — Končno pa le zapazim lepega srnjaka. Sedel je visoko gori na skali, imel v gobcu parkelj sprednje noge in si veselo žvižgal. — IV. »Nekoč se je zgodilo, da sem ustrelil dva srnjaka hkrati z eno kroglo.« »?« »Imeli smo lov. Bilo nas je petnajst lovcev. Jaz sem stal baš na robu jase, sredi gozda. Kar pridrvita dva srnjaka, eden z leve, drugi z desne. Počakal sem, da sta prišla na sredo jase. In ravno ko sta se z glavami križala, sem sprožil. Padla sta, oba lepo zadeta v glavo.« V. V Činžatu je umirla v svoji ubožni koči stara Gregorinka. Bila je revna. Zato ponoči pri njej ni bilo kropilcev, kakor je to povsod navada. Samo stara občinska reva Neža je bedela pri njej, molila in pazila, da ne ugasne sveča. Ker ni bilo nikogar moliti, je vežna vrata zaklenila, se vsedla ob vznožjiu rajnke in zadremala. Okrog polnoči je pa le prišel kropiti trški berač, malce prismuknjeni Žefra-nek. Ko je našel vrata zaklenjena in ni mogel do rajnke, se je ves naslednji dan jezil po trgu, češ: »Zakaj si ti hudiči napravljajo v hiši mrliča, če nimajo ljudem kaj dati!« (Op.: Navada je namreč, da kropilcem povsod postrežejo z jabolčnikom, kruhom, žganjem ali sadjem). (Dalje prih.) Za