Razlike med oženjenimi in neoženjenimi učitelji in učiteljicami. (Programatična razprava.) Zdi se nam, da učitelji niti sami niso zedinjeni v posameznih vprašanjih stanu, in prvo naše delo bi skoro bilo, postaviti programatične zakonske točke tako z ozirom na paragrafe. tičoče se šole, kakor na one, tičoče se učiteljskih vprašanj. To se pravi: mi razen posameznikov nismo skupno obravnavali ljudskošolskega zakona in še nismo točno fiksirali svojega stališča napram posameznim odredbam. Upamo, da bo z delitvijo »Zavezine« delegacije v odseke bolje in da vzame to delo šolski odsek v roke in v razpravo, ki ga bo uspešno in podrobno rešil s pomočjo okrajnih učiteljskih društev. Tudi zgoraj navedeno vprašanje je ena principialnih točk našega stanovskega programa. a naziranja so v učiteljskih, kakor tudi v zakonodajnih krogih v tem vprašanju kaj različna in nezedinjena. Zatorej se nam zdi, da bi bilo povsem potrebno, da po našem stanovskem časopisju raztresene programatične razprave zbcremo vkup. da se na lokalnih in potem centralnem zborovanju pogovorimo o njih in jih potem javno fiksiramo kot naš stanovsko-šolski program. Nikakor ne nastavljati pretiranih zahtev — pac pa pravičnih! Do danes se spuščamo v teh vprašarjih od slučaja do slučaja. in premnogokrat se rešujejo učiteljska in šolska vprašanja brez učiteljstva. Poročali smo že o učiteljski in šolski razpravi v koroškem deželnem zboru. Omenjali smo. da se je razpravljalo tudi o še nekaterih za nas programatičnih in principijalnih vprašanjih, in eno takih je bilo tudi naslovno vprašanje. V specialni debati pri razpravi o šolskem zakonu je poslanec dr. A. Lemisch obrazložil sledeče stališče nemškega svobcdomiselnega učiteljstva glede razlike, ki jo dela sedanji zakon med oženjenimi in neoženjenimi učitelji: Nemško svobodomiselno učiteljstvo na Koroškem stoji na stališču, da naj bo plača med oženjenimi in neoženjenimi -u čitelji enaka, in sicer enaka temeljni plači neoženjenih učiteljev. pač pa naj se oženjenim učiteljem, če so dosegli 24 leto, dovoli osebna doklada 100 K letno. Poslanec Pierl se ie pridružil predlogu predgovornika in je rekel, da je on tudi principialno za zenačenje plač učiteijev in učiteljic (tako ne pozna te razlike n. pr. že država in tudi nova službena pragmatika za državne učitelje, ki je ravnokar predložena od naučnega ministra državni zbornici, ne pozna razlike med učiteljicami in učiteljem in ima tudi celibatno vprašanje učiteljic rešeno. Op. pis.) vendar, ker je to zaenkrat nedosegljivo, naj se plače vsaj za 80 odstotkov enako postavijo z onimi učiteljev. Poslanec Qrafenauer (slovenski klerikalec) se ie izrekel proti tem izpremembam. Poslanec dr. vit. pl. Metnitz je tudi proti razliki med oženjenimi in neoženjenimi učitelji. Pravi, da je to komplicirana stvar. Pravi, da bi bilo potem bolje," da dežela uvede splošni davek na samce. Dr. Steinwender pa nato predlaga, da se zenačijo z oženjenimi učitelji tudi oni samci, ki imajo vzdrževati sorodnike prvega in drugega kolena. Iz vse te razprave se kaže jasno ne- edinost in različna mnenja v posameznih vprašanjih. V prvi vrsti se nam zdi čudna ona postavka, ki govori, da dobi učitelj oženjenec doklado šele tedaj, ko je star 24 let. Hm! V prvi vrsti je to za učiteljstvo malo preponiževalna zahteva. Kakor znano, se tudi umobolni ne smejo ženiti! Gotovo tudi, da s tem vprašanjem ni v zvezi humanitarnost, zakaj s tem se na eni strani popolnoma odtegne zakonodajalec privatnemu življenju učitelja, da mu noče pomagati kot oženjencu iz socialne bede le zaradi tega, ker še ni 24 let star; na drugi strani se pa indirektno vtiče v privatne zadeve učitelja ter globoko posega v državljanske pravice in privatno življenje učitelja s tem, da mu indirektno preprepoveduje ženitev. Še bolj čudno se nam pa zdi, da se je soravilo v zvezo z zvišanjem učiteljskih plač — davek na samce. To se nam pa zdi naravnost čudno, da se hoče hkrati, ko se je dalo, skoro vzeti istotoliko na drugi strani učitelju. Ker smo že ravno pri debati o šolskem zakonu, naj še par točk iz te razprave omenimo. Povsem se moramo strinjati z izvajanji dr.Angererja glede nadaljevalnih šol. On pravi: Gotovo je nadaljevalno šolstvo napredek, vendar šele tedaj, če se ga pri:dene popolnemu Ijudskemu šolstvu, ne pa, da je to le kot nadomestilo za skrajšanje šolske obveznosti. Poslanec Grafenauer je poudarjal, da država izda za ljudsko šolstvo le dva do tri miljone, medtem ko za manjvažnejše stvari pa izdaja kar po sto in sto milionov. Čudno se nam zdi, da naši klerikalci le v deželnih zborih vidijo državo, ki za ljudsko šolstvo ne izdaje skoro nič, medtem pa, ko v državnem zboru glasujejo proti obremenjenju države s šolskimi stroški in razbremenjenjem dežel. Je pač hinavščine tudi še nekaj na svetu! Končno naj še omenimo, da se je deželni predsednik Hein prav toplo zavzel za izboljšanje gmotnega stanja učiteljstva, ker je mož na svojem mestu, kar se n. pr. kranjski dež. predsednik baron Schwarz še nikdar ni. Posekal je pa tudi vse svobodomiselne poslance, ker se je kot vladni mož zavzel za napredne interese šole in je ostro kritiziral krčenje šolske obveznosti. nadaljevalno šolstvo in je to nazval celo kot protizakonito.'