poštnina plačana v gotovini revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine • januar 1983 • 21. letnik • cena 22,00 din vsakdanje stvari Zemljevid Prvi zemljevid za katerega danes vemo, je bila nedvomno risba Se¬ verne Mezopotamije, narisana na glineni ploščici, ki izvira iz leta3800 pred našim štetjem. Po tej najdbi se očitno dolgo ni zgodilo na tem področju nič posebnega, izjema so morda le zemljevidi ali bolje načrti mest iz približno 2000 let pred našim štetjem. Prvi zemljevid sveta je morda spet klinopisna risba na glineni ploščici, ki kaže načrt mesta Babilona z vrisanim zemljevidom takrat znanega sveta okoli njega. Klinopis datira v leto 500 pred našim štetjem in je danes shranjen v Britanskem muzeju. Šele v znameniti knjižnici v Alek¬ sandriji, so se začeli prvi znan¬ stveni poizkusi narisati tedaj znani svet na zemljevid, ki bi imel upo¬ rabno vrednost. Vodilni strokov¬ njak tega gibanja je bil znameniti učenjak, ki je prvi izdelal navodila za izdelavo zemljevida, Ptolomej, čigar učbenik ali bolje razprava »geografija« iz leta 150 pred našim štetjem, še danes zbuja spoštova¬ nje med strokovnjaki. Značilno je, da strokovnjaki, ki danes razpolagajo s povsem dru¬ gačnimi podatki in znanji, vedno znova ugotavljajo, daje Ptolomej v resnici utemeljitelj principov, po ka¬ terih se ravna kartografija ali po naše risanje zemljevidov še dan¬ današnji. Razlika je le v tem, da so nam danes na voljo podatki, ki se¬ žejo vse do satelitskih posnetkov, katerih natančnost lahko merimo s centimetri. Primerek svetovnega zemljevi¬ da, ki ga je leta 1489 Izdelal He- nricus Martellus Germanus, nemški zemljeplsec, o katerem nimamo podrobnejših podat¬ kov, čigar zemljevid pa kaže na presenetljivo všdenje o Zemlji¬ nem površju, kljub dejstvu, da je na njegovem zemljevidu ameri¬ ški kontinent še vedno označen z izrazom Terra incognita — neznana zemlja. To je nekaj za tem odkril (pomotoma) Krištof Kolumb, misleč, da je odkril pot do zahodne Indije. TIM 5 ©82/83 161 186671 TIM 5 Januar 1983 XXI. letnik Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Andrej Jus, Dušan Kralj, Jan Lo¬ kovšek, Amand Papotnik, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat letno • Celoletna naročnina 220,00 din, po¬ samezna številka 22,00 din ® Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p. p. 541/X, tel. 213-749 • Tekoči rač.: 50101-603-50480 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice • Revijo sofinancirajo: Raziskovalna skupnost, Kulturna skupnost, Izobra¬ ževalna skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slo¬ venije. SLIKA NA NASLOVNI STRANI _ Na sliki je model parne turbine, ali bolje, preprost način izkoriščanja parne energije. S takimi izdelki stopajo učenci v svet fizike, obenem pa se vadijo v obvladovanju osnovnih tehnoloških prvin in materialov. KAZALO _ __ PRVA STRA N _____ 161 PRVI KORAKI _____ Hranilnik_ 162 Zložljivi svečnik _ 164 Zložljivi jajčnik _ 165 Proizvodno delo z električnim ročnim orodjem 166 DALJINSKO VODENJE _ Mešalniki _ 169 MODELARS TVO _ B-6211-RC _ 174 ELEKTRONIKA ZA MLADE _ PN-spoj _ 181 Inovator __ 1 85 Izdelajmo za pouk kemije _ 186 Maketa rakete IM-99 _ 188 Srečanja mladih tehnikov _ 190 Ves odpadni papir v ponovno predelavo _ 191 Viri energije — fosilni viri _ 193 Mehansko izkoriščanje toplotne energije _ 195 TIMOVA ZGODBICA __ Odraščanje _ 189 Timovi oglasi _ 200 prva stran Tako. Najdaljša noč leta je za nami, kar krepko smo zakoračili v novo, 83. leto. Večina med vami zbira zadnje moči za končni obračun ob zaključku prvega polletja, potem pa tri tedne brezskrbnega zimskega veselja. Ko tole pišem, o snegu še ni ne duha ne sluha, upam pa, da tudi letos zima tako kot prejšnja leta ne bo zatajila in boste smučarji in sankači le prišli na svoj račun. Ker pa je dan lahko tudi pozimi dolg, pričakujem, da se boste ukvarjali tudi z drugimi opravki, med katerimi modelarstvo in druge dejavnosti, ki jih poizkušamo vzpodbujati z našo revijo, ne bodo na zadnjem mestu. Zdaj pa k vašim dopisom. Najprej se zahvaljujem vsem tistim, ki so uredniš¬ tvu zaželeli sreče in uspehov v novem letu. Upam lahko le, da se bodo njihove želje vsaj do neke mere uresničile. Kaže, da lahko predpraznič¬ nemu vzdušju pripišem tudi dejstvo, da je večina vaših dopisov kar prijaznih in da me tokrat niste morili z nemogočimi zahtevami in željami. Darko Sekirnik iz Ljubljane nam piše takole: Imam nekaj pripomb na revijo'»TIM«. V starejših letnikih mi je bila revija veliko bolj všeč kot sedaj. Bilo je več načrtov za elektroniko in zato je bila tudi bolj zanimiva. Vem, daje načrtov vedno manj in jih zato tudi manj objavljate. Lahko bi natisnili več uspešnih načrtov iz elektronike iz starih letni¬ kov TIM-a (1965. I.—1975. I.). Vem, da bi vsa¬ kemu radioamaterju prišli prav tudi starejši načrti. V reviji so tudi članki, za katere mislim, da ne spa¬ dajo v to revijo npr.: Naši ustvarjalci, Timova fantastika. Mislim, daje naš bralec ta čas že bolj zadovoljen, zlasti na področju elektronike, odkar je začel s če¬ trto številko svojo rubriko tovariš Ivkovič kar nekaj novega, v prihodnjih številkah pa bomo temu področju posvetili še več člankov. Upam, da nam zato ne bo treba ponavljati starih načrtov, saj so ti medtem gotovo že nekoliko zastareli. Gašper Mramor iz Polja pri Ljubljani nestrpno čaka, kdaj bomo spet pričeli z objavo rubrike o malih železnicah. Že na začetku letošnjega let¬ nika smo povedali, da bomo to rubriko verjetno vključili v prihodnji letnik. Knjigi Elektronika in Elektrotehnika v slikah sta nam žal že pošli, go¬ tovo pa si jih bo naš naročnik lahko izposodil v bližnji knjižnici. Bojim se, da ju ne bomo kaj kmalu ponatisnili, saj sta medtem že nekoliko zastareli in se bo treba ozreti za kakšno bolj sodobno literatu¬ ro. 162 TIM 5 e 82/83 Janez Vodlan Iz Žalca mi pošilja celo tirado vprašanj v zvezi s pripravo načrtov in člankov za Tim. Čeprav sem se že večkrat na dolgo in široko razpisal o tej temi, morda na začetku novega leta ne bo odveč, če še enkrat na kratko ponovim. Pošljite kakršenkoli članek ali načrt, važno je, da v njem posredujete vse potrebne podatke, s po¬ močjo katerih ste model ali napravo že sami uspešno izdelali. Vse ostalo (priprava za natisk) bo naša skrb. To velja še posebej za našega do¬ pisnika, saj trdi, da mu je uspelo izdelati kar nekaj avtomobilov na daljinsko vodenje, po teh pa je, kot ste že sami lahko večkrat prebrali, največje povpraševanje. Zato kar pogumno, pričakujem, da bom že ta mesec dobil na mizo načrt RC avtomobila in tako tudi razlog za objavo. Pri¬ jetno spremembo pomeni pismo tovariša To¬ mislava Murovca iz Tolmina, ki mi na kratko sporoča, da nam lahko pošlje zanimive sestavke s področja elektronike in elektrotehnike, fotogra¬ fije in računalništva. Njegova bojazen, da je pismo napisal zaman, je odveč. V najkrajšem času pričakujem, dami bo naš dopisnik dal povod za resnejše opravke. Se priporočam za sodelo¬ vanje. Diplomirani inženir elektronike Drago Lavrenčič je trenutno v Jugoslovanski ljudski armadi in naš dolgoletni naročnik, kljub visoki izobrazbi našo revijo še vedno z zanimanjem prelista. Najprej njegovi sicer do neke mere upravičeni pripombi, da je rubrika o daljinskem vodenju precej zahtev¬ na. Se strinjam, upam pa tudi, da se bo naš na¬ ročnik strinjal z menoj, da je to področje zahtevno že samo po sebi in za začetnike snovi ni mogoče dovolj poenostaviti, če nočemo, da bi jih zavajali. Navsezadnje ta konjiček tudi ni tako poceni. V drugem delu pisma nas prosi za pomoč pri nabavi materialov za raketarstvo. Žal mu kaj več poma¬ gati ne morem, kot s tem, da mu naštejem nekaj naslovov raketnih klubov pri nas. Ker menim, da bodo naslovi prišli prav tudi drugim, bom naštel kar vse po vrsti: ARK Vega Sevnica, pp 42,68290 Sevnica; ARK V. M. Komarov, Hudovernikova 8, 61000 Ljubljana; Klub za eksperimentalno ra¬ ketno tehniko, Miklošičeva 22, 61000 Ljubljana; ARD Kranj, Koroška cesta 49, 64000 Kranj; ARD Celje, Pucova 4,63000 Celje; ARK J. A. Gagarin, Dolenji Logatec in Klub za eksperimentalno ra¬ ketno tehniko Trbovlje, Vodenska cesta 49, 61420 Trbovlje. Na teh naslovih bo dobil tudi po¬ trebne informacije v zvezi z materiali, ki jih potre¬ buje pri svojem delu. Želim mu veliko uspehov. Vaš urednik. prvi koraki Amand Papotnik Hranilnik Poznate najrazličnejše hranilnike, ki jih dajejo banke svojim najmlajšim varčevalcem, a verjetno malo takšnih, ki jih lahko sami izdelate. Zato sem se odločil, da vam tokrat posredujem načrt in spremno besedo za izdelavo hranilnika, ki ga boste lahko sami izdelali. Ta hranilnik pa ne bo imel ključavnice, a zato ne bo nič manj vreden, kajti, če želite resnično varčevati, potrebujete le lep hranilnik, ki ne potrebuje ključavnice. Sedaj pa preidimo k izdelavi. Material 1. Za izdelavo potrebujete tulec (odrezek papir¬ natega tulca toaletnega papirja oziroma odre¬ zek papirnatega tulca od bale metrskega blaga), lepenko, vezano ploščo in furnir. 2. Za lepljenje lahko uporabite neostik lepilo. Delovni postopki 1. merjenje in označevanje na material, 2. razrezovanje, 3. izrezovanje, 4. žaganje, 5. lepljenje, 6. dopolnjevanje, 7. lakiranje in barvanje Orodje za delo 1. rezbarski lok, 2. nož za tapete, 3. škarje, 4. sveder 03 mm (ročni) Napotki za izdelavo 1. Najprej dobro preučite tehnično risbo in ko¬ sovni seznam. 2. Izberite potreben material (tulec, vezana plošča, furnir, lepenka) in orodje (rezbarski lok, škarje, nož za tapete, ročni sveder 03mm). TIM 5 • 82/83 1 63 3. Na vezano ploščo obrišite tulec in z rezbar- skim lokom izžagajte krožno ploščo. 4. Na to krožno ploščo vrišite jeziček (poz. 7) in ga izžagajte z rezbarskim lokom. 5. Izžagano krožno ploščo obrišite na furnir dvakrat (2x) ter s škarjami izrežite dve plošči (poz. 6, 8). 6. Na krožni plošči furnirja vrišite pravokotnika (poz. 6, 8) ter z nožem za tapete izrežite. 7. Plošči 6 in 8/9 nalepite na pozicijo 7 (dno) tako, da ploščo 6 nalepite na eno ploskev, ploščo 8 / 9 pa na drugo ploskev dna. 8. Pokrov hranilnika izdelajte iz plošče furnirja, ki ga nalepite na lepenko ter izrežete s škar¬ jami. 9. V pokrov (poz. 3) izrežite odprtino za vlaga¬ nje denarja (5x30mm). 10. Odprtino lahko izrežete z rezbarskim lokom tako, da najprej z ročnim svedrom 03 mm izvrtate luknjo, natq vanjo vstavite žagico in jo izžagate. 11. Dno prilepite na tulec in prav tako tudi pokrov. 12. Plašč tulca oblepite s furnirjem. 13. Preostane vam še izdelava jezička (poz. 11), ki ga izžagate iz vezane plošče, in izdelava aplikacije (zunanje opreme) iz furnirja. 14. Celoten izdelek lahko še polakirate s prozor¬ nim lakom. 164 TIM 5 ® 82/83 ŠL 9 Miloš Macarol Zložljivi svečnik Ob izpadu električnega toka smo naenkrat v temi in takrat nam pride prav vsaka sveča. Sveča bolje razsvetljuje prostor, če je nekoliko privzdignjena iznad ploskve mize ali omarice, kamor jo običajno postavimo. To nam omogočajo svečniki. Imamo svečnike vseh vrst, mi pa si bomo izdelali zložlji¬ vega, da nam ne bo v napoto. Čeprav so svečniki največkrat okrogli, se bomo to pot izneverili tradiciji in napravili svečnik iz dveh ploskev, ki se s pomočjo dveh ozkih rež lahko križno spojita v čvrst podstavek z vratom in grlom za2cm debelo svečo. Razumljivo je, da tak sveč¬ nik po uporabi lahko znova razstavimo. Svečnik si izdelamo iz vezane plošče ali juvidurja. Širina reže mora vselej biti enaka debelini lesa ali juvidurja. Da bo spajanje kar najbolj točno in čvrsto, je najbolje, da sta reži sprva nekoliko te¬ snejši, nato pa ju po potrebi še naknadno izpilimo. Če hočemo svečnik zaščititi pred okapljanjem z voskom, napravimo še okrogel kartonski ščitnik z zunanjim premerom 6 cm in notranjim izrezom za TIM 5 « 82/83 1 65 svečo (2r = 2cm) ter ga nadenemo prek sveče, tako da sede na vrh svečnika. Podoben svečnik si lahko izdelamo za vsako de¬ belino sveč. Njej moramo pač prilagoditi grlo in notranji izrez. i — Zložljivi jajčnik Na podoben način kot svečnik si lahko izdelamo tudi zložljivi jajčnik za mehko kuhana jajca. Tega si obvezno izdelajmo iz juvidurja, da ga bo moč po vsaki uporabi umiti oziromaočistiti. Pri izrisovanju in pri izrezovanju bodimo kar najbolj natančni, da bo izdelek ličen in brezhiben.Na podoben način kot svečnik in jajčnik si lahko izdelamo tudi pod¬ stavke za male vaze, zložljiva stojala za okrasne rože in podobne predmete. 166 TIM 5 • 82/83 Amand Papptnik Proizvodno delo z električnim ročnim orodjem Delovna naloga: stolček Stolček s struženimi nogami je lahko koristen del opreme v predsobi, dnevni sobi, jedilnem kotu in otroški sobi. Uporabimo ga lahko za sedenje, lahko pa ga upo¬ rabimo tudi kot nosilo za večjo sobno rastlino (kaktus, filodendrom itd.) ali telefon. Material Za izdelavo stolčka potrebujete bukov les (poz. 1, 2, 3) in panelko za ploščo (poz. 4). Električno ročno in drugo orodje, priključki in pribor 1. Električno ročno orodje: vrtalnik KLIP-KLAP 2. Drugo orodje: nož za tapete, sveder za les 015mm 3. Priključki: krožna žaga, stružnica, vibracijski brusilnik 4. Pribor: svinčnik HB, kovinski kotnik, ravnilo, kovinski meter, lesno vzdolžno vodilo, maska za krožno žago, stegi za pritrditev vzdolž¬ nega lesenega vodila, primež za pričvrstitev na delovno mizo, vertikalno stojalo 5. Osnovni in dodatni pribor KLIP-KLAP struž¬ nice za les: vpenjalo vrtalnika z reducirno tuljko, podsta¬ vek z vodilom noža 160 mm, konjiček z vrtljivo konico, cev dolžine 600 mm (oziroma 1000mm), stegi za pritrjevanje stružnice na podlago, triroba konica Delovni postopki 1. merjenje in zarisovanje na material, 2. žaganje, 3. razžagovanje, 4. struženje, 5. vrtanje, 6. lepljenje, 7. barvanje oziroma lakiranje Napotki za delo Za izdelavo stolčka potrebujete bukov les in pa¬ nelno ploščo. 1. Struženje nog iz bukovega lesa bi lahko pote¬ kalo takole: — za struženje nog potrebujete štiri (4) kose bukovih lat s kvadratnim presekom 45 mm in dolžine 260 mm, — posamezne late po dolžini obdelate tako, da obžagate s krožno žago vogale, nato pa jih vpnete med tri robo konico, ki jo vpnete v vrtalnik in med konjičkom z vrtljivo konico, , — z okroglim dletom ostružite obdelovanec po celotni dolžini (260mm), z ravnim dle¬ tom pa ga še lepo poravnate (dleto držite na vodilu noža), — nato z manjšim okroglim odrezilnim dletom oblikujete obliko, kot jo ponuja načrt, ali po lastni zamisli, — končno obliko noge še lepo zgladite s finim steklenim papirjem (številka 0) tako, da na vrteči obdelovanec položite stekleni papir in le-tega previdno vodite po celotni dolžini noge, — da dobite odgovarjajočo dolžino noge (243mm), morate z odrezilnim dletom za¬ rezati skoraj do središča simetrale obdelo- vanca, in to ob konjičku in ob trizobi konici, — obdelovanec vzamete iz stružnice in s krožno ali ročno žago odrežete odvečna dela (del ob konjičku in trizobi konici). Ta postopek se še trikrat (3 x) ponovi, da do¬ bite štiri (4) noge. Nato v noge izvrtajte po dve luknji 0 15 mm, ki služijo za povezave (glej načrt). Postopek Obdelovanec (nogo) vpnete v primež in z vrtalni¬ kom na vertikalnem stojalu izvrtajte luknji. 3. V panelno ploščo (340x245x20mm) prav tako izvrtajte štiri (4) luknje 0 15 mm in globine 8 mm zato, ker ste prej noge pripravili (v zgor¬ njem delu) takšnih razsežnosti za vstavitev v podlago-ploščo. 4. Preostane še razžagovanje palčk 015mm za vzdolžno in prečno povezavo (poz. 2,3) in lep¬ ljenje teh v izvrtine nog. Teh palčk ni potrebno stružiti, ker jih lahko kupite pri mizarju ali v Me¬ talki (oddelek Naredi sam). 5. Na ogrodje nog nataknete ploščo (poz. 4), ki se z izvrtinami 0 15mm in globine 8mm lepo »vsede« na ogrodje. 6. Ploščo še lahko zbrusite z vibracijskim brusil¬ nikom in izdelek — stolček polakirate. TIM 5 • 82/83 1 67 168 TIM 5 • 82/83 * * Slika 1. Izgled stolčka. Postavimo ga lahko v pred¬ sobo, otroško sobo, vežo itd. Slika 2. Stolček lahko uporabimo kod podstavek za te¬ lefon, sobno rastlino itd. Kratka inštruktaža o struženju nasploh Struženje je oblikovanje izdelkov na ta način, da premikamo ročno vodeno orodje — strugarska dleta ob hitro vrtečem se kosu lesa — obdelovan- cu. Pri tem odvzemamo material v vzdolžni smeri (zunanje struženje) ali pa zajedamo v lesno ma¬ so v prečni smeri (notranje struženje). Za stru¬ garska dela uporabljamo različno oblikovana dleta. Ravni in poševni nož za kosmačenje, za fino obdelavo ali zglajevanje uporabljamo pred¬ vsem koničaste nože (zunanje in notranje struže¬ nje), za zarezovanje in obrezovanje pa profilne nože raznih oblik. a — poševni nož, b — ravni nož, c — okrogli nož, d — koničasti okrogli nož, e — obrezovalni nož Kako nastavimo strugarsko dleto na vodilo — su- port, je odvisno od vrste lesa. Glej dva prikaza: struženje mehkega lesa struženje trdega lesa Za struženje lahko uporabljamo les vseh listav¬ cev. Od iglavcev pa predvsem borovino, mace- snovino in tisovino. Les mora biti dobro posušen in brez grč. Obdelovance je potrebno prej na grobo obžagati in obtesati na približno okroglo obliko. Na čelni strani zarišemo več diagonal, da ugotovimo te¬ žišče, ker bi se nam sicer obdelovanec v začetku preveč tresel, če ga ne bi vpeli vsaj približno cen- trično. Poglobljene osnovne oblike: a — klinasta zareza b — okrogla zareza c — ploska zareza d — četrtinska vzbočena zareza Izbočene osnovne oblike e — palica f — koničasti vrh g — okrogli vrh h — karnisa i — četrtinska izbočena okroglica TIM 5 • 82/83 1 69 daljinsko vodenje Jan I. Lokovšek Mešalniki Uvod Okoli dodatnih vezij v oddajniku, kot so npr. me¬ šalniki, se vedno pletejo določene govorice, rekel bi lahko celo legende. Mnenja modelarjev so de¬ ljena; mlajši in začetniki bi radi imeli vse, kar se da na oddajnik še obesiti, mnogi »stari mački« pa gledajo na te stvari z nezaupanjem. Resnica o uporabnosti tovrstnih dodatkov bo najbrž nekje na sredini, saj še taki dodatki ne omogočajo tistega, za kar je potrebno znanje! Prav gotovo se da voditi zahteven model brez vse omenjene navlake, kdor to zna. Čisto vse pa tudi ni nepotrebno. Res je, da omogočajo mešalniki preprostejše vo¬ denje tudi zahtevnih modelov z eno roko, kot to navadno pravimo, po drugi strani pa so nekateri (»V«, DELTA, helikopterski) nepogrešljivi, saj smo pred »izbruhom« elektronike uporabljali me¬ hanske mešalnike. Delo s slednjimi je dolgotraj¬ nejše in manj natančno in nobenega dvoma ni, da imajo elektronski vrsto prednosti. Oglejmo si posamezna vezja in rešitve, ne da bi se spuščali v presojo, kaj je podpiranje lenobe in kaj nujno potrebno. Princip mešanja Uporaba koderja v oddajniku z integriranim vez¬ jem NE 5044 omogoča izvedbo mešalnikov na preprostejši način, saj povelja predstavljajo eno¬ smerne napetosti. Ker gre pri mešanju za izvedbo računskih operacij množenja in seštevanja in ker to izvajamo z eno¬ smernimi napetostmi, je naloga izvedljiva tudi s pasivnimi elementi, kot so potenciometri in upori. Kasneje bomo uporabili tudi kak operacijski oja¬ čevalnik. Osnovni princip mešanja prikazuje slika 11 . Nalogo smo opravili z dvema potenciometroma in dvema uporoma. Naj bosta vhodni povelji A in B, na izhodu pa povelje C. Velja še, da je upornost potenciometrov zanemarljivo majhna nasproti vrednosti upornosti. Potenciometer opravlja Pl « Rl P2 « R2 0< KI < 1 0< K2< 1 C= A- KI' R 2 RUR2 + B K2 Rl Rl ♦ R2 Slika 11. Princip mešanja funkcijo množenja s faktorjem »K«, pri čemer je vrednost »K« med nič in ena. Tako lahko s po¬ močjo majhnega znanja elektrotehnike zapišemo izraz za izhodni signal C. A • K R 2 Ri + R 2 —- + B ■ K 2 _Ri_ Ri + R 2 Na videz izgleda komplicirano, v resnici pa ni. V primerih enakih upornosti Ri in R 2 se izraz po¬ enostavi: C = 0,5 ■ Ki A + 0,5 K 2 B In če še potenciometer »odpremo« do konca (K, = «2= 1): C = 0,5 A + 0,5 B S posameznim potenciometrom tako nastav¬ ljamo delež posameznega povelja v izhodnem signalu. Opazili ste, da smo seštevali 0,5 • A+ 0,5 ■ B. Ta faktor 0,5, ki ga dajeta oba upora, obenem poskr¬ bi, da ne presežemo skrajne vrednosti posamez¬ nega povelja (1), obenem pa pomeni tudi, da je v primeru enakovrednega mešanja hod posamez¬ nega povelja le polovičen. Če mešanje ni enako- 170 TIM S • 82/83 vredno in sta upora različna, je lahko delež enega signala (npr.) 0,8; drugega pa 0,2. Skupna vred¬ nost je vedno ena. Trimanje Večina modernejših krmilnih mehanizmov v oddajnikih ima ločene potenciometre za dajanje povelj in za trimanje. V bistvu je tudi trimanje me¬ šanje signalov, in sicer predstavlja trim navadno petino do četrtino povelja. Vezavo za trimanje prikazuje slika 12. servomehanizma (in vplinjača) ne gre pod dolo¬ čeno minimalno lego. Zopet nam pomaga dejstvo, da operiramo z eno¬ smernimi napetostmi, in tako je potrebno le ome¬ jiti hod enosmerne napetosti, za kar potrebujemo le upor in diodo! Vezava je narisana na sliki 13. Slika 12. Izvedba trimanja s posebnim potenciometrom Slika 13. Izvedba trimanja za plin V tem primeru pomeni poln plin večjo napetost (ca. 3,5 V), minimalni pa manjšo napetost (1,5V). Če je smer hoda drugačna, tj. majhna napetost za poln plin, morate diodo obrniti! Denimo torej, da je delež trima v povelju 20 do 25 %. V tem primeru znaša vrednost uporov R1 = 56 kOhm, R2 = 220 kOhm. Kako smo ju izraču¬ nali? R1 izberemo. Glede na pogoj, da mora biti nje¬ gova vrednost veliko večja od vrednosti poten¬ ciometra za dajanje povelja, vzamemo deset¬ kratno vrednost, tj. 50 kOhm, in po 10 % lestvici je najbližja vrednost 56 kOhm. R2 določimo s pomočjo formule, ki smo jo spo¬ znali pri principu mešanja: 20% = 0,20 ■ Rz _ -* Rt + Rz -> R 2 = 4 • R, = 4 ■ 56[kOhm] = 224[kOhm] Prava priložnost pa se nam ponudi pri izvedbi tri¬ manja za plin. Tam pravzaprav ne potrebujemo pravega trimanja v dejanskem pomenu besede, temveč moramo le omejiti položaj za minimalni plin. Moramo torej poskrbeti, da krmilna ročica Enostavni mešalnik »Enostavni« pravimo za to, ker ga bomo gradili kar na ploščici Timovega koderja. Čemu rabi? Mnogi modeli zahtevajo natančno vodenje z vsemi krmilnimi površinami in ne le z nagibom (smerjo) in višino. V zavoju moramo pravilno upo¬ rabiti nagib, smer in višino oziroma krmilne povr¬ šine. Delo si olajšamo, če del tega namesto nas opravi mešalnik, ki »sam« dodaja smer nagibu v pravi meri(l). To pravo mero moramo seveda na¬ staviti. V motornem letalskem modelu se srečujemo s pojavi, ko se model različno obnaša pri različnem plinu; pri večjem plinu sili nos navzgor in v levo. To nevšečnost navadno rešujemo s pravilno mon¬ tažo motorčka (zasuk navzdol in v desno). Tako tak problem kar dobro omilimo, do do¬ končne uravnave pa si lahko pomagamo zopet z ustreznim mešalnikom, ko glede na število vrtlja¬ jev propelerja (plin) popravljamo položaj krmil. Z dodajanjem plina mora mešalnik dodajati nagib, smer in višino. Tudi tu je potrebno najti pravo mero oziroma mešalnik nastaviti. V Timovem ko- TIM 5 • 82/83 1 71 derju smo že predvideli prostor za vse potrebno za oba mešalnika, tj. nagib-smer in plin-nagib, smer, višina. Vezalni načrt prikazuje slika 14. Vrednosti posameznih novih sestavnih delov in pa vezavo na ploščico tiskanega vezja koderja podaja tabela II. Na sliki 14 je narisan celoten koder TIM XXXIII in mešalnik, da bo razumevanje lažje. Dodatno vezje si res zasluži ime enostavni mešalnik, saj smo uporabili le trimerpotenciometre in upore. S temi trimerpotenciometri bomo nastavljali meša¬ nje, tj. iskali »pravo mero«. Novi elementi v vezju so upori R15 do R18 in tri¬ merpotenciometri P8 do P11 ter stikala za vklop posamezne vrste mešanja. TABELA II V tabeli je v opombah opisan tudi namen posa¬ meznega sestavnega dela; npr. s stikalom S1 vključimo mešanje, ko nagibu dodajamo smer; s P8 pa uravnavamo »pravo mero« tega dodajanja, tj. mešanja. Na ploščici tiskanega vezja so priključki za stikala razporejeni tako, da je možno uporabiti tudi mi¬ niaturna DIL-4 stikala, če jih seveda uspete na¬ baviti. Sicer pa vlečete do stikal žičke. 172 TIM 5 «82/83 Trimerpotenciometri so za pokončno montažo in imajo vrednosti od 100 do 250 kOhm. Po velikosti so najmanjši, kar jih izdeluje Iskra. Seveda ni nujno, da sledite moji rešitvi montaže. Po želji montirajte trimerpotenciometre in stikala tudi na posebno ploščico in jih nato povežite s ko- derjem z ustreznimi žičkami; trimerpotenciometre pa lahko nadomestite kar s pravimi potenciometri, ki so trpežnejši in imajo daljšo življenjsko dobo. Moram opozoriti še na problem trimanja v takem mešalniku, če imate krmilne mehanizme z loče¬ nimi potenciometri za trimanje. V tem primeru uporabimo vrsto trimanja, kot je narisana na sliki 12 (in 13), za ločitev pa je potrebno uporabiti še operacijski ojačevalnik. Vezavo prikazuje slika Slika 15. Vezava za trimanje v mešalniku Operacijski ojačevalnik na sliki 15 ima ojačanje ena in rabi le za prilagoditev upornosti; je pa nujno potreben, če želite imeti vezje dovolj kvalitetno. Najprimernejše integrirano vezje za to je LM 324, ki vsebuje štiri operacijske ojačevalnike, saj imamo v oddajniku navadno do štiri funkcije, ki jih je potrebno trimati. Poleg tega je LM 324 »zado¬ voljen« tudi z nizkim napajanjem (5 V) in ima ustrezen razpon vhodnih in izhodnih napetosti. Naš znani 741 za tak namen ni uporaben! Uravnava mešalnika Mešalnikova uravnava je »pisana na kožo« vsa¬ kega posameznega modela in za to ga uravna¬ vamo šele potem, ko je celoten DV sistem monti¬ ran v model. Najprej preverimo pravilno smer mešanja. Pri dajanju nagiba v levo mora tudi smer, ki jo do¬ dajamo, slediti v levo; pri dodajanju plina pa mo¬ rajo slediti nagib in smer v desno, višina pa na¬ vzdol. Naš enostavni mešalnik omogoča dodajanje le v eno smer! To pomeni, da moramo v primeru, če smer mešanja ne ustreza, zamenjati smeri hoda, in sicer dvakrat. Najprej moramo to storiti na oddajniku, nato pa tudi še na servomehanizmu. Pri servomehanizmu je najenostavneje prestaviti vzvod na krmilni ročici, če pa tega ne moremo, je potrebno zares zamenjati smer hoda. Poglejmo si praktičen zgled. Denimo, da se pri dodajanju plina višina spreminja navzgor name¬ sto navzdol. Ko prestavimo vzvod na servome¬ hanizmu na drugo stran krmilne ročice, se višina spreminja zares navzdol, pač pa ne odgovarja več smer hoda na oddajniku. Ko zamenjamo še smer hoda za višino na oddajniku, sta smer me¬ šanja in smer hoda v redu. Ko so vse smeri pravilne, se lotimo uravnavanja pravilne mere mešanja. Začnemo z najmanjšimi vrednostmi. Pri mešanju nagib-smer dodajamo nagibu smer v taki meri, da model zavija po lepi krožnici, čeprav ga vodimo samo z ročico za nagib in višino. Ta mera je seveda odvisna od položaja drsnika trimerpotenciometra P8 in »dodajati smer« de¬ jansko pomeni sukanje drsnika P8 v desno. Pri mešanju plin-nagib, smer, višina zopet z do¬ dajanjem plina dodajamo še nagib, smer in višino v taki meri, da (triman) model leti lepo naravnost ne glede na to, ali vozi s polnim ali minimalnim pli¬ nom. Najprej ga moramo seveda trimati, in to na minimalnem plinu. Tudi tu moramo poiskati pra¬ vilne lege potenciometrov, in sicer P16 za nagib, P17 za smer in P18 za višino. Zamenjava smeri hoda Videli smo, da je zamenjava smeri hoda včasih nujno potrebna, je pa tudi dobrodošla možnost za druge priložnosti. Izvedba za RC oddajnik, ki vse¬ buje Timov koder, ni težavna. Potrebujemo le dvojno menjalno stikalo, saj je potrebno zame¬ njati le polariteto napajanja potenciometra za da¬ janje povelja. Vezava je narisana na sliki 16. Drugo možnost za zamenjavo smeri hoda v oddajniku predstavlja uporaba tripolnega pri¬ ključka za tak potenciometer, ki ga lahko zasu¬ kamo za 180° napram vtičnici. Rešitev je skici¬ rana na sliki 17. Slika 16. Vezava za zamenjavo smeri hoda v oddajniku TIM 5 • 82/83 1 73 povelje in trim 180° O vtičnica ^ Slika 17. Rešitev s tripolnim vtikačem Zasuk vtikača za 180° pomeni zamenjati smer hoda. Tako vtičnico in vtikač si lahko izdelate tudi sami iz podnožij za DIL integrirana vezja. Pri krmilnih mehanizmih, kjer imamo za trimanje poseben potenciometer, moramo narediti malo drugače. Rešitev za primer je narisana na sliki 18. povelje ~°>5V —o povelje —o trim pred odvijanjem vijakov z lepilnim trakom pove¬ žemo zgornji in srednji del ohišja, da ne razpade zobniški prenos. Odvijemo vijake in počasi sne¬ mamo spodnji pokrov. Zatem pazljivo(l) izvle¬ čemo vezje (elektroniko) servomehanizma in pri tem pazimo na žičke. Odpre se pogled, ki je pri¬ bližno narisan na sliki 19. pnkl]uCni kQbel Slika 19. Pogled v notranjost servomehanizma trim povelje Slika 18. Izvedba zamenjave smeri hoda za krmilne si¬ steme z ločenimi potenciometri za trimanje V prvem primeru imamo stikalo, v drugem pa smo uporabili petpolni vtikač in vtičnico. Na vtičnici smo kratko vezali sponki 2 in 4 (trim). Tudi tu zasuk za 180° pomeni zamenjavo smeri hoda. Izvedbe s priključki poleg zamenjave smeri hoda omogočajo tudi zamenjavo posameznih kanalov! Zamenjava smeri hoda servomehanizma Slej ko prej pridemo v prilike, ko bi nujno rabili ser- vomehanizem, ki ima drugo smer hoda kot ostali. Mnogi proizvajalci RC naprav jih celo prodajajo pod imenom »Reversed«. Kot vemo od prej, je najenostavnejša zamenjava smeri hoda, če lahko premaknemo krmilni vzvod na drug krak krmilne ročice. Vedno to ni izvedljivo in takrat pač mo¬ ramo narediti poseg v to finomehanično gradnjo. Najprej opozorilo! Servomehanizma naj ne odpira vsak! Prav lahko se neveščemu primeri, da mu ostane v rokah žička ali zobnik, za katerega pri najboljši volji ne bo vedel, kam spada. Za tako delo potrebujemo čist, dobro osvetljen delovni prostor in 20 do 30 W spajkalo z majhno konico. Nekatera ohišja servomehanizmov (Graupner C-05 ipd.) so sestavljena iz treh delov, pri čemer je v zgornjem zobniški prenos. V takem primeru Različni servomehanizmi imajo res različno no¬ tranjost, prav vsi pa imajo elektromotorček za pogon in potenciometer. Iz elektronike vodi kabel navzven do priključka, v notranjosti pa je pove¬ zana s tremi žičkami (a, b, c) s potenciometrom, z dvema (d in e) pa z elektromotorčkom. Včasih ima elektromotorček še tretjo žičko, ki pa je vezana le na ohišje eletromotorčka, in to žičko vedno pu¬ stimo pri miru. Prav tako se ne dotikamo žičke c, ki gre na drsnik potenciometra. Za zamenjavo smeri hoda je potrebno med seboj zamenjati žički a in b na potenciometru in d in e na elektromotorju. S tem dosežemo, da se elektro¬ motorček vrti v obratno smer, to zamenjavo pa mora nujno spremljati tudi sprememba na poten¬ ciometru, sicer bi servomehanizem ne deloval. Nekateri potenciometri imajo samo dve žički, npr. a in c (glede na sliko 18). V takem primeru presta¬ vimo žičko a na mesto b. Spajkajte previdno, predvsem pa hitro(!), da ne boste po nepotreb¬ nem pregrevali delov, ki so v veliki meri plastični. Običajno nam ob taki zamenjavi smeri hoda uide nevtralni položaj. Nekateri servomehanizmi imajo poseben vijak za uravnavo nevtralnega položaja. Če le-tega ni, potem moramo sprostiti oba vijaka (V-V na sliki 18), ki držita potenciometer. Poten¬ ciometer nato zasukamo tako, da nevtralni polo¬ žaj servomehanizma ustreza nevtralnemu polo¬ žaju povelja oddajnika. Na koncu naj še enkrat ponovim opozorilo. Ser¬ vomehanizem naj odpira le tisti, ki nima dveh levih rok za finomehanična dela! Prihodnjič: »pravi« mešalnik 174 TIM 5 «82/83 modelarstvo Danilo Ogrinc B-6211-RC B-6211-RC je, kot že ime pove, daljinsko voden. B-6211 je vozilo, katero sem zelo uspešno vozil po snegu. Vozilo ima tri smučke, poganja pa ga 2,5 do 3,5ccm motorček, ki ima RC vplinjač. Izde¬ lava samega vozila je dokaj enostavna, vendar natančnost ni nikoli odveč. Vozilo B-6211 je na¬ menjeno za 4—6 kanalov komand (RC-GRAUP- NER). Na upravljanje ima smer in zavoro. Zavoro sem si naredil zato, ker model razvije zelo veliko hitrost, in če pride kaj vmes ali kam zavijete, ga lahko hitro ustavite. Vožnja ni težka, vendar vam priporočam, da na začetku vozite bolj počasi, kajti previdnost ni nikoli odveč. Na vozilo je bolje vgra¬ diti motor na žarilno svečko, kajti ta motor vžge prej kot diesel, pa tudi gorivo se lažje dobi. B-6211 pa lahko naredite tudi brez upravljanja. Takrat vam bo šel naravnost ali kamor boste pač nastavili sprednjo smučko. Toliko za uvod, sedaj pa preidimo h gradnji, oziroma k načrtu. Sama gradnja je, kot sem že prej omenil, dokaj enostavna. Vozilo je zgrajeno pretežno iz vezane plošče (VP), smučke pa so iz 1 mm debelega že¬ leznega traku, širokega 35 mm. Celoten B-6211 je dolg 440mm, širok 100mm in visok prav toliko (mere trupa brez smučk) Gradnja Na vezano ploščo prerišite dele: 1,2,3,4, 7, 8,9, 10,11 in 12. Te dele pazljivo narišite in izžagajtez lokom. Mere vidite na načrtu. Ko ste jih izžagali, jih lepo obrusite, da dobe lepšo obliko. Sedaj že lahko začnete lepiti. Lepite z belim lepilom (JU- BINOL), kajti le to postane res trdo. Del 3 pribijte z bucikami na delovno ploščo, na kateri boste gra¬ dili. Na del 3 nalepite čisto na robu oba dela 1. Na sprednji del dela št. 3 prilepite del 4, ki je dvignjen od delovne plošče za 35 mm. Tudi ta del lahko pribijete z bucikami, da se vam ne premakne, ko boste lepili druge dele. Na rob tega dela št. 4 pri¬ lepite tudi dela št. 2, ki sta ravno tako dva. 35 mm od sprednjega dela vozila nalepite del 5, ki je iz 10 m m VP. Ta del morate še posebno dobro zale¬ piti, kajti ta bo držal nosilec motorja. Preden ga zalepite, morate robove malo pod kotom pobrusi- ti, tako da se bo lepo prilegal med stranice. Nato pa zalepite še del 7, ki je od zadnjega roba odda¬ ljen 150 mm, merjeno od spodaj (pri deski). Sedaj izžagajte še del 9, ki pokriva sprednji del vozila. Tega nato privijete z dvema vijakoma na vozilo. Privijete ga z dvema vijakoma za les, katera privi¬ jete v del št. 5 (spredaj) in zadaj v smrekovo le¬ tvico 15x15, katero zalepite ob del 7 zgoraj. Dele št.: 27,10,11,12 in 13, ki gradijo kabino na¬ šega vozila, tudi dobro obrusite. Nato na delovno ploskev pribijete pravokotno dela št. 10, ki sta dva in sta med seboj odmaknjena 92 mm. Na vrh ka¬ bine zalepite del št. 27 in ga rahlo pribijete. Spre¬ daj prilepite na kabino del 11, zadaj pa del št. 12. Vse to lepo obtežite in počakajte, da se posuši. Ko bo suho, prilepite tudi del 13, ki je iz VP (10mm), na sredino dela 11. Ta del št. 13 vam bo držal ka¬ bino k vozilu. Ko bo vse to suho, lahko naše vozilo snamete z delovne plošče. Sedaj lahko zalepite tudi del 8. Preden pa ga zalepite, izžagajte na njem še odpr¬ tino, v katero boste pozneje vstavili stikalo za vklop ali izklop komand. Sedaj so glavni deli zlep¬ ljeni, zato lahko robove že pobrusite. Najprej bru¬ site z grobim smirkovim papirjem, nato pa s finim. Dobro je tudi, če kabino in ostale dele iz lesa en¬ krat prelakirate z razredčenim nitro lakom. Tega nato zbrusite z zelo finim brusnim papirjem tako, da dobite res gladko površino. V vozilu lahko za¬ lepite tudi že cevko, v kateri je žica za vodilo (ec), k motorju. Luknjo za odprtino cevke prilagodite motorju, ki ga imate. V kabino lahko vstavite 50 cm dolg kos te cevke, ki bo držala anteno spre¬ jemnika pokonci. Cevke lepite z posebnim lepi- TIM 5 • 82/83 1 75 KOSOVNICA lom. Tako so sedaj vsi deli iz lesa gotovi in zlep¬ ljeni. Gradnja nosilcev motorja Nosilce za motor izdelajte iz železa. Navpična ploskev del 14 (50 x 50) je iz 2 mm debelega že¬ leza. Robove pobrusite, na ploskev pa izvrtajte luknje za pritrditev cevke in drugo Dela 15 sta ravno tako iz železa (8 x 8 x 37). Ta dva dela št. 15 zavarite na sredino plošče (14) v razmaku 31 mm, oziroma po vašem motorju. Sedaj smo že dobili obliko nosilcev. Nanje morate izvrtati še štiri luknje 0 3mm, da boste lahko pritr¬ dili motor. Robove pobrusite, nosilce pa pobar¬ vajte s črno tesarol barvo. fO 270 176 TIM 5 0 82/83 Izdelava podvozja — smučk Smučke so izdelane, kot sem že v uvodu povedal, iz 1 mm debelega železnega traku, k zgornjemu delu pa so pritrjene s 4 mm debelo jekleno žico. Sprednja smučka je dolga 200mm in široka 35 mm. 40 mm od sprednjega roba jo zavijte malo navzgor. Sprednji del tudi lepo oblikujte. Ko je to gotovo, si pripravite 0 4 mm debelo jekleno žico 0 L 07 Sl TIM 5 © 82/83 177 dolžine 150mm. Na dolžini 4Qmm jo zvijte pod kotom 75°. Krajši del očistite, ravno tako srednji del smučke. Jekleno žico boste prispajkali na smučko. Spajkati morate z močnim spajkalom 350W, tako bodo vsi spajkani deli res zanesljivi. 35mm od zgornjega dela jeklene žice pa prispaj- kajte še del 20, ki vam omogoča povezavo smučk 178 TIM 5 • 82/83 TIM 5 • 82/83 179 okrogel in meri od zunaj 01Omm, visok pa je ravno tako 10 mm. V sredini ima izvrtano luknjo 04mm. Del 17 tudi prispajkajte na del 16, ki ima tudi dve luknji, skozi kateri prideta dva vijaka in držita ta del k lesu. Tako je sprednja smučka go¬ tova, po potrebi le še obrusite ostre robove. Izdelava zadnjih smučk Tudi ti dve sta izdelani iz železnega traku debe¬ line 1 mm, širolega pa 35mm. Smučki sta dolgi 350mm. Obe pokrivite 40 mm pred koncem malo navzgor (za 20mm). Lepo jih tudi zaokrožite, da dobijo res obliko smuči. Smučke povezuje z vozi¬ lom jeklena žica 0 4mm, dolga 440mm. To žico zvijete tako, kot kaže načrt. Prvo na vsaki strani 35 mm od roba 45° navzgor. Nato pa pustite 100 mm na sredini v vodoravnem položaju. Kar pa je vstran od 100mm, pa zvijete pod kotom 45° navzdol. Pri zvijanju si pomagate z načrtom. Takšni ukrivljeni žici rabite seveda dve. Tudi tu morate konce, kjer jih boste prispajkali k smuč¬ kam, dobra očistiti. Ravno tako očistite same smučke. Nato prispajkate ti dve žici k smučkam, tako kot je narisano na načrtu. Prva žica je odmaknjena od sprednjega roba 120mm, zadnja pa 60mm od zadnjega roba. Pri¬ spajkate jih pod kotom 65°. Prispajkati jih morate zelo dobro, če. hočete, da se vam ne odtrgajo pri vožnji. Sedaj si naredite še zavoro iz 1 mm debe¬ lega železnega traku dolgega 50mm. Na dolžini 10 mm ga zvijte pod pravim kotom navzdol. Vse to je lepo prikazano na načrtu. 25 mm od zavitega roba prispajkate zavoro na 35 mm dolgo železno cev, ki ima od znotraj 0 4mm. Izvrtajte še luknjo za žico, ki povezuje zavoro s servomehanizmom. Nato pa to zavoro nataknite na 0 4 mm jeklo, dol¬ žine 240 mm. In to žico nato dobro prispajkate k podvozju — zadnji žici (načrt). Pripravite si še 4 180 TIM 5 • 82/83 trakce iz 1 mm Fe, z merami 35 x 15 in zvrtajte na vsakega po dve luknji. Te kose nato prispajkajte na 0 4 mm jekleno žico, ki drži smučki. S temi trakci boste lahko privili zadnje smučke k zgor¬ njemu delu vozila. Sedaj so tudi zadnje smučke gotove, še malo pa bo gotovo tudi naše vozilo. Nosilce motorja, ki ste jih pobarvali črno, privijte s štirimi vijaki za les na del 5. Še prej pa seveda izvrtajte ustrezne luknje za gorivo, cevko in drugo. Dela 16 in 17, ki ju že imamo prispajkana, pri¬ vijemo z dvema vijakoma za les na del 4. Privi¬ jemo ju točno v sredino tega dela. Vanj vtaknemo smučko, ki smo jo prej pobarvali črno. Zvrtamo tudi luknjo za cevko za povezavo, jo vstavimo in zalepimo. Tudi zadnji dve smučki privijemo z vi¬ jaki za les k zgornjemu delu. Tudi ti dve smučki pobarvajmo s črno barvo. Cevke za zavoro ne po¬ trebujemo, saj je razdalja zelo majhna, zato pa vstavimo tršo žico za povezavo. Tako je vozilo B-6211 gotovo, potrebuje le še barvo. Smučke so že tako črne, zgornji, leseni del pa prebarvamo belo. Barvamo 2 do 3-krat z raz¬ redčeno barvo. Ko je pobarvano, nalepimo nanj trakove iz samolepilne nalepke, ki so rdeči in ru¬ meni. Pri lepljenju trakov si pomagajte z obema fotografijama. Na stran pa nalepite še 3,5 mm visok napis: B-6211. Na nosilce privijte še motor. Na del 3 boste nalepili 2 servomehanizma za smer in plin. Servomehanizem za zavoro pa na¬ lepite navpično, tako pač kakor mu ustreza pove¬ zava. Sprejemnik in akumulator vstavite v prostor zraven servomehanizmov, saj je prostora dovolj. Komande dobro zavarujete z gobo. Anteno nape¬ ljite v cevko, ki gre iz kabine. V sprednji del vozila vstavite še tank za 2 do 3 del, ga povežete s cevko z motorjem in ga zavarujete z gobo. Privijte še po¬ krov (9). Če vam ne tesni dobro, nalepite na mestu, kjer mora tesniti, gobo. Kabino pa morate zavarovati na mestu spoja z ostalim vozilom z gobo. Tako bodo komande dobro zavarovane. Če ste barvali z barvo, ki jo metanol raztaplja, mo¬ rate celotno vozilo še prelakirati s tesarol lakom. Tako, sedaj je naše vozilo B-6211 res dokončno gotovo. Preostane vam le še, da ga preizkusite. Pri gradnji pazite, vsaka napaka pri delu se po¬ kaže šele med vožnjo, zato delajte natančno! Želim vam obilo uspehov pri delu, še več pa pri vožnji vozila B-6211! TIM 5 « 82/83 1 81 elektronika za mlade Vukadin Ivkovič PN-SPOJ Za uporabo polprevodnika je dovolj poznavanje delovanja PN-spoja ali prehoda. Če vzamemo kockico (košček) kemijsko čistega germanija in ga priključimo na napetost, bomo ugotovili, da skozenj teče le neznaten tok (sl. 8) Temu pojavu se ni treba čuditi, ker že vemo, da čisti germanij spada med slabe prevodnike. Pre¬ vodnost germanija se da neverjetno povečati, če mu dodamo neznatne količine nekih odrejenih elementov. Če dodamo germaniju aluminij, galij, indij ali bor, torej trovalentne elemente, bomo do¬ bili germanijev polprevodnik tako imenovanega P-tipa, ker mu manjkajo elektroni. Na mestih, kjer bi se sicer morali nahajati elektroni, se zdaj naha¬ jajo »vrzeli« ali defektni elektroni, ki so podobni normalnim elektronom, le da so nasprotno na¬ elektreni. Torej so vrzeli pozitivne, elektroni pane- gativni. Ti trovalentni materiali, ki jim v odnosu na germanij (ki je štirivalenten) manjkajo elektroni, se imenujejo prejemniki, ker lahko sprejmejo elektrone. Če pa čistemu germaniju dodamo anti¬ mon, arzen ali fosfor, torej petvalentne elemente, se mu bo prevodnost povečala, vendar se zdaj to povečanje pojavi zaradi viška elektronov dodanih elementov. Z dodajanjem petvalentnih elementov smo dobili polprevodnik tako imenovanega N- tipa. Zaradi viška elektronov, ki jih dajejo, te ele¬ mente imenujemo dajalce. Dodajanje elementov v kemijsko čiste kristale imenujemo dotiranje. Če sestavimo dve kockici polprevodniškega germa¬ nija različnega tipa (P in N), in njuni zunanji stra¬ nici spojimo preko elektrod na izvor napetosti, bomo opazili zanimiv pojav: če pozitiven pol izvora napetosti spojimo na P-germanij, negativni pol pa na N-germanij, bo v krogu potekal relativno 182 TIM 5 • 82/83 velik tok (sl. 9a), nasprotno pa zelo majhen, če zamenjamo priključene napetosti (sl. 9 b). V prvem primeru dobimo velik tok zaradi tega, ker so se na t. i. PN-prehodu ali spoju zbrali svobodni elektroni in vrzeli. V obeh koščkih germanija (v P in N) je prehodni upor zelo majhen, to pa omo¬ goča močan tok. Na tem prehodu (spoju) se elek¬ troni in vrzeli spajajo, pojav pa imenujemo re¬ kombinacija. Da bi to bolje razumeli, si bomo za¬ mislili reko, na kateri se na desni obali nahajajo di- jaki-elektroni, na levi pa dijaki-vrzeli. Hočejo se pozdraviti in se skupaj igrati, a ne morejo presto¬ piti reke. Potreben jim je most. Zaradi tega so za¬ čeli dijaki-elektroni z desne obale graditi most proti levi obali, dijaki-vrzeli pa z leve obale na desno. Ko je bil most gotov, so se dijaki pomešali in tako opravili rekombinacijo. Rekombinacija je torej združevanje elektronov z defektnimi elek¬ troni. Pri vsaki rekombinaciji z levega konca P- germanija vstopa v pozitiven vod po en elektron, za sabo pa pušča novo vrzel, ki potuje k N-pre- vodniku. Tako se torej potovanje vrzeli manife¬ stira kot tok elektronov, torej kot električni tok. Vendar pa istočasno en elektron zapušča izvir toka in po zveznem vodu dospe do N-germanija, skozi katerega se giblje do PN prehoda. V dru¬ gem primeru, tj. pri izmenjavi polaritete napetosti (sl. 9b), se vrzeli in elektroni zbirajo glede na zu¬ nanje površine in je upor PN-spoja velik, zato tok komajda teče. Smer, v kateri dobimo jaki tok, imenujemo pro¬ pustno smer polprevodniškega elementa. Smer, v kateri ne teče tok, pa nepropustno ali zaporno smer. Če na PN-prehodu ni napetosti, elektroni in vrzeli mirujejo v svojih conah. Zdaj lahko zaključimo, katere so osnovne lastnosti PN-spoja: 1. Če pri¬ ključimo napetost v propustno smer, tj. pozitivni pol na P-, negativni pol pa na N-prevodni sloj materiala, tedaj tok teče. 2. Pri obrnjenem priključku napetosti nastane izolirajoča zaporna cona — prehod. Ta se tudi se¬ stoji iz polprevodnega materiala, torej ni popoln izolator. Zato v zaporni smeri teče zelo majhen tok, ali kot ga imenujejo: zaostali tok. 3. Če zdaj obratno spojeni tok zelo povečamo, pride do prebijanja PN-prehoda. Takrat zelo na¬ raste prebojni tok. 4. Pri višjih temperaturah postanejo elektroni gibljivi, pri manjših pa so negibljivi, kot da so za¬ mrznjeni. Vsi tokovi v polprevodniku rastejo s temperaturo. Smer elektronov — toka Od nekdaj se za polprevodniške diode in usmer¬ nike uporablja simbol na sliki 10. Slika 10 Priključki se imenujejo anoda in katoda. Elektroni tečejo v polprevodniškem kristalu od katode k anodi, ker hite proti vrzelim P-prevodne anode. Mnogo pred pojavom polprevodnikov je bilo do¬ govorjeno, da tok teče od plusa proti minusu, zato so na osnovi tega nastali tudi vsi zakoni v elektro¬ tehniki. Morda prav od tam izhaja smer črnega vrha puščice v spojnem simbolu diode (sl. 11). smer toka prevodna katoda Za proučevanje elektronskih spojev, smer ne igra nikakršne vloge, če ostanemo pri nazoru iz tistih časov, ko še ni bilo današnjega znanja elektroni¬ ke, ko je bila potemtakem smer toka od plusa proti minusu, dobimo skladje z označevanjem polpre¬ vodnikov, ker so vse puščice diod in transistorjev usmerjene v smeri toka vodenja. Zenerjeve diode Zenerjeve diode so polprevodniški elementi, raz¬ viti posebej za stabilizacijo napetosti. Njihovo delovanje je prvi opisal C. Zener 1934. leta. Po njemu se tudi imenujejo. Zener je bil skromen in je poudaril, da efekta diod ni odkril on, ker je bilo to znano že prej, on je ta efekt le vsestransko pro¬ učil. Zaradi enostavnosti imenujemo te diode Z-diode. Z-diode so silicijeve diode s posebno obliko zapornega dela. Pri teh diodah uporab¬ ljamo preboj v zapornem področju. Da bi bolje ra¬ zumeli njihovo delovanje, je na sliki 12 podana vrednost za zaporno napetost in za zaporni tok Iz. TIM 5 • 82/83 1 83 Vi - Slika 12 spojni simbol prikazan na sliki 14a. Po drugih normah je predviden simbol na sliki 14 b. Nekateri proizvajalci Z-diod imajo rajši simbol na sliki 14c. —v rdeča pika w | ^^“1 na katod* -M— —Fl a b c Slike 14a, 14b in 14c Strma karakteristična krivulja, katero smo dobili, kaže, da se Z-napetost zelo malo menja ob raz¬ ličnih vrednostih toka. Ta efekt majhne spre¬ membe izkoriščamo pri stabilizaciji napetosti. Zenerjeve diode enega tipa po pravilu izdelujejo kot rodove diod z različnimi prebojnimi napetost¬ mi, da bi jih lahko uporabili za najraznovrstnejše namene. Na sliki 13 so prikazane karakteristike Z-diod tipa Z 3 do Z 8. Prosto pritrjene brez po¬ sebne pritrditve jih lahko obremenimo do največ 250mW (milivata). Če se hlade na podstavku — šasiji, se lahko obremene tudi do 350 mW. V večini elektronskih shem, kot tudi v našem diodnem termometru, se uporablja za Z-diodo C) 0 Ck O «k ^ O <2» C5 'o -"I c-J IN. —. Slika 13 Katodo Z-diode kdaj pa kdaj označujemo z rdečo piko, to pa je treba spojiti s pozitivnim polom izvora napetosti. Na shemi na sliki 15 rabi Z-dioda kot zaščita pred preobremenitvijo mernih instrumentov. Dokler njena Z-napetost ni prekoračena, deluje dioda kot visokoohmski vzporedni upor in ne vpliva na ob¬ čutljivost instrumentov. Če pa postane vhodna merjena napetost prevelika, pride do Z-preboja. Upor diode postane nizek in, ker je paralelno zve¬ zan z instrumentom, ga ščiti pred poškodbami. Enako nalogo ima Z-dioda v našem diodnem termometru. R1 R2 Fotodiode Pri fotodiodah PN-zveza ali prehod ustvarja na površini polprevodniške ploščice, se izolira in po¬ kriva s stekleno lečo. Delovanje fotodiode temelji na t.i. fotoefektu. Elektroni postanejo pri vdoru svetlobe gibljivi, torej teče več toka. Ta učinek je močneje izražen pri germaniju kot pri siliciju. Zato se za fotodiode pogosto uporablja germanij. Pojav je posebej izrazit v zapornem področju, saj je tudi zaporni tok pri višjih temepraturah znatno večji. Temperatura in svetloba delujeta torej enako na negativne nosilce naboja (elektrone) v polprevodniškem materialu (sl. 16). Fotodiode so torej zaporno spojene polprevodni¬ ške diode. Zanje je predviden simbol kot pri upo¬ rih, le da z majhnim trikotnikom na enem od kon¬ cev sl. 17a. Na žalost zaradi majhne velikosti fo- todiod ta simbol težko opazimo, pa tudi na večjih 184 TIM 5 «82/83 steklena leča shemah je slabo opazen, tudi zaradi številnih simbolov za upore. Zaradi tega bi bilo treba risati pravokotnik večji od onega za normalne upore. Prav zato so nekateri proizvajalci postavili oznako »anoda« na trikotniku. Ker je fotodioda spojena zaporno, je priporočljivo na shemni na trikotniku staviti znak minus. Ameriški proizvajalci tudi v lite¬ raturi uporabljajo boljši simbol, prikazan na sliki 17b. Puščice označujejo vdor svetlobe v diodo. Sliki 17 a in 17 b Fotorele s fotodiodo Fotorele s fotodiodo ima v elektroniki lahko več¬ namensko uporabo. Rele, ki se vključuje s svet¬ lobnim impulzom, lahko izdelamo po shemi na sliki 18. Uporabljena je fotodioda FD (OAP 12) ter transistor T kot istosmerni ojačevalnik, v čigar ko- lektorskem krogu se nahaja rele Re (500 Ohm). Fotodiodo je treba spojiti v (zaporni neprepustni) smeri tako, da brez svetlobnega signala v kolek- torskem krogu teče zelo majhen tok. Če diodo osvetlimo, se ji upor v neprepustni smeri naglo zmanjša, baza transistorja dobi negativno pred- napetost, zaradi česar se bo povečal tudi kolek- torski tok, ki privlači rele. Svetloba na diodo, tj. na njeno lečo, mora biti usmerjena direktno. Tak spoj lahko uporabimo npr za štetje predme¬ tov na nekem tekočem traku, kjer predmeti preki¬ njajo svetlobni krog. V takem primeru je rele stalno pritegnjen; šele s prekinitvijo svetlobnega signala spusti in zapre (ali odpre) nek kontakt. Tako lahko štejemo tudi obiskovalce nekega sejma ali prihod vlakov skozi neko postajo malih železnic. Kot svetlobni izvor lahko uporabimo žarnico 6V na oddaljenosti od 3 do 6cm od leče fotodiode. Razmik med izvorom svetlobe in fotodiodo lahko povečamo, če uporabimo izvor usmerjene svet¬ lobe, ki se pred diodo fokusira z lečo. V naslednji številki Tima vam bom razložil kako izgleda gotova napravica s fotodiodo, medtem pa poizkušajte graditi sami. Diodni termometer Na sliki 19 je prikazan diodni termometer, potem ko je bil dokončno razvit in preizkušen. Uporab¬ ljen je sledeči material: FDIOO 1. Dioda FD 100 2. Trimpot 10 K 3. Upor 100 4. Upor 1,8 k 5. Zenerjeva dioda Bz 6,2 V 6. Stikalo »Bled« 7. Instrument »Iskra« 100a 8. Baterija 9 V Zmaj 1 kos 2 kosa 1 kos 1 kos 1 kos 1 kos 1 kos 1 kos TIM 5 • 82/83 1 85 Na sliki 20 a vidimo odprto škatlo za diodni ter¬ mometer, na sliki 20b pa kompleten diodni ter¬ mometer (sl. 20a) Diodni termometer lahko napravimo tudi brez lo- tanja, s pomočjo spojnic. Kako izgleda diodni termometer, napravljen na ta način, vidite na sliki 21 . movator V pretekli številki Tima smo spoznali polprevodni- ško diodo, v današnji pa je opisana fotodioda in njena uporaba. Videli smo, da fotodioda menja svoje karakteristike, kadar na njeno lečo pade svetloba, zato bo tudi današnja naloga za mlade inovatorje postavljene na osnovi tega vedenja o fotodiodi. Naloga Treba je napraviti svetlobni prekinjevalec z upo¬ rabo fotodiode. Uporabite le eno fotodiodo, en transistor in ostale elektronske elemente. Gotov proizvod opišite in če morete, pošljite sliko ali ga sami prinesite. Uredništvo bo sprejemalo dela do konca marca leta 1983. Najboljša dela bomo objavili v Timu št. 8, avtorji del pa bodo obiskali v našem največjem znan¬ stvenoraziskovalnem centru, v Institutu Jožef Stefan, laboratorij, ki se ukvarja z laserji. 186 TIM 5 • 82/83 Breda Žerjal Izdelajmo za pouk kemije in tehničnega pouka V tej rubriki boste našli članke (vsebine), ki vas bodo pripeljali do praktičnih izdelkov, katere boste lahko nadalje uporabljali za eksperimenti¬ ranje oziroma iskanje lastnosti snovem, ki ste jih sami proizvedli. Verjemite mi, delo je zanimivo, odločite se in pričnite delati. Priprava sečninsko-formaldehidne umetne mase Danes vam ponujam prvi recept za izdelavo zgo¬ raj navedene umetne mase. Tudi v prihodnje boste našli pod to rubriko podobne recepte ozi¬ roma navodila za pripravo podobnih izdelkov. Vsi vemo, da si danes brez umetnih mas ne mo¬ remo zamisliti življenja, zato se učitelji in učenci odločite, da boste pričeli s samostojno izdelavo materialov. Umetne mase lahko izdelate pri kemijskem krož¬ ku, pri pouku prostovoljnih dejavnosti in jih nato uporabite kot učilo oziroma kot potrošni material za pouk kemije oziroma tehničnega pouka. Priprava sečninsko-formaldehidne umetne mase je zelo enostavna, predvsem pa so zanimive njene lastnosti in uporaba. Odloči se, da sam po¬ skusiš pripraviti umetno maso in dobljeni masi proučuj lastnosti in uporabo. I. Delovna naloga Pripravi umetno maso in dobljeni masi proučuj lastnosti. Delovna naloga vsebuje: — izbiro materiala — navedbo delovnega postopka — delovno podlogo (skica) — foto zapis. II. material — posoda, različnih oblik in velikosti (steklena, kovinska ali keramična) — 20 ml formalina (35% raztopina formaldehi¬ da, lahko tudi formaldehid) — 10 g sečnine (uree) — nekaj kapljic koncentrirane žveplove VI kisline Opomba Navedene kemikalije lahko dobiš pri učitelju ke¬ mije — v kabinetu za pouk kemije. Kemikalije lahko kupiš tudi pri: SANOLABOR, Cigaletova 9, Ljubljana TLOS — Učila Zagreb, Trubarjeva 6, Maribor lil. Delovni postopki 1. Priprava kalupa 2. Merjenje volumna in tehtanje reagentov 3. Mešanje komponent 4. Proučevanje lastnosti 5. Dopolnitve, praktična uporaba kot dekoracija Kalup izbereš glede na to, kakšno obliko plastične mase želiš dobiti. Lahko je to stara kovinska škatla ali kakšna druga kovinska posoda, razne steklene in keramične posode. V kalup nalij 20 ml formladehida in med meša¬ njem dodaj 10 g sečnine (uree), dokler se razto¬ pina ne nasiti. Dodaj nekaj kapljic koncentrirane žveplove VI kisline (po starem žveplene kisline). Pri dodajanju kisline bodi previden, ker je reakcija za hip zelo burna! Dobiš umetno maso, ki se zelo hitro strdi. Tako dobljeno maso operi z vodo in nato posuši na zraku. Ko si si sam pripravil (na trgu zelo drago¬ ceno) umetno maso, proučuj njene lastnosti in jih vpiši v tabelo številka 1. Proučuj naslednje lastnosti: — barvo, — krhkost, — odpornost proti temperaturi (kaj se zgodi z umetno maso, če jo sežgeš v ognju). V tabelo vpiši podatke, ki si jih opazil pri eksperi¬ mentiranju. Krhkost preizkušaš tako, da skušaš z rokami pre¬ lomiti umetno maso, oziroma tako, da jo vržeš na trdo podlago. Odpornost proti temperaturi preizkušaš tako, da košček umetne mase primeš s pinceto in jo se¬ žgeš. V rubriko dopolnitve vpiši, kako si dopolnil umetno maso, tako da jo lahko uporabiš v dekorativne TIM 5 • 82/83 187 namene (obesek, stenska dekoracija, podsta¬ vek). Vrsta uporabe je odvisna od uporabljenega kalupa. Umetna Odpornost Dopolnitve masa Barva Krhkost proti T uporabnost Sečninsko- formaldehidna umetna masa Tabela številka 1 Tabelo dopolni prihodnjič, ko boš pripravil drugo umet¬ no maso IV. skica Slika 1. Nekaj primerov kalupov za pripravo umetnih mas Slika 2. Priprava materiala (kemikalij) Slika 3. izvedba — mešanje komponent Slika 4. Pridobljena umetna masa Slika 5. Proučevanje lastnosti (odpornost proti tempe¬ raturi) 188 TIM 5 • 82/63 Igor Cotman Maketa rakete IM-99 Prav gotovo ste v reviji vajeni predvsem načrtov tekmovalnih raket, zato naredimo tokrat izjemo in si oglejmo maketo tega zanimivega projektila, ki vam prav gotovo tudi pri izdelavi ne bo povzročala težav. Preden pa preidemo na samo izdelavo, pa poglejmo še nekaj splošnih tehničnih podatkov o tem zanimivem brezpilotnem letalu. Mislim pa tudi, da vam nabava materiala ne bo povzročala težav. Dolžina trupa I. je 14m, več kot 9 metrov te dol¬ žine odpade na rezervoarje za gorivo. Gorivo je letalski petrolej ali kerozin. Motorji seveda niso običajni (turboreaktivni) temveč stratoreaktorji, katerih uradni naziv je Ramjet. Takšna dva mo- torja2.3. se nahajata pod trupom in rabita kot mo¬ torja, ki začneta delovati šele, ko projektil doseže nadzvočno hitrost, zahvaljujoč predhodnemu de¬ lovanju startnih raketnih motorjev. Ramjet motor (za razliko od klasičnega turboreaktivnega mo¬ torja v njem ni gibljivih delov) je preprostejši in ce¬ nejši in daje letalu večje brzirie kot običajni letalski motor. Žal pa zahteva, da bi sploh lahko začel de¬ lovati samostojno, predhodno velike hitrosti in ve¬ like količine goriva. Šele pri visokih hitrostih vstopa namreč v njegovo izgorevalno komoro do¬ volj zraka, ki je v tem primeru oksidator. Visoka hi¬ trost plovila in s tem posredno tudi zraka pa je po- 10mm = 77,77cm TIM 5 • 82/83 1 89 190 TIM 5 «82/83 trebna zato, ker sam motor nima običajne turbine za stiskanje zraka kot avionski turboreaktivni mo¬ torji. Projektil Boumark vzleti navpično, takoj po startu pa prevzame vodenje radar, ki sledi cilju in s po¬ močjo računalnika izračunava popravke smeri glede na spremembe leta cilja. Po računalniški obdelavi, ki je seveda trenutna, se te spremembe s pomočjo radijskih signalov prenašajo na projek¬ til, do popolnosti, kot naša RC vodenja izdelan si¬ stem upravljanja, le da imamo mi svoj računalnik v glavi. Po nekako 10 sekundah leta preneha de¬ lovanje raketnega motorja, v tem trenutku pa IM-99 nadaljuje let vodoravno in samostojno spremlja cilj. V konici ima namreč svoj radar, ki osvetljuje cilj in ga po odbitih impulzih tako sledi. To je tako imenovani samovodljivi način sprem¬ ljanja cilja. V izstrelku samem pa je nameščen bli- žinski vžigalnik, ki povzroči eksplozijo takoj, ko radar zazna vnaprej določeno oddaljenost od cilja. Po podatkih so lahko ob eksploziji uničeni vsi cilji v krogu 600 do 1300 metrov, odvisno seveda od polnjenja, ki je lahko običajno, lahko pa tudi je¬ drsko. Kot zanimivost naj povem, da so glavni deli trupa izdelani iz posebne magnezijeve zlitine, ki je izredno lahka in močna skoraj kot jeklo, obenem pa enostavna in lahka za obdelovanje, žal pa izredno močno podvržena oksidaciji in prav zato izstrelke hranijo do trenutka lansiranja v posebnih hermetično zaprtih silosih, ki se odpro nekaj se¬ kund pred lansiranjem. Za konec še nekaj o vaši izdelavi, ki je pravzaprav dokaj preprosta, saj potrebujete le nekaj osnov¬ nega materiala, to je: trak tršega papirja za trup, koščke furnirja ali pa balse za krila, kot nosilec za motorje uporabite lahko košček letvice, seveda pa bo dovolj dobra tudi navadna vžigalica, tudi glede lepila ne bo problemov, saj je za teh nekaj kapljic dovolj dobro tudi običajno lepilo. Poleg vsega pa potrebujete še nekaj potrpljenja in dobre volje in maketa bo v zadovoljstvo vam in vašim obiskovalcem krasila... morda knjižno polico. Menim pa, da naj pravi projektili ostanejo še na¬ prej v svojih skladiščih. Tehnični podatki: dolžina (m) premer trupa (m) razpon kril (m) startna teža (kg) največji domet (km) največja višina leta (m) barva trupa barva kril 13,7 0,89 5,54 7,260 740 27,400 srebrno siva rumena Andrej Jus Srečanja mladih tehnikov — prikaz tehnično kulturnih aktivnosti osnovnošolske mladine Svet za tehnično vzgojo mladine, ki deluje v ok¬ viru Zveze organizacij za tehnično kulturo Slove¬ nije, vsako leto organizira republiško srečanje mladih tehnikov, ki delujejo v različnih krožkih klubov mladih tehnikov na osnovnih šolah. Pro¬ gram srečanja je tako zastavljen, da omogoča najboljšim mladim tehnikom iz vse Slovenije pri¬ kaz njihove tehnične usposobljenosti na posa¬ meznih področjih tehnične ustvarjalnosti. V letu 1983 bo potekalo srečanje v Murski Soboti. Program srečanja bo obsegal naslednje panoge: PROGRAM A: spoznavanje proizvodnega pro¬ cesa PROGRAM B: sestavljanje konstrukcij in priprava petih razstav: s področja maketarstva v energeti¬ ki, kmetijstvu in uporabo odpadnih materialov ter izdelkov otrok iz VVZ in didaktičnih pripomočkov učiteljev tehničnega pouka PROGRAM C: tekmovanje v uporabi električnega ročnega orodja PROGRAM D: tekmovanje mladih tehnikov v obrambi in zaščiti PROGRAM E: tekmovanja v letalskem, brodar¬ skem, raketnem in avtomobilskem modelarstvu, radijskem goniometriranju, zmajarstvu, foto de¬ javnosti in projekciji pionirskih filmov PROGRAM F: tekmovanje mladih fizikov TIM 5 • 82/83 191 PROGRAM G: demonstracije vrhunskih mode¬ larskih modelov PROGRAM H: razstave delovnih organizacij s področja uporabe njihovih materialov in sestav¬ ljank v klubih mladih tehnikov Program srečanja se deli na dva dela, in sicer na demonstracije izdelkov mladih tehnikov ter na tekmovanje v športno tehničnih panogah. Pomen srečanja ni samo v prikazu in tekmova¬ njih, temveč tudi v medsebojnem spoznavanju pi¬ onirjev in mladincev in izmenjavi izkušenj na raz¬ ličnih tehničnih področjih. Osnovni moto sreča¬ nja je predstavljen v geslu »tehnična kultura mla¬ dih — pogoj za večjo družbeno produktivnost«, ki se odraža v programu predvsem.na področju po¬ klicnega usmerjanja v tehnične poklice, spodbu¬ janja inovacijske dejavnosti in spoznavanje pro¬ izvodnega dela, kot bistvenega dejavnika pri na¬ daljnjem napredku naše družbe. Program spo¬ znavanja proizvodnje in proizvodnega dela je se¬ stavljen iz ogleda tovarne in spoznavanja nje¬ nega proizvodnega procesa in praktičnega dela, ki ga opravijo udeleženci po vnaprej pripravlje¬ nem programu z električnim ročnim orodjem. Poseben program srečanja je namenjen uvajanju tehničnih aktivnosti v sistemu ljudske obrambe in družbene samozaščite. Mladi tehniki bodo v pro¬ gramu obrambe in zaščite preverili svoje tehnično znanje v konkretni situaciji na terenu v obliki tak¬ tično tehnične naloge. Naloga bo obsegala: orientacijo na terenu, radijsko goniometriranje, izstreliev rakete v cilj, fotografiranje in razvijanje na terenu ter reševanje testa s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite. Pokrovitelj tega dela tekmovanja bo tako kot vsako leto revija Naša obramba. V programe so se vključile tudi različne organiza¬ cije združenega dela (Iskra, AS tehnocentar, Mitol, Dinos, Metalka, Mehanotehnika in Naša obramba), ki bodo predstavile svoj proizvodni program, obenem pa bodo z razpisi vzpodbudile mlade tehnike, da se vključijo v njihove programe z izdelki, ki jih bodo naredili v klubih mladih tehni¬ kov. Republiškega srečanja, ki bo že sedmo po vrsti, se bo udeležilo 11 30-članskih regijskih ekip. Ekipe bodo sestavljene na podlagi doseženih re¬ zultatov, ki jih bodo dosegli mladi tehniki na izbir¬ nih regijskih tekmovanjih. Na podlagi dosedanje organizacije srečanj ugo¬ tavljamo, da so le-ta odraz organiziranosti mladih v klubih mladih tehnikov, prikaz celoletne aktiv¬ nosti in vzpodbuda za nadaljnje delo v tehničnih krožkih. Amand Papotnik Ves odpadni papir v ponovno predelavo Zveza organizacij za tehnično kulturo Maribor daje pobudo vsem osnovnim šolam v mariborskih občinah, družbenopolitičnim skupnostim, druž- 192 TIM 5 • 82/83 benopolitičnim organizacijam, interesnim skup¬ nostim in organizacijam materialne in nemate¬ rialne proizvodnje, da se angažirajo v akciji: VES ODPADNI PAPIR V PONOVNO PREDELAVO. Ta akcija pa bi lahko stekla tudi v drugih občinah in regijah v SR Sloveniji. Utemeljitev akcije Akcija zbiranja papirja sodi v obseg dela in življe¬ nja osnovne šole v smeri družbeno koristnega dela ter podružbljanja vzgoje in izobraževanja. Velja naglasiti, da šole in tudi nekatere organiza¬ cije združenega dela, materialne in nematerialne proizvodnje, že uspešno zbirajo nekatere vrste papirja (npr. časopisni papir, pisarniški papir). Še vedno pa se izgubi oziroma uničuje papir, ki ga rabimo za embalažo, zavijanje, pakiranje, revije, razlage, prospekti itd. Tudi ta papir moramo zbi¬ rati in ga predati ponovni predelavi. Tovarne pa¬ pirja pa imajo hude težave z oskrbo odpadnega papirja pri nemoteni proizvodnji. Sliši se tudi, da ga morajo celo uvažati, kar pa je seveda ironija posebne vrste. Zato je več kot na dlani, da je potrebno uvesti ak¬ cijo: VES ODPADNI PAPIR V PONOVNO PRE¬ DELAVO. Obseg akcije 1. Vse osnovne šole mariborskih občin bodo po¬ vabljene k sodelovanju z dopisom ZOTK Maribor, v katerem bodo podrobno navedeni pogoji in na¬ čini sodelovanja. 2. Nosilec akcije bo ZOTK Maribor, ki si bo prido¬ bila širšo družbenopolitično podporo pri: — Skupščini mesta Maribor, — mariborskih občinskih skupščinah, — Gospodarski zbornici, — Izobraževalni skupnosti, — OE Zavoda za šolstvo Maribor, — Zvezi prijateljev mladine Maribor, — Raziskovalni skupnosti, — Komunalnem podjetju, — Dinosu, — Tovarni lepenke Ceršak, — Tovarni papirja Sladki vrh, — Društvu prijateljev tehnične vzgoje Maribor, — Marlesu itd. 3. ZOTK Maribor bo na iniciativnem sestanku s prej navedenimi asociacijami (pod točkama 1 in 2) predložila predlog uvajanja in poteka akcije. 4. ZOTK Maribor bo pripravila tudi orientacijsko tehniško in tehnološko dokumentacijo za izdelo¬ vanje koškov ter načrt za potek zbiranja papirja, odlaganja tega v namenske kesone in odvažanja v tovarno lepenke Ceršak. Oris vsebine uvajanja akcije 1. Nosilci akcije po osnovnih šolah bodo klubi mladih tehnikov v povezavi z ZOTK Maribor. 2. ZOTK Maribor bo zainteresirala komunalno podjetje Maribor, da bo na dogovorjenih me¬ stih v mariborskih občinah postavilo namen¬ ske kesone z oznako »Samo za papir«. 3. Odbor za spremljanje akcije bo osnovnim šolam posredoval orientacijsko tehniško-teh- nološko dokumentacijo za izdelavo koškov, ki jih bodo izdelali namensko za notranje pro¬ store in za postavitev zunaj šole (ožji in širši okoliš šole). 4. Klubi mladih tehnikov šol bodo izdelali načrt za potek izdelave po sprejetem predlogu ter načrt zbiranja papirja in odlaganja le-tega v namen¬ ske kesone Snage. Oris vsebine poteka akcije Akcija naj bi stekla hkrati po vseh šolah (osnovnih in šolah usmerjenega izobraževanja) po nasled¬ njem zaporedju: 1. šole bodo izdelale situacijske načrte postavi¬ tve koškov v prostorih šole in zunaj šole, 2. klubi mladih tehnikov šol bodo imenovali ekipe učencev, ki bodo skrbeli za sprotno (npr. vsak tretji dan) odlaganje nabranega papirja iz ko¬ škov v namenske kesone Snage, 3. vse osnovne šole bodo namen akcije in načine sodelovanja razložile vsem učencem in star¬ šem, 4. tovarna lepenke Ceršak bo dobila situacijski načrt postavitve kesonov in po tem načrtu or¬ ganizirala odvažanje papirja (npr. vsak teden enkrat), 5. šole bodo sproti ocenjevale količine zbranega papirja v svojem okolišu (domisliti način tehta¬ nja tega papirja) ter za odpadni papir prejele plačilo od tovarne lepenke Ceršak, 6. šole bodo potek akcije spremljale tudi s foto¬ grafiranjem, pisanjem spisov, risbami, izdelki itd. ter gradiva tudi razstavile na 3. regijskem srečanju mladih tehnikov Maribor ter pozneje na VII. republiškem srečanju v Murski Soboti. Zaključna misel Ocenjujemo, da bi se lahko naše razmišljanje in pristop razširil v celoten slovenski prostor. TIM 5 « 82/83 1 93 Matjaž Zupan Viri energije — fosilni viri Življenje obstaja na Zemlji že več milijard let. Ostanki odmrlih rastlin in živali so marsikje ostali pod vodo ali v blatu, kjer ni bilo zraka in niso mogle gniti. Prek njih so se nalagale usedline, ki so se v milijonih let spremenile v kamenine. Pod velikimi pritiski so se rastline in živali spreminjale prav po¬ časi v premog in nafto. Kot najbrž veste, imenu¬ jemo ostanke pradavnih živali fosile, od tod tudi skupno ime za nafto, plin in premog — fosilna go¬ riva. Premog Iz rastlinskih ostankov je nastajal premog. Iz naj¬ starejših, ki so najdalj pod zemljo, je nastal antra¬ cit, črni premog je mlajši (okoli 250 milijonov let), rjavi premog ima samo 40 milijonov let, najmlajši pa je lignit. Če je premog pod zemljo dalj časa, potem vsebuje večji odstotek ogljika in oddaja pri gorenju več toplote. Za primerjavo poglejmo, kakšne so količine dru¬ gih goriv, iz katerih dobimo enako toplote kot iz ene tone črnega premoga: 1 tona črnega premoga 3,5 tone lignita 2,3 tone rjavega premoga 0,7 tone nafte 0,07 kilograma urana (v jedrskih reaktorjih) Iz ene tone črnega premoga pridobimo okoli 3200 kWh električne energije. In zakaj uporabljamo premog? Za: — ogrevanje v gospodinjstvih — pridobivanje elektrike v termoelektrarnah — pridobivanje koksa za železarne — pridobivanje raznih surovin v kemiji (tudi zdra¬ vila) — poskusno za pridobivanje plina in tekočih goriv itd. ... V svetu porabimo letno preko 2 milijardi ton pre¬ moga. V Sloveniji pa porabimo letno okoli 5 mili¬ jonov ton premoga v termoelektrarnah. Zaloge premoga na svetu so dokaj velike, samo v Zvezni republiki Nemčiji ocenjujejo zaloge na okoli 35 milijard ton, svetovne zaloge pa so nekaj sto milijard ton, kar zadostuje za več stoletij. Premog se nahaja pod zemeljskim površjem raz¬ lično globoko. Ponekod je tik pod površino, tako da za kopanje zadostujejo bagerji, drugod pa je tudi več sto metrov pod zemljo. Tu so narejeni globoki rovi, kjer rudarji kopljejo to dragoceno go¬ rivo. Delo tu je naporno in tudi nevarno. Transport premoga z vlaki ali kamioni je draga zadeva, zato ponavadi zraven večjih premogov¬ nikov zgradijo termoelektrarne, kjer iz premoga pridobivajo električno energijo, to pa je lažje pre¬ našati po daljnovodih do porabnikov. Oglejmo si, na zelo poenostavljen način, kako de¬ luje termoelektrarna. Premog gori in spreminja vodo v paro s temperaturo tudi preko 300 stopinj Celzija. Ta para pa z velikim pritiskom prihaja do parnih turbin, kjer brizga na posebej oblikovane lopatice turbine. Turbina se zaradi tega zelo hitro vrti. To vrtenje se preko osi prenaša v generator, ki proizvaja elektriko. Pri nas imamo več termoelektrarn. Največja je Šoštanj, ki je postavljena v bližini rudnika lignita v Velenju. Ima moč 669MW (megavatov — to pomeni, da v eni uri proizvede 669.000 kilovat¬ nih ur električne energije). To je enako kot naša nuklearna elektrarna v Krškem, in nekoliko več kot vse slovenske hidroelektrarne skupaj! Ter¬ moelektrarne pa imajo to slabo lastnost, da v precejšnji meri onesnažujejo okolje. Le pomislite, koliko pepela in dima odda pri gorenju tistih 5 mi¬ lijonov ton premoga, ki ga v Sloveniji pokurimo vsako leto! Nafta Iz živalskih in rastlinskih ostankov je v dolgih mili¬ jonih let nastala, ob pomoči posebnih mikroorga¬ nizmov (anaerobne bakterije), globoko pod zem¬ ljo nafta. Pri zemeljskih premikih je iz globin po¬ nekod prišla tudi na površje in tako sojo odkrili. Še pred dobrimi 100 leti so nafto v svetu komaj kaj uporabljali. Za vse potrebe je bilo nafte dovolj že v nahajališčih, ki so bila 20 metrov globoko. Potem pa smo pričeli uporabljati nafto v prometu, kemiji in za kurjavo. Da bi zadostili potrebam, je bilo treba vrtati vse globlje in globlje, tako da so danes vrtine v povprečju globoke preko 2000 metrov! Najgloblje segajo celo preko 5000 metrov. Nafto pridobivajo tako, da s pomočjo diamantnih svedrov zvrtajo luknje v zemljo (kar je zelo drago in zamudno delo). Iz vrtin, kjer nafto tudi najdejo, potem s posebnimi črpalkami vlečejo to »črno zlato« na površje. Potem pa jo s tankerji ali nafto- 194 TIM 5 #82/83 vodi vozijo po vsem svetu do porabnikov. Največ nafte imajo v Sovjetski zvezi, Združenih državah Amerike, v državah ob Perzijskem zalivu (Saud¬ ska Arabija, Kuvajt, Irak, Iran) pa v Nigeriji, Vene¬ zueli, Libiji in drugod. Nekaj, a veliko premalo za naše potrebe, je nafte tudi pri nas, v Panonski ni¬ žini. Veliko nafte pa danes pridobijo iz vrtin, ki so jih vrtali pod morskim dnom. Znanih zalog nafte na svetu je okoli 100 milijard ton. Leta 1978 smo na svetu porabili okoli 3 mili¬ jarde ton, kar pomeni, da imamo nafte le še za okoli 30 let, če je ne bomo znali bolj pametno upo¬ rabljati. Ocenjujejo sicer, daje neodkritih in težko dostopnih zalog še okoli 500 milijard ton, vendar bo črpanje zelo drago. Velik del te nafte se nahaja tudi v kameninah — Skrilavcih — ki imajo drobne luknjice, tako da se nafta skriva v njih kot v ne¬ kakšni gobi. Pridobivanje te nafte pa ne bo zelo enostavno. Nafto in njene proizvode uporabljamo vsak dan, pa se tega marsikdaj niti ne zavedamo. Nafto uporabljamo za: — kurjenje v gospodinjstvih, — kurjenje v termoelektrarnah, — goriva (bencin, kerozin, plinsko olje) v pro¬ metu — in to v avtomobilih, lokomotivah, vla¬ kih in ladjah, — za asfalt, — v kemiji za surovine za plastične mase, razne kemikalije in tudi zdravila, — za pridobivanje gume, parafina in še in še... Zelo veliko škodo delamo sami sebi, ker nafto ku¬ rimo v pečeh in termoelektrarnah. Poleg onesna¬ ženega okolja s tem tudi porabljamo surovino za toliko vsakdajih proizvodov, da bo pravi šok za našo civilizacijo, ko nafte ne bo več. Stanje se sicer izboljšuje, v Sloveniji smo, na primer, leta 1977 pokurili še preko 57.000 ton tekočih goriv v termoelektrarnah, leta 1980 pa le še 7500 ton. Nafta pa je tudi močno orožje v mednarodni poli¬ tiki in gospodarstvu. Države, ki nafto imajo, zelo hitro dvigujejo ceno in s tem izsiljujejo države, ki nafte nimajo. V veliki meri občutimo to tudi mi. Pri nafti omenimo še rafinerije. To so velike in drage tovarne, ki nafto predelujejo v bencin, kerozin, mazut, bitumen za asfalt, surovine za kemično in¬ dustrijo itd. Pri nas imamo toliko rafinerij, da bi lahko predelali 3 do 4-krat več nafte, kot je pora¬ bimo ... TIM 5 • 82/83 1 95 Miloš Macarol Mehansko izkoriščanje toplotne energije Živimo v obdobju svetovne energetske krize. Izredno nagel tehnični razvoj v zadnjih desetletjih je večino dežel prignal v položaj, da naenkrat ra¬ bijo in trošijo več energije, kot jo zmorejo proizve¬ sti. Še težje je to za dežele v razvoju, ki se same še niso dokopale do vseh lastnih naravnih virov energije, kot sta zlasti nafta in zemeljski plin. Takšne dežele, in med te sodimo tudi mi, morajo za lastne potrebe velike količine te energije uva¬ žati, kar pa dodatno obremenjuje njihovo plačilno bilanco in njihov gospodarski položaj. Pravi izhod iz teh težav je v iskanju in izkoriščanju vseh raz¬ položljivih naravnih virov energije, tudi tistih, ki jih doslej nismo znali izkoristiti; tu gre predvsem za neposredno izkoriščanje sončne energije, vetra, geotermične pa celo biotermične in biokemijske energije, česar imamo mi resično na pretek v šte¬ vilnih regijah naše domovine. Energetska kriza je potemtakem zares začasen pojav, ki opozarja človeštvo in vsako družbeno skupnost, da bo v prihodnje potrebno posvetiti pr¬ venstveno pozornost odkrivanju in smotrnemu iz¬ koriščanju vseh razpoložljivih naravnih in drugih energetskih virov. Prizadevanja zadnjih nekaj let so namreč pokazala, da so tu neizčrpne možno¬ sti, kakršnih doslej nismo niti slutili. To niti ni čudno, saj do energije sploh nismo imeli pravega odnosa, zato smo z njo ravnali zelo potratno. Ko¬ liko energije smo odveč potrošili samo zaradi po¬ manjkljive toplotne izolacije! Ločeno ogrevamo prostore, ločeno hladimo živila, se pravi, brez medsebojne kompenzacije. V hladilnih sistemih klasičnih in nuklearnih termocentral se sprošča ogromna količina toplotne energije, ki je ob vseh problemih ogrevanja ne znamo smotrno izkoristi¬ ti, kajti v tehnoloških projektih premalo upošte¬ vamo ekološke zahteve in ekonomičnost delova¬ nja. Prav to se nam krepko maščuje. Očitno je, da bomo morali tokrat docela spreme¬ niti odnos do vseh vprašanj, ki zadevajo energe¬ tiko in temu primerno poskrbeti tudi za vzgojo najmlajših. Dejstvo je, da mlado generacijo ča¬ kajo zelo odgovorne naloge prav na področju in¬ ventivnega razreševanja energetskih in ekoloških problemov, zato je nujno, da že otroku približamo svet energetike in ekologije na način, ki ga bo vzpodbujal za kasnejše razreševanje energetskih problemov. Temu sta namenjena tudi oba današnja prispev¬ ka. Njun namen je približati otroku predstavo o energiji, ki je v svoji prvotni obliki docela nevidna, velikokrat nezaznavna (npr.: v kosu premoga, nafti ali plinu), včasih celo nevarna (električna ali nuklearna), pa vendar vsestransko koristna in uporabna. V obeh primerih bomo prikazali, kako preprosto je na videz nevidno toplotno energijo (lončene peči ali radiatorja centralne kurjave) pre¬ tvoriti v mehansko. Spiralna zračna turbina Lončena peč in grelec centralne kurjave sta dva povsem različna toplotna vira, ki pa imata isti namen: oba ogrevata prostor. Tako namreč pra¬ vimo v vsakdanjem pogovoru; v resnici pa ogre¬ vata zrak, ki polni vsak življenjski prostor na tem svetu. Razumljivo je, da v prostoru, ki ne bi imel zraka, ne bi mogli dihati, toda tudi ogrevanje bi bilo precej slabo. Pri ogrevanju prostorov igra zrak izredno pomembno vlogo. Zrak, ki nepo¬ sredno obdaja toplo peč ali grelec, se naglo se¬ greje, zato postane lažji in se dviga k stropu. Nav¬ pična struja toplega zraka nad pečjo ali grelcem potiska segreti zrak tik pod stropom na vse strani prostora. Ob hladnih stenah se zrak nekoliko ohladi, postane težji in se spusti k tlom, od tod pa ob rahlem podtlaku, ki nastane pod navpično strujo, znova hiti k peči, kjer se znova segreje. Po zaslugi zraka in omenjene toplotne cirkulacije tudi večje prostore lahko ogrevamo z eno samo pečjo ustrezne zmogljivosti. Ker je zrak brezbarven, toplotne zračne struje nad 196 TIM 5 «82/83 pečjo ali radiatorjem ne vidimo pa tudi ne čutimo. Vanjo bi lahko nekdo celo podvomil, toda za takšno trditev imamo prepričljiv dokaz. Tokrat nam bo navpični tok toplega zraka izvrstno poga¬ njal SPIRALNO ZRAČNO TURBINO. To je pre¬ prosta naprava, ki si jo bomo izdelali iz tankega kartona ali pa iz trdega, gladkega papirja, kakrš¬ nega uporabljamo pri tehničnem risanju. Zanjo potrebujemo še 40—50 cm dolgo in 5 mm debelo leseno letvico (ali podobno okroglo palico), 6 cm dolgo, 2 cm široko in 0,5 cm debelo leseno preč¬ ko, tanek žebljiček, buciko in 3—4 mm debelo (stekleno, kovinsko ali plastično) kroglico z izvrti- no, v kateri se bucika še prosto giblje. Na karton ali risalni papir si s šestilom izrišemo spiralo s premerom 12—15 cm in s širino steze 8 mm. V tem primeru sta osišči A in B razmaknjeni le 4 mm. Priložena pomožna skica prikazuje, kako ost šestila izmenično predevamo zdaj v eno (A) zdaj v drugo (B) osišče in z notranje strani na¬ vzven sproti izrisujemo spiralne polkrožnice. Ko smo s tem gotovi, vzamemo v roke manjše škarje in od sredine navzven natančno po obrisih izre¬ žemo papirno spiralo, ki jo bomo kasneje upora¬ bili kot rotor naše zračne turbine. Zdaj vzamemo v roke letvico in na enega od nje¬ nih koncev s tankim žebljičkom pribijemo leseno prečko, ki bo rabila za podstavek. V nobenem primeru za podstavek ne smemo uporabiti kake večje kvadratne deščice, ki bi zaprla pot toplotni zračni struji, tako da bi se rotor znašel v mrtvi legi in se seveda ne bi vrtel. Pri klasičnih radiatorjih, ki imajo na vsakem rebru 1 cm visok rob, prečka niti ni potrebna, saj zadostuje, da v letvico napravimo le ustrezen utor in jo enostavno nasadimo na enega od reber radiatorja. V tem primeru bo izko¬ ristek turbine še večji. Preostane nam samo še namestitev papirne spi¬ rale. To na sredini v točki A prebodemo z buciko, tej s spodnje strani zaradi manjšega trenja nade¬ nemo majhno kroglico in jo zasadimo v gornji konec letvice. Papirna spirala se bo pri tem zaradi lastne teže razprla navzdol in v tej legi šele prido¬ bila bistvena svojstva rotorja zračne turbine. Če spirala s spodnjim delom zadeva v podnožje ali rebro radiatorja, ji pač skrajšamo »rep«. Turbino postavimo na sredino radiatorja, kjer je tok zraka najmočnejši. Že pri srednji temperaturi ogrevanja se bo rotor kar dobro vrtel — v smeri, ki je naka¬ zana na skici, torej z repom naprej. Zračna turbina deluje povsem neslišno in s prijetnim občutkom ritmičnega valovanja, ki človeka priteguje in ga pomirja. TIM 5 © 82/83 1 97 Tudi to je ena od možnosti pretvarjanja toplotne energije v mehansko. Takšne naprave seveda ne pridejo v upoštev za večje pogonske moči, uspešno pa jih lahko uporabimo za količinske me¬ ritve pretoka plinov. Opisana naprava zaradi svoje preprostosti deluje kot nekakšen »perpetuum mobile«, ki človeka re¬ snično pomirja in ga vzpodbuja k razmišljanju. Za otroka je takšna naprava sila poučna in vzpod¬ budna, saj gre v tem primeru za fizikalno igračo, ki veliko prispeva k razvoju njegove tehnične kulture in znanstvene miselnosti. Zračni vrtiljak Na podoben način si lahko izdelamo tudi papirni zračni vrtiljak, ki se bo vrtel vso zimo, dokler bo v peči kaj gorelo in dokler bodo greli radiatorji cen¬ tralne kurjave. To napravo prav tako poganja pre¬ prosta papirna zračna turbina ali vetrnica, ki de¬ luje pod vplivom navpičnih zračnih tokov. Vetr¬ nico si po priloženi skici izrišemo s šestilom in tri¬ kotnikom na kvaliteten karton ali trd, gladek list. Zunanji obod naj ima premer 16 cm, notranji naj bo za 8 mm manjši, medtem ko na sredini ohra¬ nimo krožno jedro s polmerom 1 cm. Notranjo krožnico razdelimo na 12 enakih delov in tako kot na priloženi skici vrišemo 12 krilc in 12 nosilnih reber širine 5mm. S škarjami najprej izrežemo obod vetrnice, z ostrim rezilom pa tudi krilca, ven¬ dar samo tisti del, ki je označen z izvlečenimi čr¬ tami. Na črtkasti del položimo rob trikotnika ter ob njem ukrivimo vsako krilce za dobrih 30° navzgor. S tem je pogonski del vrtiljaka gotov. Stolčke vrti¬ ljaka si izdelamo iz kositrnih kroglic, ki jih s po¬ močjo sukanca navežemo na obod v višini 20cm. Za nosilno gred potrebujemo 25cm dolgo ter 8—10mm debelo palico, za podstavek pa leseno prečko(6 x 2 x 0,5cm). Da se bo vetrnica čimbolj mirno vrtela, vgradimo v njeno osišče ustje vložka za kuli, kateremu smo predhodno odstranili kro¬ glico. To naj bo dolgo le 5 mm, tako da ga lahko dodatno utrdimo z lepilom. Med sušenjem lepila skozi kovinsko ustje vdenemo buciko in ga na¬ ravnamo tako, da se bo vetrnica čimbolj mirno vr¬ tela. Pri montaži vetrnice ne pozabimo podložiti kroglice. Če bomo še buciko rahlo naoljili, se bo vrtiljak začel vrteti, brž ko ga bomo postavili na razgret radiator ali lončeno peč. Zaradi centrifu¬ galne sile se bodo stolčki kaj hitro razpeli navzven in živahno krožili v prostoru krog vrtiljaka. Z malo iznajdljivosti si boste lahko izdelali še več podob¬ nih naprav in vrh radiatorja bo naenkrat postalo živahno kot v pravem Luna parku. 198 TIM 5 O 82/83 Barry N. Malzberg Odraščanje Prevedel Žiga Leskovšek Ime mi je Donald Alan Freem. Star sem osem let. Z močjo misli lahko storim prav vse. Ljudi lahko pripravim do tega, da rečejo tisto, kar želim. Lahko jih prisilim, da storijo dejanja, katera sem vnaprej določil. Vedno sem imel ta dar. Ljudje se me zaradi moje moči bojijo. Vedo, da jih lahko nadzorujem in ker se oklepajo svojih bed¬ nih iluzij o svobodi, so prestrašeni. Zaradi tega sem že od petega leta dalje zaprt v varstveni ustanovi, s pristankom mojih staršev in na stroške družbe, ki me je tja poslala. Ni mi mar. Ta ustanova ne more nadzirati moje moči. Moj um zaplove, vzleti in je daleč nad nji¬ hovimi bednimi napori, da bi me ujeli. Lahko na¬ redim vse, kar hočem. Vedno bo tako. »Soočiti se moraš z resničnostjo, Donald,« mi vsak dan v pogovoru reče doktor Nevins. »Če se ne boš soočil z njo, boš vse življenje živel tako, jaz pa tega ne želim. Zelo si mlad, zelo bister in prilagodljiv. Verjamemo, da si sposoben prene¬ hati s tem. Moraš nam pomagati.« Naslonim se na stol, se zazrem najprej v okrogel, vznemirjen obraz doktorja Nevinsa in nato na igrišče, kjer upravljam s skupino otrok, ki se žo¬ gajo brez lastne volje. »Prisilil sem vas to reči,« ga opozorim. »To ste rekli, ker sem vam tako ukazal.« »Donald, tako ne gre več naprej. Napredovati morava...« »Vedel sem, da boste to dejali. Z močjo svoje misli sem vam ukazal, da rečete: ,napredovati morava'. Karkoli naredite, naredite zaradi tega, ker vas v to prisilim.« Doktor Nevins udari z dlanjo po mizi in nespretno vstane. Najini pogovori se tako običajno končajo. »Ne želim izgubiti potrpljenja,« pravi, »toda ti ne sodeluješ. Niti poskušaš ne.« » Vedel sem, da boste to rekli. Vedel sem, še pre¬ den ste rekli in jaz sem vam ukazal, da z roko TIM 5 • 82/83 1 99 udarite po mizi. Bojite se me, vendar ni nikakrš¬ nega vzroka, da bi bili prestrašeni,« mu rečem. »Nikoli vam ne bi storil kaj žalega. Nikoli ne bi pri¬ silil ljudi, da bi se poškodovali.« Doktor Nevins vzdihne, napne lica in zmaje z glavo. »O tem se bova pogovorila drugič, Donald,« reče. »Moral boš premisliti o teh rečeh...« »Hotel sem, da ste to dejali,« ga opozorim in ko doktor Nevins vstane, mu z miselnimi močmi ukažem, da mi odpre vrata in da me zaripel od besa, ki mu svetla lica obarva z rdečimi lisami, spusti ven. Na koncu hodnika mu pošljem ukaz naj zaloputne z vrati, in vrata se s kovinskim zvenkom zadrlesknejo. Nisem razvijal svojih miselnih moči. Porodile so se mi v polnem razcvetu. Ne spominjam se niti časov, ko sem bil še majhen in ko še nisem mogel pripraviti ljudi do tega, da delajo to, kar hočem. Pri šestih letih me je obiskalo tuje bitje, s katerim sem se dolgo pogovarjal. Tujec mi je pojasnil, da sem prvi pripadnik rase nadljudi s takimi spo¬ sobnostmi in da so ga poslali iz prihodnosti, da bi raziskal zadevo in da bi me varoval. Obljubil mi je, da se bodo moje moči dedovale in da bom, ko bom odrasel, lahko imel otroke, ki bodo imeli iste sposobnosti. Desettisoče iet v prihodnosti bodo moji potomci gospodarji planeta: s svojimi neslu- tenimi zmožnostmi bodo osvojili zvezde in iznašli časovne stroje. S takim časovnim strojem se je nek znanstvenik vrnil, da me pregleda, oceni moj napredek in me prepriča, da se bodo na koncu moje težave rešile.« »Dolgo časa boš zaprt v varstveni ustanovi,« mi je povedal tujec, »toda slučajno se boš v puber¬ teti naučil lagati in pred drugimi prikrivati svoje moči. Dejal boš, da se zavedaš, da ne nadziraš ničesar in nikogar in odpustili te bodo kot ozdrav¬ ljenega. Nato boš tiho posejal svoje seme.« »Nočem jim lagati,« sem povedal tujcu. »Pono¬ sen sem na svoje moči in vem, da jih razkačim, ko se baham. Ne vidim nobenega razloga, zakaj bi moral sploh vljudno ravnati s temi manjvredneži.« Mogoče nisem povedal ravno tako. Bil sem star šele šest let. V zadnjih dveh letih sem se naučil dobro brati, tako da se zdaj lahko bolj umetelno izražam. Menda sem tujcu dejal, da bom storil natanko to, kar hočem in da mi tega ne on ne kdo drug ne more preprečiti. Pri šestih letih sem bil zelo ošaben, vendar sem se od takrat nekoliko unesel. Govorim in občutim iste reči, le naučil sem se, da jih nekoliko omilim. »Občasno se bom vrnil sem in ocenil tvoj napre¬ dek. V bistvu pa boš moral svoje življenje živeti sam,« me je poučil tujec. Dosedaj se je tujec vrnil le enkrat na zelo kratek razgovor. Zavedam se, da sem odvisen od sa¬ mega sebe. Doktor Nevins se razjezi in reče nekaj o tem, da mi bodo v primeru, če ne bom hotel sodelovati, dali več injekcij in pomiril. Takrat se res razjezim. Povem mu vse o tujcu in sporazumu o moji pri¬ hodnosti, ki sva ga sklenila. To mi vzame precej časa in ko končam, doktor Nevins z zadovoljnim obrazom zmaje z glavo in reče: »Zelo sem zadovoljen, Donald, končno se mi od¬ krivaš.« »Prisilil sem vas, da ste to dejali,« pravim. »Da, zelo si nam pomagal, Donald,« reče doktor Nevins, me potreplja po ramenih in odpelje k vra¬ tom. Najin pogovor je pri kraju tako hitro, da sem spoznal, da ga nisem utegnil izpeljati tako, kot sem hotel. Prvič se je primerilo kaj takega in ne¬ koliko vznemirjen sem. Opomnim se, da je doktor Nevins na nek način prekanjen in da ga moram nadzirati. Ta večer me obišče tujec in mi pove, da je izje¬ mno vznemirjen. Lahko zaznam njegovo razbur¬ jenje. »Ne bi jim smel povedati o meni,« mi reče. » To ni bilo pametno, Donald. Lahko bi pokvaril vsa naša prizadevanja, vso načrtovano prihodnost. Zdaj se bodo osredotočili na tiste elemente, ki so naj¬ bolj bistveni.« »Vseeno mi je, poleg tega pa sem te prisilil, da si to rekel,« mu rečem. »Ne, Donald. To je zelo resna zadeva in bi morala ostati najina skrivnost. Zelo sem razburjen.« »Hotel sem, da si razburjen. Nekaj sem napravil tvoji duševnosti, da si se razburil.« »Donald, osredotočili se bodo na bistvene ele¬ mente in lahko se zgodi, da te prepričajo, da je vse plod tvoje domišljije. Lahko spremeniš ča¬ sovni tok.« »Želim spremeniti časovni tok,« rečem. »To je, kar želim. Menim, da se te bom znebil.« Nekaj storim s svojo zavestjo in tujec s krikom iz¬ gine. Dejansko ga tu nikoli ni bilo. Nikoli nisem poznal nobenih tujih bitij in prav rahlo se mi po¬ sveti, da mi je doktor Nevins vsa ta leta skušal pomagati in da mu dolgujem vsaj svoje sodelo¬ vanje. Mogoče lahko vse to rešiva skupaj. Počasi se mi zdi že zelo dolgočasno, da se dogaja prav tako, kot hočem. Drugače bi bilo bolj razburljivo. Dopustil bom, da bodo nekaj časa počeli, kar hočejo. 200 TIM 5 © 82/83 timowg oglasi PRODAM tri avtomobile na žično vodenje. Eden je popolnoma nov. Kdor kupi vse tri, mu dam zraven še raznovrsten material (znaki za avtomobile, zobniki, škatle za baterije...). Prodam tudi kompleten material za NF ojačevalnik in NF korektor (oba sta primerna za začetnike). Zgoraj našteti material tudi za¬ menjam za avto cesto. Sandi Volavšek Kešetovo 6/a 61420 Trbovlje PRODAM dva kalupa za izde¬ lavo trupov-modelov, spreje¬ mnik in modul SSM, 2 servomo- torja CONTEST tovarne SIM- PROP ELECTRONIC in načrt pravega letala VOLKS PLANE. Branko Dežman Naklo 156 64202 Naklo PRODAM ZENIT E, objektiv IN- DUSTOR 50, letnik 1981 — malo rabljen. Peter Lah Vipava 149 65271 Vipava PRODAM model jadralnega le¬ tala LAHOR, gliserje VIA, VIHOR in MČ-1, jahto MLJET 77, čoln NENA. Prodam tudi modele v kompletu: avion POLAS, GU¬ MENJAK in HOBI-3, okoli 100 raket, načrte za jadralna letala, DV avione, DV jadralna letala, gumenjake, gliserje, jahte, rake¬ te, raketoplane in avtomobile. Vladica Stankovič Proleterskih brigad 11/3 18500 Vranje KUPIM rabljen ojačevalnik. Lahko je tudi domače izdelave, vendar naj bo v uporabnem sta¬ nju. Cena naj ne presega 3000 din. Marjan Gojkošek Trnovec 1 a 62324 Lovrenc na Dravskem polju KUPIM načrte za 5 W CB postajo. Cena načrta naj ne presega 10 din. Tomaž Modrijan Rovtarska cesta 35 61370 Logatec PRODAM povečevalnik za slike VPA-5, sušilec za slike LIBELA (320 x 420,220 V-300 W), gramo¬ fon ISKRAFON PM 71 (za dele), objektiv za fotoaparat INDU- STAR 50 (3,5/50), RC SIMPROP po delih ali komplet v okvari. Kupim pa motorček za kaseto¬ fon GELKA SK 6002. Sandi Šink Stara Loka 145 64220 Škofja Loka KUPIM Time letnik XIV od 1 do 10. Kupim tudi TV igre. Valter Božič Polje 29 66310 Izola PRODAM letalski motorček Cl- POLLA JUNIOR 1,5 ccm z eliso in 1 liter goriva. Igor Katalinič Prešernova 44 62380 Slovenj Gradec PRODAM načrte RC maket letal: SPITFIRE, FOCKE WULF, MU¬ STANG CURTIS, YAK itd. Andrej Nemec Plečnikova 4 62000 Maribor KUPIM CB postajo, lahko nedo¬ končano ali v KIT-u. Jože Štante Ljubljanska 29 61330 Kočevje KUPIM IC: SN 76477, SN 7490, NE 555. Roman Kelhar Kvedrova 11 61110 Ljubljana tel. 061 455-881 dopoldne do 12.50 MODELARJI, POZOR! Prodam čisto nov eksplozijski motorček prostornine 3,5 ccm (še zapaki¬ ran in s svečicami), letalski model (akrobat) Curare 20 in več večjih ali manjših jadrnic in čol¬ nov! Robert Bukovec Cesta v Rožno dolino 2 61000 Ljubljana tel.061 215-017od 19. do21. ure NUJNO kupim transistor 2 SB 324 E! Aljaž Frenk Šmartno 26 61211 Šmartno pod Šmarno goro tel. 061 59-649 pred 7. uro in po 21. uri KUPIM 4-kanalno RC napravo s 4 servomotorji. Kupim tudi 3,5 do 5 ccm motorček z notranjim izgorevanjem. Miro Mele Vel. Ligojna 7 61360 Vrhnika PRODAM nov model jadralnega letala na DV tipa PIONEER. Raz- petina kril 3,50 m in dve še ne sestavljeni plastični maketi letal: THUNDERBOLT P 47 D M 1:32 in HEINKEL He 1776 M 1 :72. Leon Polanc Delpinova 14 65000 Nova Gorica tel. 065 31 -211 int. 328 dopoldne NUJNO kupim letalski diesel motorček s plinom s protornino od 0,8 do 1,5 ccm z eliso in malo goriva z navodili. Cena naj ne presega 550 din. Boštjan Pivk Cegelnica 30 64202 Naklo tel. 064 47-203 KUPIM mikroampermeter t 50 A ali ± 100 A z ničelnim položajem v sredini, potenciometer 2,5 ki- loohmov/0,25 W, linearni, upor 220 ohmov±0,33 W — 2 kosa. Kupim tudi elektromotor MO- NOPERM SUPER SPECIAL. Roman Tušek Reka 1 63270 Laško PRODAM ali zamenjam 9 V JUMBO 550 motorček — je sko¬ raj nov. Razvije 13.500 cVmin. Zamenjam ga za 5 litrov goriva (metanola) ter tri svečke za 3,5 ccm motor. Prodam tudi avto na žično vodenje BMW turbo — zelo poceni. Andrej Kodrun Sv. Florjan 65 63325 Šoštanj PRODAM TIM letnik 1982, vse številke. Lado Srebot Zg. Draga 13 61294 Višnja gora slikovna križanka Pavle Gregorc trgovina z amaterskim in tehničnim materialom VAf SVOJIH POSLOM IETE fOČASt Krašol STAR JH VSE KAR POTREBUJETE ZA DELO PRI TEHNIČNEM POUKU, VSE KAR POTREBUJETE ZA DELO V KLUBIH IN KROŽKI MOD^RSKI KOMPLETI, MaA^Bn^RODJ (SKI IN ELEKTRt 1ATERII TEHNIČNE IGRAČE — ELEKTRIČNE ŽELEZNICE, ELEKTRIČNI AVTOMOBILI, A\ MODELI, KONSTRUKCIJSKI K( )MOBILSKI ORODJA, JODELj! mVITE^ IEJŠII iSM« LJUBLJANA, STARI TRG 5 mik TRG^