jUpravnlštvo; Ljubljana, Knafljeva &
—	Telefon 9L 3122. 8123, 3124, 3125, 3126.
InaeratnJ oddelek: LJubljana, Selen-burgova oL — TeL 3492 to 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon St. 2455. Podružnica Celje: K oc enova ulica 2.
—	Telefon St 19a
Bafrart pri pošt ček. zavodih: LJubljana St. 11.842, Praga «slo 78 180 Wien St 105 241
LluMfaaa, P«tek 8. julija 1938
Cena 2 Dir
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—> Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123. 3124 3125. 3126. Maribor. Grajski trg St. T. telefon St 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. I, telefon St. 65.
Rokopisi se ne vračajo
X. vsesokolski zlet
V sredo se je v Pragi odigraval najsi-jajnejši prizor velikega vsesokolskega zleta. V triumfalni povorki se je sokol-stvo poklonilo narodni in državni ideji in izrazilo svojo vdanost zlati Prahi ter je izpovedalo pred očmi vsega naroda in vse Evrope svojo zvestobo sokolski misli. A sto tisoči in sto tisoči naroda, ki so v burnem oduševljenju klicali sokolski armadi, so dajali izraza priznanju sokolskemu delu in vdanosti sokol-skim idejam. V mogočnem okviru praških manifestacij je živo in neugasno plamtela tudi bratska ljubezen med češkoslovaškim in jugoslovenskim narodom in v strumnih skupnih korakih češkoslovaških in jugoslovenskih sokol-skih vrst je odmevala enotna volja obeh narodov, za vedno skupaj živeti radostne in težke dni in v neporušni zajednici braniti skupno svobodo ter graditi skupno bodočnost.
Gin j enega srca čitamo vsakodnevna poročila s sokolskega zleta v Pragi. Di-vimo se samozavesti češkoslovaškega naroda, njegovi disciplini in z globoko hvaležnostjo sprejemamo izraze neomajne ljubezni, ki prešinja češkoslovaška srca napram jugoslovenskim bratom, napram Jugoslaviji. S ponosom se naš narod zaveda, da je tudi on v plemeniti sokolski tekmi doprinesel svoj pošten del in ki v globokem občutju vrača ljubezen za ljubezen, zvestobo za zvestobo. Sokolske čete* iz Jugoslavije so te dni nositeljice in glasnice volje celokupnega jugoslovenskega rodu, da nas nič od češkoslovaških bratov ne more ločiti in da ni sile na svetu, ki bi mogla razdreti vezi bratstva in vzajemnosti med obema narodoma.
Vsa Evropa z občudovanjem gleda na dogodke praškega sokolskega zleta. Presoja jih, kar je razumljivo v današnjih časih, predvsem s političnega stališča, kot dokaz samozavesti, discipline in odločnosti češkoslovaškega naroda. Preko tega pa evropsko časopisje ne more pre-hvaliti vzgojnega, tehničnega in orga-nizatornega dela, ki ga sokolstvo manifestira na svojem zletu in glede katerega češkoslovaški narod nima tekmeca med evropskimi narodi. Znameniti romanopisec Jules Romains, predsednik svetovne zveze Pen-klubov, je globoko zajel pomen sokolskega zleta v svoji izjavi, v kateri pravi: »Vabili so nas na sokolski zlet. Mislili smo si, kaj more biti za nas na telovadbi, pa tudi če se vrši v množicah. Jaz osebno se za šport in za telesno vzgojo ne zanimam. Manjka mi za to razumevanja. Toda, ko sem prišel na zletišče in gledal, kar se je razvijalo pred mojimi očmi, sem občutil, da iz te sokolske množice struji neka posebna pobožnost, globoko spoštovanje in ljubezen k ljudskemu življenju in k njegovemu nositelju človeku. Nočem govoriti v frazah. Ko pa sem videl okrog sebe vlažne oči in tresoče se ustnice, se je tudi mene polastila povsem neobičajna ginjenost. Zelo težko mi oride solza na oko. Toda, ko je sokolska mladina pričela prepevati, se mi je hotelo, da se blaženo razjočem. V tem trenutku sem razumel, kar morda niti sami ne veste. Prevzeli so me ritmi in barvni odbliski, šum koraka v pesku, šuštenje rok v zraku, toda predvsem lahki prirodni korak čarobne sokolske mladine. Tako hodijo svobodni ljudje. To je bü korak svobode. Razumel sem, da je to, kar smo gledali, pravo bogoslužje svobodi, misteri j demokracije.« Tem besedam enega največjih duhov današnje kulture pač ni ničesar dodati. To je sodba Evrope in kulturnega sveta o kulturnem pomenu praških dni.
S ponosom smemo beležiti, da ni le častna udeležba našega jugoslovenskega sokolstva na praškem zletu, temveč so častni tudi njegovi uspehi. Tako v mednarodnem tekmovanju, kakor v mno-žinskih nastopih. V mednarodnem tekmovanju so naše Sokolice ofvojile drugo mesto, naši Sokoli pa tretje. Pri mno-žinskih nastopih so bile ravno vežbe jugoslovenskega sokolstva po svoji slikovitosti, umetniški in tehnični kompoziciji proglašene kot ena najlepših točk vseh zletnih prireditev. Še s posebno radostjo je vsa naša nacionalna javnost sprejemala vesti, kako sijajno se je izkazal naš sokolski naraščaj. Mlada sokolska generacija, neobtežena od dediščine nesvobodnih dni, raste mogočno iz naroda v pravem sokolskem duhu in prevzema z novim elanom, z novo vero in z novo sigurnostjo 'ispeha borbo za zmago velike misli, ki jo je v tako ne-dosežni enostavnosti in globini izrazil naš neumrli Sokol, Viteški kralj Aleksander Uedinitelj, ko je jugoslovanskemu sokolstvu izročil svoj kraljevski prapor, da ga čuva in nosi od zmage do zmage. V globoki simboliki je starejša sokolska generacija izročila bratskemu češkoslovaškemu Sokolu v teh dneh nepozabni lik največjega jugoslovenskega Sokola, a naš sokolski naraščaj vsem nam toliko drago in ljubo sliko mladega sokolskega kralja, njegovega sina Petra II.
I#jer je naše sokolstvo, tam je naroči in njegova življenjska misel, a kjer je narod, tam ne more manjkati njegova
RAZHOD SOKOLSKIH ARMAD
Z enakim navdušenjem, kakor jih je sprejela, se je slovanska Praga
včeraj poslovila od svojih sokolskih gostov
Praga, 7. julija, h. Praga je bila od snoči do danes v znamenju razhoda sokolske armade in drugih gostov vsesokolskega zleta. Do danes opoldne so odhajali češkoslovaški Sokoli in Sokolice, popoldne in zvečer pa jugoslovenski in drugi inozemski udeleženci. Razhod se je razvil v občudovanja vrednem redu, čeprav so bile ure, ko je vsaki dve minuti odšel kak vlak. Saj je bilo poleg rednih in sokolskih vlakov še cela vrsta posebnih vlakov za druge udeležence. V glavnih zletnih dneh od 1. do 7. julija je pripeljalo v Prago 284 posebnih vlakov in ravno toliko tudi odpeljalo. Glavni naval je bil za prihod dne 1. in 2. julija, za odhod pa včeraj in danes. Skupno je v teh sedmih dneh pasiralo praske kolodvore več kot poldrug milijon ljudi.
Današnji dan je bil zopet čisto jugoslovenski. Ravno opoldne je šla v velikem sprevodu na Wilsonov kolodvor beograjska župa. V hipu se je zbrala po Vaclav-skem trgu in drugih ulicah v špalir ogromna množica, fa je prirejala Jugoslovenom navdušene ovacije. Spet je plapolalo po zraku na tisoče robcev in vihamo so orili klici: Zdravo! Na svidenje! Nazdar! Četrt ure kasneje sta šli na kolodvor sušaška in zagrebška župa, enako navdušeno pozdravljeni. Ista slika se je ponavljala pri vseh naslednjih župah, ki so odhajale v sprevodu z godbami na kolodvore, po vecmi na Wilsonov, deloma pa tudi na Masarykov kolodvor. Odhajajočim se je bralo z obraza, kako odhajajo neradi, kako zadovoljni so z doživetjem, ki jim je bilo dano v Pragi, kako hvaležni krasni češkoslovaški pre-kako hvaležni so krasni češkoslovaški pre-valstvu za nepozabne vtise ter so jim v slovo klicali iz vsega srca. Klici: Na svidenje' so bih pač pri vsakem izraz iskrene želje. Enako je bilo tudi s Pražani, ki so se naših Sokolov in Sokolic oklenili v teh dneh z vso slovansko toploto in po njih se bolj vzljubili ves jugoslovenski narod. Zato ovacije in manifestacije pri današnjih odhodih niso zaostajale za onimi pri prihodu v preteklem tednu in pri včerajšnjem sprevodu. Tudi Pražanom je prihajalo od srca, ko so klicali našim: Na svidenje!
Posebno velike so bile ovacije ob sprevodu slovenskih žup, ki so odhajale v prvih popoldanskih urah. 2upi Maribor m Celje sta šli ob 14.30 na Masarykov kolodvor, župi Ljubljana in Kranj pa uro kasneje na Wilsonov kolodvor. Obakrat se je čim je radio razglasil, da Odhajajo Slovenci in po katerih ulicah, v hipu zbrala v špalir množica, ki je stela na deset tisoče in ki je odhajajočim vzklikala na vso moč v slovo in se jim zahvaljevala, da so prišli prispevat k še večjemu sijaju največje sokolske manifestacije. Se na kolodvorih samih se je zbralo ogromno starih in novih znancev, ki so ostali do odhoda vlakov. Medsebojni vzkliki so se strnili v vihar, v katerem je docela utonil ropot svečano okrašenih lokomotiv, ki so počasi in previdno potegnile vlake s kolodvora.
Prisrčno je bilo tudi slovo našega naraščaja Med veselim popevanjem je naraščaj krenil od stanovanj po razmeroma kratki poti do Wilsonovega kolodvora, na obeh straneh spremljan po mnogoštevilnem sprevodu mladih praških Sokoličev in Sokoličic, ki so se prišli še enkrat poslovit od jugoslovenskih bratcev in sestric. Na trotoarjih pa se je kakor iz tal pričarana zbrala množica odraslih in se od naših mladih poslovila morda s še večjo prisrčnostjo kakor od starejših sokolskih skupin. Med našim naraščajem gotovo, ni bilo nobenega, ki ne bi pri odhodu imel srčne želje, da bi mu bila dana prilika, da bi se lahko udeležil tudi prihodnjega vsesokolskega zleta, ko bodo vsi sedanji naraščaj ski udeleženci že člani in članice.
Včeraj so seveda tudi naši naraščajniki naraščajniee prisostvovali nepozabno
m
mogočnemu zmagoslavju pri pohodu sokolske armade po Pragi. Bil jim je na nabrežju ob Vltavi rezerviran poseben pro-
oborožena sila — naša narodna vojska. Zato je le naravno, ako se je pohodu jugoslovenskega sokolstva v Prago pridružila tudi naša vojska in da sodelujejo nositelji naše državne obrambe, na kopnem, na morju in v zraku tam, kjer naša narodna misel po svojih odposlancih manifestira svojo življenjsko silo in svojo voljo ter svojo vero v bodočnost. Do sedaj nezaslišane ovacije, ki jih je bila deležna naša vojska na celem svojem triumfalnem potu po bratski republiki in še posebej v zlati Pragi, bodo toplo odjeknile v srcu slehernega Jugo-slovena, in odmev iz Jugoslavije naj se čuje ne le v bratski republiki, temveč širom vsega sveta.
Z visoko vihrajočimi zastavami se vrača naše 9okolstvo v domovino. V Pragi je dosežen višek dosedanjega sokolskega dela, ne brez sodelovanja tudi jugoslovenskega Sokola. A od danes naprej se vse sokolske oči obračajo v nove sokolske naloge. Pragi bo čez tri leta sledil Beograd. Vsesokolsko breme je sedaj na ramah našega sokolstva. Breme, ki je tokrat še posebno veliko in posebno častno. Saj bo XI. vsesokolski zlet sokolska proslava velikega dne, ko bo mladi sokolski kralj Peter II. vzel v svoje roke žezlo Jugoslavije. Sigurni smo, da bodo dnevi našega vsesokolskega zleta dnevi novega sokolskega triumfa in z njim tudi triumfa naše nacionalne in državne ideje, ki vodi in navdaja vse sokolsko deio.
stor, kjer so lahko dobro videli ves spre- čudovanja za bo krasno, res edinstveno me-vod. Kako viharno je bilo tam vzklikanje, j sto. ki se tako bujno razvija, a pri tem
--	1 _ T— .	- * —1 -	IJÌ1 i	— S*.	/in i Trn »•	muti im» Aj« ì Ivi ma «mm «wm «h^ÌmmÌIm
si Je lahko misliti. Bili so po sprevodu kar onemogli. Ko pa so jim popoldne na stadionu kljub ogromnemu navalu, pri katerem je moralo okrog 200.000 ljudi ostati izven stadiona, zopet rezervirali lep prostor in ko so videli divni nastop naše vojske, Je utrujenost v hipu izginila in njihova grla so zvenela zopet čisto in močno, ko so srečni in ponosni vzklikali našim vojakom in mornarjem. Reči je treba, da Je bila srečna misel, omogočiti našemu naraščaju, da je lahko ostal v Pragi tudi preko članskih zletnih dni. Blizu tisoč je bilo naraščajnikov in naraščajnic in vsak od njih se vrača še bolj vnet borec za sokolsko misel.
Jutri zjutraj odideta zadnja dva sokolska vlaka v Jugoslavijo, zvečer pa se bo podala nazaj v domovino še naša vojska. Tudi drugi udeleženci iz Jugoslavije so se po večini že odpeljali ali pa se bodo še nocoj in jutri. -Nocoj se odpelje med drugimi tudi podstarešina SKJ br. Gangl z ostalimi slovenskimi člani sokolskega vodstva. V Ljubljano prispe jutri s popoldanskim vlakom, malo prej ali malo kasneje bo preko Zagreba pripeljal tudi posebni sokolski vlak vse člane in članice iz ljubljanske in kranjske župe, dočim bo vlak mariborske in celjske župe vozil preko Varaždina in Pragerskega.
Praga je bila dopoldne še nadvse živahna, čeprav so jo desettisoči češkoslovaških Sokolov že zapustili. Jugoslovenski zletni udeleženci so še porabili zadnje ure, da so si ogledali še to ali ono praško znamenitost in nakupih še kak spominček za sebe ali kakšno darilce za svojce. Izredno mnogo jih je bilo danes še v muzeju ter na baročni in sokolski razstavi. S komerkoli sem govoril, naj je bil prvič v Pragi, ah naj jo je poznal že od prej, vsakdo je bil poln ob-
ohranja svoj značaj, ki so mu ga vtisnila dolga stoletja.
Popoldne in proti večeru je kazalo mesto že bolj mirno sliko, ki so jo prekinjale le še manifestacije ob odhodih naših žup. Res so bile ulice še vse v svečani obleki, a manjkalo jim je onega bujnega življenjskega utripa, ki so jim ga dajale stotisoč-glave množice zadnjih dni, saj računajo, da je bilo v teh dneh v Pragi mnogo nad milijon posetnikov iz vse češkoslovaške in iz tujine. Seveda niso bili vsi trajno tu, ker pač ni bilo mogoče najti prenočišča za vse te mase. Na stotisoče jih je prišlo v Prago le za en dan. Zjutraj so se pripeljali z rednimi in posebnimi vlaki, zvečer pa so spet zadovoljni odhajali. Naslednjega so se zopet vrnili ali pa so poslali druge mesto sebe. Listi računajo, da so gostje pustih v Pragi te dni okrog 200 milijonov Kč ne glede na zaslužke železnic in avtobusnih podjetij.
Nocoj je bila na zletišču še zadnja žletna scena, ki bi jo morali predvesti že v torek, a jo je takrat onemogočil dež. O mraku so zaprli tudi vsesokolsko razstavo. Tako se je X. vsesokolski zlet tudi formalno zaključil. Ostal pa bo v neizbrisnem spominu vsem, ki so ga doživeli.
Železniški promet
v zletnih dneh
Praga, 7. juL br. Po uradnih podatkih je od 1. do 6. julija pasiralo praške kolodvore 1,365.405 potnikov. V istem času je prišlo in odšlo iz Prage 547 posebnih vlakov poleg silno ojačenih rednih vlakov in povečanega avtobusnega in avtomobilskega prometa Prometni minister izraža vsemu železniškemu osobju, ki je z največjo požrtvovalnostjo vršilo v teh dneh svojo naporno službo, zahvalo in priznanje.
Pod mavrico miru
jeklo armade
Jugoslovensko sokolstvo je bilo za vse udeležence praškega zlata skoraj kakor razodetje. Češkoslovaški sokolski delavci so sicer vedeli, kako resno se dela v naših sokolskih edinicah. a tudi oni so bili presenečeni nad visoko stopnjo, ki se je pokazala v Pragi, najprej pri našem naraščaju, potem pri mednarodnih tekmah in konòno pri nastopu članstva. Oba telovadna nastopa, naraščajsk i in članski, sta biìa tako dovršena, da sta osupnila vse in sta ravno zaradi tega izzvala take orkane ovacij. Pri mednarodnih tekmah pa sta naši vrsti s tem, da je moška pustila za sato Francoze, ženska pa Poljakinje, dokazali svojo prvorazredno kvaliteto.
Pri včerajšnjem manifestacijskem sprevodu so jugoslovenski Sokoli imponi ral i ne le po svojem številu, temveč v enaki meri po svoji disciplini in strumnosti. Zato ne najdeš Ceha, ki je vse to videl, da ne bi
bil poin iskrene pohvale za naše sokolstvo. Se bolj presenečeni pa so bili inozemci, ki so si ogledali vsesokolski zlet in ki so s strmečimi očmi gledali jugoslovanske nastope. Tako so bili praški dnevi tudi v propagandnem pogledu ogromnega pomena.
Poglavje zase je bil nastop naše vojske. Kaj Pražani govore in mislijo, je v drastičnih besedah napisal današnji večernik »Češkega Slova«, ki je najbolj razširjen praški dnevnik. Pod naslovom: »Pod mavrico miru — jeklo armade« poroča o včerajšnjem vojaškem dnevu na stadionu in pravi o jugoslovenskih vojakih med drugim: Jugoslovenski vojaki so predvedli najlepši telovadni nastop, kar jih je sploh kdaj bilo na našem ali kateremkoli drugem tek>vadišču. Bila je to pesem junaškega naroda, ki se je dvignil iz suženjstva v svojem zmagoslavnem poletu.
Odmevi v tujem tisku
Sokolski pokret važen prispevek Slovanov k evropski
kulturi
Pariz, 7. julija, h. Francoski tisk je z največjo pozornostjo zasledoval ves potek vsesokolskega zleta v Pragi. Vsi listi so imeli v Pragi poleg stalnih še svoje posebne dopisnike, ki so pošiljali obširna poročila in ki objavljajo sedaj po zaključku zleta dolge članke, v katerih opisujejo svoje vtise in svoja opažanja. Posebno obširna poročila o zletu je objavila tudi francoska oficiozna agencija Ha-vas. V zvezi s praškim zletom posvečajo današnji listi posebno pozornost splošnemu srednjeevropskemu problemu. »Figaro« piše, da predstavlja navdušenje praškega prebivalstva, ki je v teh dneh dosegel svoj višek, razpoloženje vsega češkoslovaškega naroda. Sokolski zlet ni samo pomembna športna prireditev, marveč je v sedanji dobi zgovorna manifestacija solidarnosti slovanskih narodov.
London, 7. jul. h »Times« posvečajo dolg članek praškemu sokolskemu zletu in pišejo, da predstavlja sokolski pokret važen prispevek Slovanov k evropski kulturi. Včerajšnje značilne praške svečanosti dokazujejo, da sokolske manifestacije niso zgolj zunanja svečanost, nego so izpopolnitev prvotnega namena sokolskega po-kreta, to je fizične, nravstvene in socialne vzgoje naroda. Ta pokret je nastal na čeških tleh po padcu Metternichovega absolutizma, ko je prva zarja svobode vzbudila tudi pri Cehoslovakih upanje na politično neodvisnost, upanje, ki ga češkoslovaški narod ni nikdar več opustil in ki se je baš po zaslugi sokolskega pokreta tudi uresničilo. List nato obširno opisuje javne nastope sokolstva ter naglaša, da je za vsakega, ki je vse to videl, popolnoma razumljiva izjava prezidenta dr. Be-neša, da se v češkoslovaški republiki tudi politični problemi rešujejo po sokolskih načelih, s čimer je hotel naglasiti, da se rešujejo na osnovi in v duhu reda in pravičnosti.
Varšava. 7. julija, h. Tudi poljski tisk objavlja obširna poročila o vsesokolskem zletu v Pragi. Ilustrovani »Kurier Codze-ni« pri tem zelo ostro zavrača trditev nekega berlinskega lista, da je anarhist Ba-kunin duhovni oče sokolstva. Sokolske
ideje so kristalno čiste in vzvišene in vsem slovanskim narodom skupne. »Kurier Varšavski« naglaša, da predstavlja praški sokolski zlet mogočno manifestacijo slovanske solidarnosti, za Češkoslovaško pa še posebej izraz brezmejne udanosti in ljubezni do domovine.
Sokolski Ljubljani
Naša sokolska mladina, ki je b'Ia celih 14 dni gost Československe obce sokolske v zlati Pragi, naše vrle Sokolice in naši ponosni Sokoli, ki so dosegli tako časten uspeh v mednarodnem tekmovanju, so na povratku v domovino.
Danes, ob 16.10, bo prispela ljubljanska župa v sokolsko Ljubljano. Naši borci, ki so bili po vsem Češkoslovaškem deležni res prave bratske pozornosti, se vračajo iz zlate Prage okrepljeni in utrjeni v veri v končno popolno zmago vzvišene sokolske misli, ju-goslovensko-češkoslovaškega bratstva in vsesokolske vzajemnosti.
Sokolska Ljubljana je pri odhodu naših Sokolov in Sokolic v Prago zgovorno dokazala, za koga bije njeno srce. Pokažimo tudi danes pri sprejemu, da znamo ceniti požrtvovalno delo in nezadržni polet cveta našega naroda!
Henlein pri Hitlerju
Pariz, 7. julija, h. Havas poroča iz Berlina, da je bil danes Konrad Henlein pri kancelarju Hitlerju v Berchtesgadenu. Berlinski listi poročajo, da se mudi Henlein v Berlinu.
»Figaro« objavlja po informacijah iz su-detsko-nemških krogov informacije o vsebini spomenice, ki jo je sudetsko-nemška stranka izročila ministrskemu predsedniku. Po teh informacijah zahteva Henlein, da postane on predsednik vsega sudetsko-nemškega ozemlja in kot tak enakopraven s prezidentom češkoslovaške republike. V tem svojstvu naj bi bili tudi član vrhovnega sveta državne obrambe. Enak položaj naj bi zavzeli tudi voditelji vseh ostalih narodnih manjšin v Češkoslovaški.
Posvetovanja o narodnostnem statutu
7. jul. h. Po vsesokolskem zletu se bo delo na mednarodnostn em statutu pospešeno nadaljevalo. Danes dopoldne in popoldne Je zasedal koalicijski parlamentarni odbor, istočasno pa je imel svoja posvetovanja tudi politični odbor ministrov. Ministrski predsednik Hodža, ki je tudi med javnimi zletnimi dnevi nadaljeval svoje razgovore z zastopniki sudetsko-nemške stranke In bo v prihodnjih dneh imel sestanke z zastopniki ostalih narodnih manjšin, je zaradi tega odpovedal svojo udeležbo pri raznih proslavah 20-letnice republike.
Mussolini bo obiskal Trst v septembru
Rim, 7. jul. k. Pred dvema mesecema je min. predsednik Mussolini izjavil zastopnikom tržaških pokrajinskih oblasti, da bo znala vlada tudi v novem položaju, ki je nastal po priključitvi Avstrije k Nemčiji, braniti interese Trsta in njegove lu-ke. Ta Mussolini jeva izjava in njegova napoved, da bo prišel sam v Trst, je nekoliko pomirila tržaške gospodarske kroge, ki so bih že resno v skrbeh ,da ne bi Trst izgubil pretežni del svojega blagovnega prometa z Avstrijo in drugimi srednjeevropskimi državami. Včeraj je Mussolini ponovno sprejel tržaškega prefekta in mu izjavil, da bo prišel v Trst meseca septembra. Od obiska v Trstu ne pričakujejo le nove politične manifestacije, nego tudi konkretnih rezultatov za nadalj-iji razvoj tržaškega gospodarstva. Pogajanja med Nemčijo in Italijo v zadnjih tednih so se v glavnem nanašala na ureditev novega odnosa med se ve mora nemškimi lukami in Trstom
Anglija in uveljavljenje sporazuma z Italijo
Dokler ne bo urejeno Špansko vprašanje, angleško-itali-janski sporazum ne bo uveljavljen
London, 7. jul. h. Chamberiain je včeraj popoldne v spodnji zbornici odgovoril na vprašanje, ali misli določiti kak rok, v katerem se morajo izpolniti pogoji za uveljavljenje angleško- i tali i ansk ega sporazuma, da bo ta pogodba uveljavljena šele tedaj, ko se bo moglo smatrati špansko vprašanje za urejeno.
Na seil se je- zopet razvila tudi debata o španskem problemu. Vodja opozicije, major Attlee. *e zahteval pojasnila o odgovoru generala Franca na angleške proteste zaradi bombardiranja angleških trgovskih ladij. Ministrski predsednik Chamberiain je izjavil, da ne more dati še nobenega odgovora, ker proučevanje odgovora generala Franca še ni končano. Vlada je prisiljena zahtevati od generala Franca še nadaljnja pojasnila in se ne more otresti prepričanja da eo bili napadi na angleške trgovske ladje izvršeni namenoma, kar je v popolnem nasprotju z mednarodnim pravom. Angleška vlada je z zadovoljstvom vzeia na znanje izjavo generala Franca, da Je pripravljen staviti predloge za humanizacijo vojne, ki bo z enakimi simpatijami sprejela tudi vsak tak predlog s katerekoli druge strani Kar se tiče predloga generala Franca, po katerem naj td se Almerja določila za nevtralno luko, je ta predlog praktično neizvedljiv, ker bi bil oa ta način del re-
publik a,neke Španije odrezan od zunanjega sveta. Angleška vlada bo v polni meri vpo-števala interese angleške morske plovbe.
London. 7. juL g. »Daily Telegraph« pravi o razvoju odnošajev med Anglijo in Italijo, da so bili razgovori, ki jih je imel angleški poßlanik v Rimu, lord Perth, z italijanskim zunanjim ministrom Cianom, predmet obširnega proučevanja na zadnji seji ministrskega sveta. Po informacijah lista je malo izgledov za skorajšnjo uveljavljenje italijansko-angleškega sporazuma, dasiravno je izrazil Rim željo, naj bi se sporazum ratificiral in uvel vil še ta mesec pred parlamentarnimi počitnicami. Angleška vlada se za to ni mogla odločiti, ker bi to pomenilo znatno oddaljenje od stališča, ki ga zavzema glede rešitve španskega problema. Te informacije potrjujejo tudi »Times«, ki pišejo, da angleška viada tudi s parlamentarnega stališča nima možnosti za predčasno uveljavljenje itali jansko-an-gleškega sporazuma, ker angleški parlament slej ko prej vztraja na tem, da se prvotno izpolnijo vsi pogoji, nanašajoča se na Španijo. Predčasno uveljavljenje ita-lijansko-angleškega sporazuma bi bik) mogoče le tedaj, če bi Italija še pred splošnim umikom tujih prostovoljcev odpoklica-la iz Španije vse svoje čete ìd odrekla generalu Francu vsako nadaljno podporo.
Višek slave, radosti in navdušenja
Praga, 6. julija.
Matica sokolstva in slovanstva, zlata Praga, je za zaključek X. vsesokolskega zleta in za slovo sto tisočev priredila svojim dragim gostom še en dan čudovitega presenečenja. Ob 9. dopoldne je bil po mestu velikanski sprevod Sokolov in sokol-fc-kih gostov. Kdor ga je doživel, ne bo ni-koli več pozabil njegovega veličastja, njegove sile, prekipevajoče radosti in slovanskega navdušenja onih, ki so prisostvovali tej ogromni manifestaciji. Mislite si najlepše mesto srednje Evrope, mislite si junaški, zavedni in ponosni narod, ki nad vse ljubi svojo svobodo in državno samostojnost, mislite si naposled, da je -a neustrašeni narod z odvažnostjo ravnokar odbil prvi napad in so mu prišli čestitat številni prijatelji, zavezniki in bratje— to je psihološka osnova zaključne svečanosti in vsa ta plemenita čustva so se strnila v eno, ko se je iz Sokolske ceste začel pomikati veličastni sprevod Ni dvoma, da po pestrosti, prekipevajoči radosti, po številu in po junaštvu svet še ni videl takega sprevoda, kakor se je včeraj pomikal po praških ulicah.
Ni važno, kdo je bil prvi, kdo je korakal v sredi in kdo je zaključil sijajno po-vorko. Opisovanje vseh podrobnosti je naravnost nemogoče, tudi je nemogoče podati enotno sliko mogočnih prizorov. Kdor je korakal v sprevodu, ni videl veličastja povorke, kdor je stal v množici, zopet ni imel pregleda preko onih sto tisočev, ki so tvorili žive zidove, med katerimi se je pomikalo sokolstvo, vojaštvo in slovanski gostje v narodnih nošah. Osnovni ton povorke je bil znano geslo, ki je zadnje čase posebno pomembno: Ne damo se! V vseh slovanskih jezikih in narečjih so se čule te tri besede, glasile so se s samozavestnim, odločnim in upornim poudarkom. Valovale so iz množice na sprevod in se vračale iz sprevoda v množice gledalcev. V nepopisnem zanosu ni nihče pazil, po katerih ulicah hodi, povsod je bila stena pozdravlja-jočih in vzklikajočih ljudi, ki jih je navdajala ista misel, navduševalo isto čustvo in jim zažigala ogenj v očeh ista visoka vera v vsesilno moč slovanstva.
Ta zlet je bil potreben, da se bratom ob Vltavi pokaže, da niso sami in da se tudi mi z juga zavemo, kako silnega zaveznika imamo v svojih severnih bratih. Prav posebna pozornost občinstva je zopet veljala zastopstvu jugoslovenskega Sokola. Kjer so se pokazali naši prapori, se je pozdravni hrup mahoma izpremenil v grom, robci v zraku so se podvojili, gozd mahajočih rok je postal gostejši in ljudska stena je kazala nagnjenje, kakor da se hoče z obeh strani strniti in objeti brate z juga. V splošnem vzklikanju je zaman prizadevanje godbe, da bi se uveljavila. Nekaj čudnega je, kadar delujejo činele z vso silo, toda že na deset korakov se njihov kovinski zvok izgubi in stopi s sto tisoči drugih glasov.
Po ožjih ulicah dežuje na nas cvetje, vsi smo že okrašeni ž njim, toda vedno nov
dež rož se nam siplje na pot. Naši Sokoli — srečni, nasmejani in židane volje odzdravi ja j o na vse strani, kolikor se le da. Kadar za trenutek nekoliko utihne krik pestre stene, se oglasimo enotno: Živeli Čehoslovaki! Ne damo se! Ne damo vas! Vsak izmed teh klicev ponovno obodri množico k še večjemu navdušenju. Ako je bilo mogoče stopnjevati naše oduševljenje, ga je gotovo povzdignil prizor na Staromestskem trgu. Tu je bil naš Sokol deležen izredne odlike. Sam poglavar države predsednik republike dr. Edvard Beneš je stopil s tribune in šel nasproti predstaviteljski vrsti našega Sokola. Ta očarljiva gesta poglavarja zavezniške Češkoslovaške je naše vrste napolnila z nepopisnim ponosom. S podvojeno silo so zaorili naši pozdravi, krepkeje so udarjali naši koraki, ko smo čutili na sebi poglede moža, ki je v očeh milijonov pravi in nepotvorjeni predstavnik demokracije, svobodoljubja in pravicoljubja. Naš jugoslovenski »Zdravo« je v tem trenutku prevladal na trgu. Za njim pa se je oglasila znova naša slavna prisega: »Mi smo vaši! Vernost za vernost!« Marsikako oko se je zarosilo ob tem vznešenem prizoru, ki je bil višek današnieg adne...
Toda pred zaključkom zleta smo doživeli na telovadišču ponoven izbruh navdušenja, ko so zavezniške vojske češkoslovaška, ju-goslovenska in rumunska nastopile s svojimi vajami. Njihovi nastopi so prinesli na telovadišče novo noto. Med gledalstvom je zavel bojeviti duh, oduševljenje je bilo prežeto z neko svečano resnostjo in občinstvo je s pobožno tišino opazovalo obred dviganja treh državnih zastav, ob strumnem počeščenju postrojenih vojakov. V to sve čano resno razDoloženje je naša mornarica prinesla element radosti. Vse oči so se osredotočile na leporaslih telesih naših pomorščakov, ki so se kakor bronzirana lesketala v sončnih žarkih. Skladnost vaj naše vojske in temperamentna izvedba sta izzvali neponisno pritrjevanje med gledalci. Z velikim zanimanjem so množice sledile tudi impozantnim vajam vrle čsl. vojske. Če se je kdo doslej bal za Čehoslo-vake, so mu v tem trenutku izplahneli vsi pomisleki. Ta svobodoljubni narod je tudi v vsakem pogledu dobro pripravljen in opremljen za primer, da bi bilo treba državo braniti z orožjem. Njegova vojska je pokazala, kaj vse zmore in kaj vse ima pripravljeno za resni primer. Vse vrste orožja so pokazale svojo izurjenost in krasno opremo; ob nastopu motoriziranih čet in letalstva so bili ljudski glasovi potisnjeni nekoliko v ozadje, kajti 120 velikih ptic, ki čuvajo nebo nad zlato Prago, je bučalo grozeče in svareče. Njih jeklena pesem je govorila: Ne damo se! Tisoči na zemlji so jo razumeli...
A. 2.
Mednarodna konferenca za pomoč beguncem
Na ameriško pobudo naj bi se osnovala enotna organizacija za naseljevanje številnih političnih beguncev
Evian, 7. jul. d. Včeraj je bila otvorjena v Evianu svetovna konferenca za begunce. Otvoril jo je francoski senator Berenger, ki je v svojem govoru izrazil zahvalo predsedniku Rooseveltu, ker je dal pobudo za sklicanje konference. Nadalje je naprosil ameriško delegacijo, naj sporoči Rooseveltu, da predstavlja sklicana konferenca up sto tisočev in da zagotavljajo zbrani delegati Rooseveltu, da bodo skušali postati vredni njegove velikodušne pobude.
Ameriški delegat Myron Taylor je izjavil, da je Roosevelt spoznal nujnost ureditve vprašanja beguncev in da je naloga konference, spraviti tozadevno delo v tek. Vprašanje političnih beguncev je tako obsežno, da ta konferenca najbrže ne bo mogla storiti ničesar drugega kakor organizirati sodelovanje z že obstoječimi organizacijami. ki skrbe za zboljšanje položaja političnih beguncev. Končni cilj sestanka naj bi bil, da se ustanovi enotna organizacija, ki naj razširi svoje delo na vse politične begunce. Konferenca se bo morala najprej baviti z najvažnejšim vprašanjem, namreč beguncev iz Nemčije in Avstrije. Ameriška vlada je trdno prepričana, da morata biti v tej organizaciji zastopana tudi Društvo narodov in pa Nansenov urad. Od časa do časa bi se sklicevali sestanki diplomatskih zastopnikov držav, ki so zastopane v tej organizaciji in ki se sedaj udeležujejo konference. Ti sestanki bi naj bili v Parizu. Taylor je tudi predlagal, da se naj ustanovi stalno tajništvo.
Angleški delegat lord Winterton je poudaril. da ie za Anglijo vprašanje predvsem človečanskega pomena. Anglija žal
ne more sprejemati novih izseljencev, ker ! je že preveč industrializirana, v ozkih me-' jah možnosti pa bo skušala ublažiti usodo beguncev. Predvsem namerava ratificirati ; 9. avgusta v Ženevi sklenjeno konvencijo 1 o potnih listih. V prvi vrsti bo skušala po-, magati beguncem, ki so prišli na njeno ozemlje, odstraniti v svojih prekomorskih 1 kolonijah težkoče za njih naselitev ter določiti v zapadni Afriki posebno ozemlje za j nemške in avstrijske begunce. Ob koncu je j grajal postopanje emigracijskih držav, ki jih je pozval, naj pri ureditvi begunskega j vprašanja sodelujejo v kakršnikoli obliki.
Senator Berenger je ob koncu govoril v imenu Francije ter izrazil njene velike j simpatije za delo človekoljubja, pri čemer i je poudaril, da je Francija z 200.000 be-! gunci in 3 milijoni tujci država, ki je razmeroma sprejela največ izseljencev. Kljub temu hoče ostati svojim tradicijam zvesta ter podvzeti vse, da bo konferenca uspela, j Na konferenco v Evian je poslalo svoje delegate 33 držav in sicer Anglija, Fran-1 cija, Belgija, Danska, Irska, Norveška, Ni-1 zozemska, Švedska, Švica, Zedinjene države, Argentina, Bolivija, Brazilija, Kanada, Chile, Kolumbija, Costarica, Kuba, Domi-nico,, Ekvador, Guatemala, Haiti, Honduras, Mehika, Nikaragua, Nova Zelandija, Panama, Paragvaj, Peru, Urugvaj, Venezuela in Avstralija. Države ameriškega kontinenta so vse zastopane, zastopane pa niso države Male antante in Balkanske zveze, vendar pa zagotavljajo, da je zagotovljeno njihovo kasnejše sodelovanje.
V Evianu se mudi tudi nad 200 zastopnikov vseh večjih begunskih organizacij.
Kongres mednarodne kmetijske zveze
Praga. 7. jul. h. V sejni dvorani praškega parlamenta je bil danes otvorjen kongres mednarodne kmetijske zveze, na katerem so zastopane skoraj vse evropske in tudi nekatere prekomorske države. Med drugimi so zastopane Nemčija. Madžarska, Italija, Polteka. Francija, Belgija, Švica, skandinavske države. Turčija, Rumunija, vse baltske države, Egipt in Palestina. Na kongresu sodeluje tudi 79 zastopnikov češkoslovaškega kmetijstva. V imenu vlade je kongres pozdravil ministrski predsednik dr. Hodža, ki je označil Češkoslovaško za tipično državo mešanega gospodarstva, kjer se kmetiistvo i,n industrija medsebojno izpopolnjujeta. V tem je tudi vsa tajnost gospodarske odpornosti češkoslovaške republike. Češkoslovaška lahko stalno računa na naraščajoči notranji trg, čigar hrbtenica baš kmetijska produkcija. Zadnje čase kažejo velesile veliko zanimanje za gospodarstvo Srednje Evrope, ker so spoznale, da je gospodarska obnova in socialna stabilizacija Srednje Evrope temeljni predpogoj evropske varnosti in svetovnega miru. Vedno bodi ee kaže tendenca po poglobitvi
gospodarskega sodelovanja z Južnovzhodni-mj državami, ki so pretežno agrarne.
Izgredi v Klajpedi
Varšava, 7. jul. o. Iz Klajpede prihajajo vesti o novih hudih incidentih med litovskim prebivalstvom ter narodno-soci-alističnimi pripadniki nemške manjšine. Po nekih informacijah je dal povod za te incidente neki litovski pristaniški delavec, ki je razbil šipo izložbe neke nemške trgovine. Skupina narodnih socialistov ga je takoj napadla in hudo poškodovala. Kmahi potem se je zbralo več nemških narodnih sociah'stov in pričelo demonstrirati po Klajpedi. Demonstranti so razbili šipe 35 izložb raznih litovskih trgovin. Nekaj lokalov So docela opusto-šili. Tudi v pristanišču je nastalo več krvavih spopadov med nemškimi in litovskimi težaki.
Budge v Pragi
Praga, 7. jul. AA. Svetovni prvak v tenisu Ame ri kanec Donald Budge, je prispel v družbi odličnega ameriškega teniškega igralca Makoa v Prago. V Pragi bosta odigrala nekaj tekem z znanimi češkimi teniškimi igralci Menziona, Hechtom, Cejnarjem in Narodni jem.
Beležke
Shodi in konference JNS
Pretekli teden je bila cela vrsta shodov in konferenc Jugoslovenske nacionalne stranke. V požarevskem srezu so govorili v občinah Prugovo, Poljane in Lučiči narodni poslanci Jevtič, Jeremija Protič in Milovanovič. V občinah Majurevac, Brati-nac in Brodarac so poročali na lepo uspelih shodih JNS poslanci dr. Mirko Došen, Jeličič in Krstič. V mlavskem srezu so bili shodi v občinah Kobilje, Duboko in Veliki Popovac. Glavni govornik je bil bivši narodni poslanec Mladen Miloševič. Bivši minister Velja Popovič je imel več sestankov in konferenc v temniškem, levaškem m pa-račinskem srezu. V Sokoličih je govoril pred veliko množico pristašev JNS narodni poslanec dr. Srpko Vukanovič.
Najvišji ideal naše mladine
Glavni organ JRZ »Samouprava«, iz katerega bi morali črpati svoje ideološke smernice predvsem vsi p>okrajinski organi JRZ, kakor so »Slovenec«. »Domoljub« in »Slovenski gospodar« posveča poseben članek nacionalni vzgoji naše mladine. »Samouprava« pravi, »da mora imeti jugoslo-venska omladina samo en ideal: čuvati in povečevati podedovani kapital-narodno ln državno edinstvo, ti dve naši največji svetinji. Naši domovini je potrebna samo taka mladina, ki bo zvesta tem vzvišenim idealom.«
Priprave za prihod
dr. Mačka v Beograd
V	torek popoldne so se sestali šefi beograjske združene opozicije in definitivno sprejeli načrt za program dr. Mačkovega obiska. Predsednik HSS je najavil svoj obisk beograjskim prijateljem že tekom razgovora z Božidarjem Vlajičem 29 junija. Na sestanku med šefi beograjske združene opozicije in dr. Mačkom bodo prvenstveno razpravljali o okrepitvi skupne akcije za razširjanje misli sporazuma. Voditelj demokratov Ljuba Davidovič je odpotoval v družbi bivšega ministra Milana Grola v Vrnjačko banjo in se bo vrnil nekaj dni pred prihodom dr. Mačka. V spremstvu dr. Mačka bodo med drugimi tudi nekateri odlični voditelji Kmetsko-demokrat-ske koalicije.
Povratek hrvatskih emigrantov
Beograjska »Politika« poroča, da se je do sedaj vrnilo v Jugoslavijo 76 hrvatskih emigrantov, med njimi tudi znani zagrebški ekstremni hrvatski nacionalist, odvetnik dr. Mile Budak, ki je odšel v inozemstvo že 1. 1933. Dr. Budak se misli zopet posvetiti svojemu odvetniškemu poklicu in ponovno otvoriti odvetniško pisarno.
Narodno edinstvo je aksiom
V	Dubrovniku izdajajo tamošnji pristaši JRZ tednik »Dubrovnik«. Poslednji svoj uvodnik je posvetil narodnemu edinstvu in prihaja do zaključkov, »da priznanje našega narodnega edinstva ni poteklo iz strankarskih pobud, ali kakih malenkostnih strankarskih interesov, nego iz spoznanja, da je v svojem bistvu narodno edinstvo resnica, ki jo priznava ves naš narod. Narodno edinstvo je posvečeno z morjem krvi naših junakov in je aksiom, ki so ga že davno priznali vsi naši veliki ljudje ter se zanj žrtvovali in borili. Od načela narodnega edinstva se prav tako ne more odstopiti, kakor ni mogel odstopiti astronom Galilei od svojih epohalmih izsledkov.«
Glavni organ JRZ »Samouprava« dostavlja, »da mnogi naši politični ljudje razumevajo veliko idejo narodnega edinstva, ki je stvorila našo Jugoslavijo kot stvar jugoslovenske taktike in manevriranja.« Kakor se redko strinjamo z izvajanji »Samouprave«, tako pa jih to pot, kar se tiče njene obsodbe ljudi, ki samo taktizirajo z narodnim edinstvom, v celoti podpišemo. Bojimo se samo, da te ugotovitve ne bodo čitali tisti, katerim je prvenstveno namenjena, če tudi med vrsticami in napisana na drugi naslov.
Potrebno spoznanje
V Varaždinu izhajajo »Varaždinske novosti«, ki podpirajo in propovedujejo politiko Kmetsko-demokratske koalicije. V zadnji številki objavljajo bilanco hrvatske politike v zadnjih desetih letih ter prihajajo do spoznanja, »da je treba za hrvatske cilje pridobiti tudi Srbe v hrvatskih krajih«. To misel zastopa že skozi leta službeno vodstvo hrvatskega naroda. Toda eno je politika službenega vodstva in drugo je, kar govore med narodom razni neodgovorni in nepoklicani ljudje. Vodstvo pravi: Mi smo za to državo. Zahtevamo samo v mejah te države polno enakopravnost Hrvatov in popolno osigura-nje njihovih političnih, narodnih, gospodarskih, kulturnih in socialnih zahtev. Samozvani temni elementi pa hodijo okoli in skrivnostno namigujejo ter pripovedujejo ljudstvu: »Vodstvo tako govori samo zaradi taktike. Mi ne maramo te države. Stvorili bomo svojo samostojno državo.« Tega bedastega brbljanja ne utemeljujejo z načrti, kako mislijo izvesti ustanovitev »svoje države«. Stvarno to brbljanje ničesar ne pomeni, a vendar hudo škoduje hrvatski stvari, ker ni v tej državi Srba, ki bi pristal na rušitev države, kakor tudi ne pametnega, resnega in inteligentnega Hrvata, ki bi na kaj takega mislil. Zato je velika in sveta dolžnost vseh pametnih Hrvatov, da pobijajo brbljanje o neki »samostojni Hrvatski«.
Razmišljanje o državnih mejah
Glavni organ narodno socialistične stranke^ »Völkischer Beobachter«, razpravlja o državnih mejah v Evropi in prihaja do zaključkov, ki morajo vzbuditi resno razmišljanje v srcu slehernega državljana katerekoli države v srednji Evropi. List pravi, da živimo danes v času »novega pojmovanja državnih mej. Na mestu stalne in trdne državne meje je stopila dinamična in tekoča granica, ki bo morala zmagati, če hoče priti srednja Evropa do miru. Za stalnimi državnimi mejami so stale včasih stalne vojske, za novimi dinamičnimi državnimi mejami pa stoje dinamične vojske narodov ki morajo biti čini bolj edinstveni, ako se žele ohraniti v bodočih neminovnih borbah. Narodi brez notranjega edinstva so že v . naprej obsojeni v propast in bodo prej ali |
Ljubljanski mestni svet
Ustanovitev literarnih nagrad za slovenske književnike
Ljubljana, 7. julija.
Na danafinji seji ljubljanskega, mestnega sveta je župan dr. Adlešič poročal o svojem potovanju v Ameriko k otvoritvi
Jugoslovenskega kulturnega vrta v Cleve landu, o svoji udeležbi pri krstu novega rušSlca naše vojne mornarice »Ljubljane«. ki je bil zgrajen v splitski ladjedelnic!, zatem pa je počastil spomin nedavno umrlih notarjr Karta PlH-weisa, pisatelja dr. Ivana Laha, ravnatelja zavoda za duševne bolnike na Studenou v p. dr. St. Divjaka. književnika in novinarja Radivoja Pe-teTlina Petruške ter rudarskega glavarja inž. Josipa Močnika
Za finančni odbor je poročal m. s. dr. Ažman o računskem sklepu ter bilanci proračuna mestne občine ljubljanske za 1. 1935/36. o računskih zaključkih bivše upravne občine MostP za 1. 1931'32, 1934/35, o računskih zaključkih bivše upravne občine Vič za 1. 1933 in dvanaj-stin za 1. 1934 ter 1. 1934'35, ki so bili soglasno odobreni. Prav tako je bil soglasno odobren računski zaključek Kreditnega društva Mestne hranilnice za 1. 1937.
Mestni svet je nato odobril nakup posestva Bokavce, ki sta ga kupili na dražbi mestna občina in Vincencijeva družba za najnižji ponudek 2.551.000 din. Med obema zdražiteljema je bila sklenjena pogodba, po kateri prevzame dve tretjini sveta mestna občina, ostanek pa Vincen-cijeva družba. Na mestno občino odpade 1.133.000 din, na Vincencijevo družbo pa 1,417.000 din Mestna občina je sklenila z Vincencijevo družbo tudi pogodbo o razdelitvi sveta Po tej pogodbi dobi Vinoen-r.ijeva družba grad, gospodarska poslopja, mlin ob Gradaščici ter 514.000 m2 sveta, mestna občina pa 10*ha travnikov, 8 ha njiv in 20 ha gozr"a. Mestna občina namerava na tem svetu zgraditi moderno bolnico za duševne bolnike. Predlagani pogodbi sta bili -oglasno odobreni.
Mestna občina bo odkupila od posestnika Smerajca 360 m2 sveta za 45.000 din, ki je potreben za zgraditev mrliške veže. Rešena je bila še cela vrsta manj važnih zadev ter zavrnjeni mnogi ugovori proti predpisu davka na vozila, proti prirast-karini, proti predpisu mestnih hišnih davščin i. i. d.
Sledilo je poročilo gradbenega odbora, za katerega je prav tako poročal dr. Až-
man. Predlogom gtede raznih parcelacij
je občinski svet ugodil.
Na predlog poročevalca tehničnega odbora, univ. prof. Hrovata, je bdi sprejet pravilnik tega odbora. Za kulturni odbor je nato poročal prof. Silvo Kranjec. Soglasno sta bila odobrena pravilnik o löta-rovitvi literarnih nagrad mestno občine in pa poslovnik razsodišča za razdeljevanje teh nagrad. Literarne nagrade so namenjene samo slovenskim književnikom. Po pravilniku jih bo podelil župan vsak božič tistim ki jih bo predlagalo razsodišče. Razsodišče tvorijo poleg predsednika še dva člana kulturnega odbora, od katerih mora biti eden član mestnega sveta, dalje po en zastopnik Penkluba in Društva slovenskih književnikov. Nagrajeni bo na slovesen način sprejel diplomo.
Mestni svetnik Anton Babnik je poročal za trošarinski odbor. Poročilo je obravnavalo večji del ugovore proti kazenskim odločbam in je bilo nekaterim ugodeno. drugi pa so bili zavrnjeni. Sledilo je še poročilo personalno-pravnega odbora. Ugodeno je bilo nekaterim upravičenim prošnjam za sprejem v članstvo mestne občine, drugim, ki še ne prebivajo pet let v območju občine, pa so büe prošnje odklonjene. Občinski svet je nadalje dopolnil člane v upravni odbor drž. meščanskih šol, v katerem so bili dozdaj 4 člani mestnega sveta. Po novem bodo v tem odboru še dr. Leopold Grošelj. Rudolf škof, dr. Klina r, prof. Kranjec in hwp. Wester. Občinski svet je nadalje ""zel na znanje ostavko člana mestnega sveta Jorfna £er-neta. ki se mu je nato župan zahvalil za njegovo dveletno delo v občinskem svetu.
S fcem je bil javni del občinske seje izčrpan in je sledila tajna seja. ki je obravnavala . raznp personalne zadeve.
Pred tem je župan prečita? še dva. samostojna predloga m. s. Usenika in sftcer, da naj se zgradi osnovna šola v dolenjskem okraju in tlakuje cestišče, ki vocE na Dolenjsko cesto, župan je odgovoril, da glede prvega predloga manjkajo navedbe finančnih virov, glede drugega pa ni na razpolago denarja, ker m mogoče porabiti fonda za zalivanje cest. razen tega pa občina ne more prevzeti v oskrbo državno ceste, ko niti. svojih ne more vzdrževati.
Poostreni varnostni ukrepi v Palestini
London, 7. jul. br. Izgredi v Palestini so zavzeli tak obseg, da so morale angleške oblasti pozvati na pomoč nove oddelke vojaštva in več vojnih ladij. Pri včerajšnjih izgredih je bilo 33 ljudi ubitih, več sto pa ranjenih. Do najhujših spopadov je prišlo v Haifi, Tel Avivu in Jeruzalemu. V Haifi je eksplodiralo več bomb, pri čemer je bilo ubitih 11 ljudi. Pozneje je nastal krvav spopad med Arabci in Zidi. Policija sama ni mogla vzpostaviti reda in je moralo nastopiti vojaštvo, ki je napravilo red z orožjem. Pri tem je bilo mnogo ljudi ranjenih, več pa ubitih. V Jeruzalemu in Tel Avivu je prišlo do večjih spopadov. Oblasti so odredile zelo stroge ukrepe. Po 10. zvečer ne sme nihče več na ulico. Po ulicah pa-trolirajo vojaški oddelki, ki imajo nalog ustreliti vsakogar, ki bi se po tej uri pojavil. Danes je prispela v Haifo ena angleška vojna križarka z Malte in izkrcala večji oddelek vojaštva. Vlada je odredila, da se povečajo angleške posadke v Palestini na stanje treh brigad. Več vojnih ladij in križark je na poti v palestinske vode, vsa vzhodna sredozemska mornarica pa je v strogi pripravljenosti.
Szalasi obsojen
na 3 leta ječe
Budimpešta, 7. jul. d. Vodja organizacije puščičastih križev, bivši major Franc Szalasi. je bil pred kratkim obsojen zaradi hujskanja k zaroti na 10 mesecev ječe. V včerajšnji prizivnj razpravi je višje sodišče izpremenilo prvo obsodbo ter ga obsodilo zaradi prevratniškega delovanja, na 3 leta ječe ter 5 let izgube državljanskih pravic. Svojo kazen je moral nastopiti takoj. Kot olajševalno je smatralo sodišče, da je vodil svoje gibanje javno pred očmi oblast; in da je zagrešil svoja dejanja v političnem navdušenju. Proti tej obsodbi sta se pritožila tako Szalasi kakor državni tožilec.
Dobra žetev v Romuniji
Bukarešta, 7. julija, g. Po zatrjevanju strokovnjakov bo znašala letošnja žetev v Rumuniji 450.000 vagonov pšenice, tako da jih bo 175.000 ostalo za izvoo. Lani je bilo iz Rumunije izvoženih 120.000 vagonov. Kakor zatrjujejo, je Tatarescu ob priliki svojega poslednjega potovanja v London dosegel med drugimi, da bo Anglija letos prevzela del presežka rumunskega pridelka pšenice.
slej žrtve dinamičnih narodov. Slika Evrope se bo pod pritiskom novih sil še mogočno spremenila. Predvsem bo treba pristopiti k racionalizaciji malih kultur in jih prilagoditi višjim potrebam. Čim pozneje bo prišlo do tega, tem slabše bo za Evropo, posebno pa še za njene male sestavne dele.«
Nevarno orožje
»Frankfurter Zeitung« je hudo v skrbeh zaradi poročil, ki jih prejema iz češkoslovaške republike. Cehi so se po njenih informacijah pričeli posluževati nadvse nevarnega orožja za počasno, a tem bolj gotovo likvidacijo sudetskih Nemcev. Pričeli so se namreč ženiti s hčerkami sudetskih Nemcev ki to čisto sistematično. »S tem nastopa razkroj nemštva v ČSR, ki bo imel lahko nedogledne posledice,« meditira stara »Frankfurterica«. Kaj storiti? Ali ne bi kazalo v Henleinove zahteve za ureditev sudetskega vprašanja vstaviti tudi posebno točko, s katero se pod kaznijo strogega zapora prepovedujejo poroke med Čehi in sudetskimi Nemkami. Ta paragraf bi lahko posnel Heinlein kar po zakonu o kaznovanju za oskrunjenje rase, ki velja za 2-ide v slučaju, če se drznejo poročiti nemška dekleta.
Obramba Anglije že zagotovljena
London, 7. julija, g. Angleški minister za narodno obrambo sir Thomas Inskip je snoči na nekem zborovanju v Londona izjavil, da je sedaj obramba Anglije že povsem zagotovljena. Anglija bo v kratkem razpolagala z novimi vrstami orožja, ki ji bodo dajale mogočno prednost pred vsemi drugimi silami. Angleški obrambni sistem, ki mora zaenkrat ostati v popolni tajnosti, bo izpopolnjen s celo vrsto novih iztnnov na vodi, pod vodo in v zraku. Danes že ni mogoče več reči, da se Anglija ne bi mogla obraniti še tako silnih napadalcev.
Smrt znanega beograjskega intelektualca
Beograd, 7. jul. p. V sanatoriju na Vrača ru je davi umrl Vlada Spasojevič, ki je bil zelo znan v vseh tukajšnjih intelektualnih krogih. Bil je 40 let tajnik beograjskega vseučilišča, nekaj časa pa tajnik državne tiskarne.
Pol milijona za spomenik kralju Tomislavu
Zagreb, 7. juL o. Ban dr. Ružič je društvu za postavitev spomenika hrvatskem« kralju Tomislavu nakazal prispevek t znesku 500.000 din.
Kongres nacionalnih železničarjev
Beograd, 7. julija, p. I "druženje jugoslo-venskih železničarjev in brodarjev bo imelo od 15. do 17. t m. v Sarajevu svoj XX. državni kongres. Na kongtres bo prišel tudi prometni minister dr. Mehmed Spaho. Našim železničarjem in brodarjem pripravljajo v Sarajevu svečan sprejem.
Iz prometne službe
Beograd, 7. juL p. Pri železniški direkciji v Ljubljani so napredovali v 4. poL skupino 2. stopnje: svetnik inž. Ivan Gfiha; v 6. pol. skupino kontrolorji Alojzij čraač, Janez Pogačnik, Ludvik Janežič, Mihael Zupanec, Fran Lengar, Franc Vovček, Janez Erker, Martin Mikoš, FeKks Senekovič, Lojze Tikvič, Viktor Skok, Bogomil Sedla-ček, Henrik Fabijani, Jožef Cundrič, Ev-stahij Jošt, Josip Markič, Jožef Pire, Maks Vedernjak, Henrik Mum, Janez Rozman, Fr. Megušar, Maks Ramor, Fr. Hribal, Gabrijel Lavrenčič, Ludvik Erker, Maks Giurimi, Jožef Jtrvan, Leopold Debevee, Vladimir Soršak, Janez Sluga in Rafael Lipovšek, pri generalni železniški direkciji; v 4. pol. skupino 2. stopnje svetnik inž. Bogomil Volk, v 5. pol. skupino višp kontrolor Rudolf Furlan; v 6. poL skupino kontrolorji Jožef Piano, JuHj Küler in Janez S tu par; v 7. pol. skupino upravni uradnik Franc Leskovar ter prometnik Anton Hlebec. — Premeščen je prometnik Ignac Stajb, iz prometno-komercialnega oddelka pri železniški direkciji v Sarajevu v Novo-mesto.
Iz zdravstvene službe
Beograd, 7. jod. p. Sekundami zdravnflc dr. Dragutin Paumkovič je premeščen tx Topolšice v Sarajevo.
Nad pol milijona vžigalnikov uničenih
Beograd, 7. jul. p. V beograjski livarni so davi stopili 590.000 vžigalnikov, ki so jih finančni kontrolni organi zaplenili lani v Beogradu.
Vremenska napoved
Zagrebška: Precej stalno m vedro vreme, le ponekod bo treba računati * nenadnimi nevihtami.
Dunajska: Pretežno jasno, še nekoliko topleje, ▼ prostih legah vetrovno.
Petek, &. yn, im ,
j
Naši kraji in ljudje
Slovo divizionarja L. Tonica od Ljubljane
Na Taboru je govorila nacionalna Ljubljana: General Tonic ostane naš in mi njegovi
Ljubljana, 7. julija Snoči je nacionalna, sokolska Ljubljana na prisrčno manifestativen način izpričala svoje simpatije dosedanjemu komandantu dravske divizije, divizijskeimu generalu Lazarju R. Tonióu, ki odhaja na svoje novo službeno mesto v Niš, in s tem obenem izkazala svojo nerazrušno privrženost nacionalni vojski. Na Taboru se je zbrala
m -
množica narodnega občinstva, odličnih predstavnikom nacionalnih in kulturnih organizacij in oficirji ljubljanske garnizije, da. je bila dvorana nabito polna. Ko je vstopil general z gospo v spremstvu domačine — staroste sokolske župe Ljubljana, dr. Josipa Piperibach er ja, in zastopnika Združenja jugoslov. rezervnih oficirjev, generalnega tajnika TPD Jožka Pogačnika, so ju zbrani gostje obsuli z viharnimi ova-eijami.
Ko se je prvi val navdušenja polegel, je spregovoril starosta dr. Pipenbacher. Izre-kol je diviziotnarju iskreno zahvalo za izredno naklonjenost in podporo, ki jo je ves čas svojega bivanja v Ljubljani izkazoval sokolstvu dravske banovine. Ni bilo pomembnejše sokolske prireditve, ki se j« ne bi bil udeležil divizionar v družbi drage gospe soproge in spremljan s številnimi člani oficirskega zbora. Z izrednim razumevanjem za nesebične napore, ki si jih nalaga sokolstvo za nacionalno, moralno in kulturno povzdigo jugoslovenskega naroda, mu je v težkih časih naklanjal vso zaščito in vzpodbudno podporo. S premestitvijo generala Ton i črt je našo sokolsko žu-po zadela težka izguba, a razdalja najbrž ne bo mogla biti ovira, da naši Sokoli ne bi bili deležni njegove zaščite in dobrote. Na koncu je starosta izročil generalu skromno darilce, ki naj ga v srcu junaške Šumadije spominja, da je v Sloveniji zapusti) množico sokolskih znancev in prijateljev, ki mu bodo zmerom želeli zdrav-
ja, zadovoljstva in sreče. Ko je še divizi-onarjevi soprogi izročil krasen šopek domačega cvetja, je vsa dvorana odmevala od viharnega vzk'likanja, vojaška godba pa je zaigrala vedro zdravico.
Potem se je zvrstila še kopa prijateljskih izjav i.n iskrenih želja. Govorili so minister dr. Niko Ziipanič, ki je v lepih besedah orisal divizionarjeva junaštva in nacionalno delo v službi velike jugoslovenske ideje, generalni tajnik Pogačnik, ki je v imenu rezervnih oficirjev izrazil željo, da bi se divizionar kmalu spet vrnil med nas, zastopnice Kneginje Zorke Grasselli jeva, Subičeva in Fettichova, za Jadransko stražo glavni urednik »Slovenskega naroda« Jože Zupančič, za žensko sekcijo JS Nada Kmetova, ki je izročila gospe divizionar-jevi krasen šopek, za Kolo jugoslovenskih sester in draga narodna ženska društva Žitkova in Šantlova, nato šentjakobski župnik Janko Barle, ki 9e je med živahnim ploskanjem poslovil od divizionarja v imenu Narodne odbrane in ki m je hkratu poklonili spominu Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, za Strelsko družino Sterlekar, za gorenjsko sokolsko župo starosta Jaka Špicar iz Radovljice, v imenu jugoslovenskih dobrovoljcev pa naposled prof. dr. Türk, ki je poudarjal krepke vezi med di-vizionarjem kot zastopnikom junaške jugoslovenske vojske in dobrovoljci. Godba je zaigrala sokolsko himno, ki jo je vsa množica hkratu pela stoje, nato pa so še dolgo odmevaüi navdušeni vzkliki divizionar ju, dame pa so njegovi soprogi poklanjale cvetja, da skoraj ni bilo konca ne kraja.
Za vse tople besede se je general Tomič zahvalil kratko, preprosto in iskreno. Globoko sem gain j en spričo pozornosti, je rekel, ki ste jo izkazali meni in moji soprogi v tem svetem domu. Odhajam iz Ljubljane, a za zmerom mi bo ostalo v spominu vse, kar sem videl tu lepega v službi velike ideje. Ljubljana mi bo ostala v najlepšem spominu. Zavedam se, da sem si pridobil vaše iskrene simpatije s korektnim delom za blagor naroda. Ne dvomim, da boste tudi vi še dalje ostali pri delu, ki ste ga s toliko požrtvovalnostjo opravljali za mojega bivanja med vami. Ostanite mi zdravi, do svidenja! Pozdravimo svojega kralja Petra IL in mu zakličimo sokolski zdravo! Ko se je dvorana odzvala temu pozivu, je navdušenje prikipelo do vrhunca. Godba je zaigrala državno himno, nato pa so spet zaorili sokolski klici divizionarju v slovo. Številni odličniki so se posebej poslovili od divizionarja in njegove gospe, med njimi minister M oh ori č tajnik JÖL Govekar, častni predsednik SPD dr. To-minšek, dr. Cepuder, direktor Krofta, in-dustrijca Tomo in Zdenko Knez, ravnatelj Obrtne banke Ogrin, prof. dr. Zalokar, predsednik JBL ravnatelj Pustosl emšek, predsednik ZKD prof. Jeran, Na koncu je vsa družba na diviizionarjevo povabila zaplesalo kolo, ki je zaključilo oficielni deL ★
Divizijski general Lazar Tonič odpotuje iz Ljubljane drevi ob 20. Občinstvo se vabi, da pride na glavni kolodvor, da našemu dragemu prijatelju in njegovi soprogi še enkrat stisnemo roko v slovo.
Nadučitelju v p. Ivanu Kalanu v spomin
Marca leta 1918. sem prišel še v uniformi navadnega, vojaka nekdanjega polka Lir 4 kot novi župnik na Planino pri Ajdovščini v Vipavski dolini. Ob izbruhu svetovne vojne sem bil že tretji dan kot prvi slovenski koroški župnik odgnan v deželno sodišče v Celovcu, pozneje pa sem bil tudi v graških zaporih. Leta 1915. so me obsodili zaradi »razžaljen ja Njegovega cesarskega Veličanstva« na eno leto strogega zapora. V zapor nisem šel, temveč na fronto kot navaden infanterist. Bil sem v Karpatih, potem na soški fronti pri treh ofenzivah. Pod cesarjem Karlom smo bili sicer vsi obsojenci pomiloščeni, niso me pa pustili iz fronte, šele nadškof Jeglič in tokratni poslanec dr. Korošec sta me mogla rešiti. Novi koroški fkof dr. Hefter mi je dejal: Tukaj na Koroškem ne boste imeli miru. Izberite si drugo škofijo. Izvoli] sem Si ljubljansko in dobil župnijo Planino v Vipavski dolini.
Pridem tja in tamošnji nadučitelj Ivan Kalan me je tako prisrčno pozdravil, da tega ne bom mogel pozabiti vse svoje žive dni. Veličastna je bila njegova velika krepka postava, pravi Gorenjec, doma iz škofjeloške okolice, sin ugledne kmečke družine. Na Planino je prišel med svetovno vojno. Skoro vsak večer sva sedela skupaj. Stregla je nama njegova ljubezniva gospa Josipina, ki je lani umrla. BiM so tedaj hudi časi. Posebno v vipavski dolini. Hoditi so morali Vipavčani tedaj po vsakdanji živež daleč tja na Dolenjsko.
Okoli vseh svetih 1918. pa pride polom. Tri tedne, noč in dan, so se vlekli bata-
ljoni s fronte sfkozä Vj(pavskjo dolino.. j Jugoslavija je bila proglašena! Vsa Vipavska dolina je pela: živijo Jugoslavija.! Skoro vsak večer sva sedela z g. Kalanom skupaj s tedanjimi učiteljicami širokovo, Milo Fajdigovo in Emo Rudolfov© v žup-ndšču in peli sme pri vipavskem vinai: Živijo Jugoslavija! Dne 19. novembra pa so prišli Italijani in za poveljstvo so si izvolili župnišče. Pozneje so morah učitelji in duhovniki, ki niso bili tam rojeni, zaipur stiti svoja mesta.
G. Kalan je šel v pokoj ter si je izvolil za svoje stare dni svoj mirni dom v Stru-ževem pri Kranju. Tam je zdaj izdihnil svojo blago slovansko dušo 2. t. m., star 83 let. Pokopali so ga na kranjskem miro-dvoru. čil je še bil v visoki starosti. Vsak dan ga je vedrilo »Jutro«. Njegov sin Milan, ki je hodil še k meni v šolo na Planini in je sedaj tovarniški vodja v Novem Sadu, mi je pisal na Koroško, naj pridem obiskat očeta ker gre že proti smrti.
In pridem. Pa, oh, ravno en dan prepozno! Bil je že pokopan. Obiščem njegov grob, ves pokrit z venci, na vrhu venec JUU. Ob grobu je state, gospa M. G., ki je bila nekdaj učiteljica v Vipavski dolini in je večkrat prihajala na Planino, kjer smo se s Kalanom tako lepo imeli. Vzbujala sva spomine na Planino, na vso Vipavsko dolino, najbolj pa na spoštovanega nadu-čitelja Kalana.
Dragi, mili moj stari prijatelj, počivaj v večnem miru! Bil ai vedno Slovenec in Slovan in zgledni vzgojitelj mladine.
Hani Maierhofer, koroški župnik.
Z mesčansko-šolskega kongresa v Sarajevu
Obilen dnevni red s predavanji — čista stanovska linija Važni predlogi za šolo in učne moči
Sarajevo, 5. julija V srcu zgodovinske in prirodno bogate Bosne, v Sarajevu je bil 3. in 4. t. m. 16. redni kongres Združenja nastavnikov meščanskih šol, ki šteje nekaj nad 1000 članov in članic v državi. Drinska sekcija v Sarajevu je storila potrebne korake, da M se delegatje počutili čimbolj ugodno v Sarajevu. Izvršni in glavni odbor združenja pa sta pripravila obilico gradiva za kongres ter porazdelila delo v delovne odbore. Že šest let je na čelu organizacije agilni predsednik g. Joso Rukavina, ravnatelj meščanske šole iz Zagreba, ki je skrbno čuval pravo stanovsko linijo v združenju ter v svoji poslovni dobi dosegel več lepih uspehov v korist meščanskega šolstva
čeprav je bOo potovanje v vročih dneh precej naporno, je Isla delegacija polnošte-vilna in prav dobro razpoložena. Kongresa se je udeležilo tudi nad 15 Slovenskih delegatov. Letos je delegacija pogrešala svojega častnega člana g. Draga Humka iz Maribora, ki je vselej prinesel na kongres toliko zdrave in tovariške živahnosti. Povedali smo jim, da preživlja svoj pokoj v vinorodni Raki na Dolenjskem in da nas ni pozabil.
Skupščino je otvoril predsednik g. Rukavina v veliki dvorani impozantnega sarajevskega Sokolskega doma Pozdravil je zastopnika Nj. Vel. kralja, odposlance prosvetnega ministrstva, banske uprave, profesorskega društva in druge odličnike, ki
so posetili kongres. Centralni tajnik Ata-nackovič iz Beograda je predaval o razvoju meščanskih šol ter pri tem omenjal zlasti razvojno pot čeških in slovenskih meščanskih šol v preteklosti. Po težkih letih preizkušnje je zmagala meščanska šola tudi v tistih banovinah, kjer je pred vojno še niso poznali. Po predavanju je bil pretres poročil glavnega in nadzornega odbora. Delegati so ugotovili, da je bilo združenje nadvse agilno ter da je na vseh mestih zagovarjalo pravne in gmotne interese meščanskega šolstva in nastavnikov. Vselej sicer ni uspelo, vendar so se v zadnjem času pospešila napredovanja v višje skupine, le nekateri starejši ravnatelji in nastavni-ki niso bili deležni zaključnega napredovanja tik pred upokojitvijo. Ugotovljeno je bilo. da je storila centralna uprava vse, da bi se to vprašanje naKnadno rešilo. Poročili izvršnega in nadzornega odbora sta bili soglasno sprejeti.
Do trde teme so zasedali kongresni odbori, drugi dan kongresa pa se je začel s predavanjem o sodobnem zemljepisnem pouku. Tako je dobil kongres tudi svoj pe-dagoško-strokovni poudarek. Po poročilih kongresnih odborov so bile volitve nove uprave. Opozicije pravzaprav ni bilo. Zaradi prevelikega dela dosedanji predsednik ni več reflektiral na predsedniško mesto in je bil za predsednika izvoljen dosedanji podpredsednik in urednik »Meščanske šole« B. Vesič iz Beograda. Podpredsedniška mesta sta zavzela gg. Rukavina in A. Fa-kin iz Ljubljane, v izvršni odbor pa je bil izvoljen g. A. žerjav iz Maribora. Nova uprava bo z vsemi močmi nadaljevala stanovsko in strokovno delo v korist meščanskega šolstva in učnega osebja ter poskrbela, da se včlanijo v združenje tudi tisti, ki še vedno stoje izven organizacije. Volitve nove uprave je z uspehom vodil najstarejši delegat g. Mervič iz Novega mesta. Za častne člane sta bila izvoljena oba rektorja višjih pedagoških šol ter bivši zaslužni predsednik ljubljanske sekcije g. Maks Hočevar, ki je posvečal vse svoje sile razvoju in napredku meščanskega šolstva
Kongres je sprejel v celoti resolucijo kongresnega odbora, ki vsebuje vse najvažnejše probleme, ki še čakajo na rešitev na merodajnih mestih. Omenjamo samo najvažnejše predloge: čimprej izdati izpre-membe in dopolnila k zakonu o meščanskih šolah, izvršiti prevedbo vseh nastavnikov po efektivnih službenih letih od Vin. do IV. — 1. skupine, da se osnujejo pri ban-skih upravah samostojni odseki za meščanske šole, da se postavijo na meščanskih šolah honorarni tajniki, da bi prejemale poročene uradnice neokrnjeno draginjsko doklado, da se iste zaradi draginje povišajo na znesek iz leta 1931., da se podpirajo studijske ekskurzije v inozemstvo in da se položaj diplomiranih absolventov višjih pedagoških šol čimprej regulira s prevedbami.
Kongres je potekel v razveseljivi složno. sti in tudi v optimizmu, da bodo dobile meščanske šole svojo polno veljavo v vsem javnem življenju, saj je ta vrsta šol narodu potrebna kakor kos kruha.	A. 2.
Ljubljanski Zvon svoji dobrotnici
Ljubljana, 7. julija Predsinočnjem se je deputacija pevskega društva Ljubljanski Zvon poklonila častitljivi dami, gospej Trnkoczyjevi, da ji po sklepu občnega zbora izroči tople pozdrave in izraze globokega spoštovanja zborovalcev ob priliki 30-letnice, odkar je blagovolila kumovati praporu enega naj-agilnejših pevskih društev. Podpredsednik društva se je plemeniti gospej med drugim zahvalil tudi za izredno naklonjenost, ki jo je gospa kumica že opetovano izkazala društvu, in poudaril, da jo društvo z izrednim ponosom šteje med svoje največje prijatelje in dobrotnike.
Prisrčno se je že skoro 70 let stara dama, a v duhu še sveža in čila, zahvalila depu-taciji za cvetje in tople besede. V daljšem živahnem razgovoru so imeli zastopniki Ljubljanskega Zvona priliko ponovno spoznati, da je še nekaj plemenitih in dobrih ljudi, ki jim po A. Aškercu res > ... pesem v žilah vžiga moč«, in ki znajo prav ceniti visoko vrednost pevske kulture in lepoto naše slovenske pesmi.
Ob slovesu je gospa Trnkoczyjeva s plemenitim darom ponovno potrdila simpatije, ki jih goji do pevskega društva »Ljubljanski Zvon«.
Draginja na Jesenicah
tare nameščence ln delavce
Znano je, da sta Split in Bled najdražja kraja v državi. Za Bledom glede draginje pa skoraj nič ne zaostajajo Jesenice, ker se cene živil stalno prilagojujejo cenam na Bledu, v Kranjski gori in tudi cenam, ki so običajne za mejami.
Goveje meso se je v teku enega leta podražilo dvakrat in sicer prvič od 8 na 10 din in drugič od 10 na 12 din za kg. Mast od 16 na 18 in od 18 na 20 din. Mleko od 2 na 2.25 din in od 2.25 sedaj na 2.50 din. Cene moki stalno naraščajo. Od prvotnih cen din 2.50 gredo cene moke nevzdržno navzgor, tako. da stane kg moke danes din 4.75 in je s tem dosegla menda najvišjo ceno na svetu. Tem cenam primerno drag je postal tudi kruh. Peki sicer niso zvišali cen za kos, na primer za žemlje, hlebe in štruce, toda za isto ceno dobiš namesto hleba hlebec in namesto žemlje žemljico, katerih en delavec ali študent lahko pospravi en ducat, da je pošteno sit. Enako je z drugim pecivom, n. pr. s tortami, ki so dobile zelo drobne in klinaste oblike, ki pa k sreči le malokdaj pridejo na delavčevo mizo. Cene črešenj se stalno gibljejo od din 7 do 10 za kilogram Pa to še zdavnaj niso vipavske, primorske ali dolenjske, pač pa pristne gorenjske, morda celo Zvag-nove s Plavža ali Martinčeve s Plavškega rovta, le da so mnogo dražje kot prejšnja leta. Zelo se je v zadnjem letu podražila tudi obutev, kar čevljarji in trgovci utemeljujejo s podražitvijo kož. Tudi cene drv so silno poskočile in sicer od din 60 na din 100 in tudi na 110 din za k. m. V splošnem so se najvažnejše življenjske potrebščine v teku enega leta podražile od 26 do 30%.
Ljudstvo jé obupano. Posebno nižji državni in zasebni nameščenci, tovarniški in j sezonski delavci gledajo z veliko skrbjo v J
bodočnost Cene stalno naraščajo, možnost zaslužka pa je vsak dan manjša.
Klic po prevedbi Jesenic v višji draginj-ski razred je v revirju vedno močnejšL Skrajni čas je, da občina, gospodarske organizacije, senatorji in poslanci resno opozorijo merodajne kroge na rastočo draginjo. Osobito špekulantom s pšenico, živino in z mesom naj oblasti krepko stopijo na prste.	j. v.
K prestavitvi
KOPALIŠČE
Stranj
Po mnogoletnih prošnjah interesentov je železniška uprava kakor znano vendarle prestavila postajališče Stranje na rogaški železnici na primernejše mesto, da se ogne ovinku in poplavam na cesti do postajališča in se približa postajališče novi bano-vinski cesti, ki drži iz Belega v Zibiko in Pristavo. Res je bilo postajališče premeščeno le za ne čisto pol kilometra, a kdor pozna tamkajšnje prilike in neprilike, ve, kakega pomena je premestitev za vse kraje dol v Sotelsko dolino. Zdaj je postajališče čisto novo urejeno. Akcijski odbor za premestitev je moral oskrbeti zemljišče, železniška uprava pa je postavila lično uto z betonskim temeljem in lesenim ogrodjem z vrati in okni, tako da je zdaj postajališče kraju v lepoto in vredno tujskega prometa, ki gre tam mimo v Rogaško Slatino.
Kako se narod veseli te premestitve, je pokazal, ko je preteklo nedeljo okrasil uto in prostor pred postajališčem ter se zbral v izredno lepem številu, da pričaka, ko se ustavi prvi vlak na novem postajališču. Ko je prišel vlak, so izstopili zastopnik železniške uprave načelnik g. Hojs, šef pro-govne sekcije g. inž. Šapla in mnogo gostov iz Celja in Šmarja. Goste je Dozdravil v imenu odbora g. dr. Strmšek ter naštel težave, ki jih imajo v prometnem oziru vsi kraji proti Sotli, ki so tako težko pričakovali novo banovinsko cesto in prilično postajališče, ki veže to cesto z železnico. Očr-tal je nove naloge, ki jih bo treba še rešiti z novimi železniškimi zvezami ob Sotli, vsaj pa s tovornim postajališčem v Stra-nju, ter prosil za podporo tudi v bodoče, kakor so jo našli zdaj pri skromni prestavitvi postajališča.
Načelnik g. Hojs se je zahvalil za po-7drave, razglasil novo postajališče za izročeno prometu ter pozval vse, da so trikrat nazdravili našemu mlademu kralju Petru II. in knezu namestniku Pavlu. Pozivu se je odzvalo vse z vlakom potujoče občinstvo. Vlak je nato nadaljeval pot, tuji gostje pa so si ogledali lično postajališče in se vrnili s popoldanskimi vlaki na svoje domove.
LUHAÖOV1CE
C S. R.
Odlični zdravilni vrelci, najmoderneje urejen inhalatorij v Evropi — Naravne ogljikovokisle kopeli. — Odlične vodne kure z muljnimi io
žveplenimi kope Imi. Informacijske prospekta razpošilja direkcija kopališča Luhačovice č. S. R,
Pustošenje na Bizeljskem
Takole je pustošila toča na Bizeljskem še celo v dolini, ki leži v varnem zavetju ob vznožju Janeževe gore in Drenovca. Znani posestnik in gostilničar g. Pečnik ogleduje razdejanje na njivi koruze, ki leži kraj ceste v Zgornji Sušici, pa ni po toči ostalo ne lista ne zrna na steblu. Se brez primere hnje je neurje morilo v višjih legah, kjer po nevihti nisi našel več ločil travnika od polja, vinogradi pa so bili zmrvljeni in ožgani do tal
Karli šaplovi v spomin
Zdaj si tudi Ti, draga Karla, odšla od nas. Krut je zadnji čas za krog naših žena, ki nas zapuščajo kar po vrsti. Tako naša voditeljica Fran ja Tavčarjeva, srčno dobra Anči Kramerjeva. nekdanja delavka v kulturnih društvih Tončka Kadivčeva, njena prijateljica in sodelavka Jela Lozarje-va in še več drugih je kruta smrt iztrgala iz naših vrst, kjer so nastale tako globoke vrzeli. da jih je težko premostiti.
Tam v veliki zlati Prag, v velikih dneh Sokolstva, je našo gospo Karlo poljubila smrtna žena. Hudo so v bolesti zatrepetala naša srca, ko smo zvedele za to nesrečo.
Pokojna Karla je bita iz Gorice, rojena Drašček. Že v mladih letih se je udejstvo-vala v dobrodelnosti. Tam se je z njo združil g. dr. Anton Šapla in srečen je bil njun zakon. Ker ni imela svoje dece, je plemenito srce gospe Karle objelo v ljubezni vso ono deco. ki je bila zaščite in pomoči potrebna. Koliko poti je vedno pred božičem napravila, nabirajoč podpore za sirote. Imela je vedno velik uspeh. Kjerkoli je potrkala in poprosila, je našla odprta srca, kajti gospo Karlo so poznali in vedeti so, za koga prosi. Njene nabiralne pole so bile vedno polne. Pa je rekla: To je moja pola, popisana kakor kak zemljevid, le seštevajte, če se ujema. Pa smo seštevale ter naštele lepe tisočake. Naša društva m sirote ji dolgujejo wliko zahvalo. Kdo bo Tebe, našo čebelico, zdaj nadomestoval?
Rada je potovala, de se je naužila lepote umetnosti m si pridobivala znanje. Saj si z njo lahko o vsem govoril. Vse je poznala. Po naravi je bila vedno vesela, dobrodušna, agilna, vneta za vse, kar je bilo lepega in dobrega.
Poslavljamo se od Tebe v največji bolesti, draga naša prijateljica, v naših srcih pa Ti bo za vedno ohranjen svetal spomin.	,
M—a. I
Borba zavarovalnega uradništva
Ljubljana, 7. julija Kakor smo že včeraj na kratko poročali, so zavarovalni uradniki in nameščenci stopili v stavko tudi pri ljubljanskih podružnicah Assicurazioni Generali, Save in Dunava. Vsa znamenja pa kažejo, da bo uradništvo kmalu zapustilo delo še pri nekaterih drugih zavarovalnicah v mestu, pri katerih delovne razmere niso zadovoljivo urejene.
Zveza bančnih, zavarovalnih, trgovskih m industrijskih uradnikov je že pred 17 meseci stavila predstavnikom zavarovalnic predlog, da sprejmejo pragmatiko, ki je v veljavi pri zavarovalni zadrugi Orna ti a že vsa leta po vojni. Zveza zavarovalnic je ta predlog odbila. Strokovna reprezentanca nameščencev je nato izdelala osnutek ko-lekti vne pogodbe, ki vsebuje znatno slabše pogoje zanje, a zveza zavarovalnic je odbila tudi ta načrt. Nameščenci so nato zaprosili posredovanje, državnih oblasti, zaradi nepopustljivosti delodajalcev pa so tudi ta ponovna pogajanja ostala brez uspeha. Predstavniki zavarovalnic so hoteli celo uveljaviti pravilnik, ki bi ne samo občutno poslabšal dosedanji položaj zavarovalnih nameščencev, temveč bi kršil tudi njihove osnovne človeške in državljanske pravice.
Po tem pravilniku naj bi bilo med drugim »še posebej nameščencem prepovedano sodelovati v javnih manifestacijah kakršnekoli vrste ali objavljati knjige in članke, zlasti v vprašanjih zavarovanja, brez predhodnega izrecnega pismenega pristanka direkcije.« Določila tega pravilnika in zadržanje delodajalcev so vzbudila veliko ogorčenje med nameščenci, ki so se naposled odločili za štrajk. Preden je padla ta odločitev, se je vprašanje temeljito pretreslo v vseh strokovnih forumih zavarovalnega nameščenstva. Misel na štrajk je bila izražena najprej v sklepih vsedržavne konference, na kateri so se zbrali zastopniki zveznih podružnic in akcijskih odborov dne 22. maja, nato v resolucijah, sprejetih na javnih zborovanjih 27. maja in 1. junija in na številnih posebnih sestankih nameščencev posameznih zavarovalnih družb, ki so se vršili v teku junija. Na podlagi vseh teh sklepov se je izvršni odbor na svoji seji dne 1. julija končno odločil, da zavarovalni nameščenci stopijo v štrajk.
Pri vsem sporu je najbolj značilno dejstvo, da posluje pri nas cela vrsta zavarovalnih družb, ki imajo s pragmatikami in kolektivnimi pogodbami urejene delovne odnose s svojim nameščenstvom po viseh držarvah. kjer imajo svoje podružnice, razen pri nas. Med njimi so Riunione Adriatica di sicurtà s sedežem v Trstu, Internationale s centralo na Dunaju, Dunav s centralo na Dunaju, Assicurazioni Generali s sedežem v Trstu, Commercial Union s sedežem v Londonu, Rovai Exchange, Rossia Foncier, L'Union itd. Inozemske zavarovalne dražbe spravljajo vsako leto milijonske dobičke čez mejo. Se nedavno je predsednik zbornice za TOI dr Sftjepan Kassig v Zagrebu na plenarni seji v svojem poročilu o stanju narodnega gospodarstva poudaril, da izmed vseh gospodarskih panog zavarovalne družbe najbolje prosperi rajo in da se nahajajo na najsolidnejši bazi. Prav tako je nedavno predsednik Zveze denarnih in zavarovalnih zavodov dr. Branko Pliverič izjavil, da se v zavarovalni stroki opaža v preteklem letu izboljšanje m da se bodo razmere se dalje boljšale m konsolidirale.
Zavarovalni nameščenci po vsem tem upravičeno upajo, da bo njihova akcija v javnosti deležna iskrenih simpatij, pa da bo končno našla razumevanje tudi pri tistih, na katere je ta akcija naslovljena.
Pri neredni stoli ci, napihnjenosti črevesja zaradi zagatenja, odvaja naravna »Franz-Josefovas grenčica zaostanke prebave, nakupičene v črevesju. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Jesefova« naravna grenčica s popolnim uspehom pri moških, ženah in takisto pri otrocih.
Ogi. reg. S. br. 15. 485-35
Kongres kurjačev
Maribor, 7. julija. V dvorani Germekove gostilne v Studencih je bdi otvorjen 14. letni kongres Zveze lokomotivsldb in ladijskih kurjačev kraljevine Jugoslavije. Navzočnih je 120 delegatov iz vseh delov naše države, deloma tudi s svojimi družinami Večino udeležencev tvorijo seveda kurjači iz mariborske in ljubljanske kurilnice. Kot zastopnika prometnega, ministra prisostvujeta kongresu, ki bo trajal tri dni, inž. Fine iz Ljubljane in inž. Zagoršek iz Maribora. Navzoč je twü ustanovitelj organizacije v Sloveniji g. Ivan Čeh iz Ljubljane.
Pri vOfitvi predsedstva kongresa je bilo vloženih več Bat, kar je dajo povod za mestoma burne debate. Naposled je bila izvoljena zagrebška üsta z Ivanom Mata-nom na četo. Za tajnika je bil izvoljen Stojan Galeb. Predsednik Saveza Miloš čehič je nato podal obširno poročilo o položaju kurjačev, ki ga je izpopolnil še tajnik Saveza g. Svetisiav Juretič. Danes se je kongres dopoldne nadaljeval, popoldne pa so zimamf. udeleženci napravili izlete v » okolico in ä ogtedaB zanimivosti mesta. Jutri b© kongres zaključen s sprejetjem resolucije.
Domače vesti
•	Voljtve novih dekanov na naši universi. Za dekane fakultet na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani so bili za študijsko leto 1938/39 izvoljeni: filozofske: red. prof. dr. Kidrič Franc; jurjdiòne: red. prof. dr. Korošec Viktor; medicinske: red. prof. dr. Plečnik Janez; tehniške: dr. Gosar Andrej; teološke: red. prof. dr. Snoj Andrej. Kot prodekani fakultet pa bodo fungirali: na filozofski: red. prof. dr. Kelemiina Jakob, na juridični red. prof. dr. Sajovic Rudolf, na medicinski: red. prof. dr. Kansky Evgen, na tehniški: red. prof. inž. Osana Marij, na teološki: red. prof. dr. Siavič Matija.
•	Odkritje spominske plošče pesniku in pisatelju Antonu L'meKu-OktSkemu ob priliki stoletnice njegovega rojstva bo 31. t. m. v njegovi rojstni vasi na Okiču pri Boš tan ju ob Savi. Ta dan je v vaški podružnici proščenje in zato bode od strani domačinov udeležba velika. Izhodišče za O kič je postaja Sevnica ob Savi. Tam bodo vozovi za goste na razpolago proti malenkostni oškodnini do vznožja Topolov-ca, od koder je uro hoda po senci do Oki-ča! Spored objavimo kasneje. Prireditveni odbor.
•	Novi rektor ekonomske visoke šole v Zagrebu. Profesorski svet ekonomske visoke kome rei ialne šole v Zagrebu je izvolil za novo šolsko leto za rektorja rednega profesorja dr. Evgena Sladoviča.
V današnjih pomembnih časih je VSAK INTELEKTUALEC DOLŽAN, da čimbolj poglobi svoje znanje o tokovih, ki usmerjajo usodo našega naroda, Evrope, človeštva.
Kulturna in socialna revija
Misel in delo
je bogat mesečni zbornik gradiva, ki Vas postavlja sredi razvojnega toka današnjice. Njeni članki, njen obzornik, njena poročila — vsa njena vsebina je neobhoden vademecum za človeka, ki hoče globlje pogledati v bistvo naših kulturnih, političnih, socialnih vprašanj in ki si želi širokega razgleda na njih razvoj.
Naročite Misel in delo, našo najboljšo revijo.
Celoletna naročnina stane le 60 din, polletna 30 Din. Naročnino pošljite na upravo »Misli in dela«, Ljubljana, Gosposvetska cesta. i.
*jadranska razstava, ena od največjih in najlepših atrakcij, kar jih je imel Zagreb v zadnjih letih, je bila zaključena v torek zvečer. Statistični podatki o številu obiskovalcev še niso urejeni, računa pa se iahko, da je razstavo obiskalo nad 80 tisoč oseb. To je izredno veliko število. Če prištejemo še one obiskovalce, ki so imeli posebna vabila, lahko rečemo, da je bil obisk še za kakih 10.000 oseb večji. Največ obiskovalcev je bilo iz Zagreba, med pokrajinami pa so na prvem mestu Hrvatsko Primorje, Dalmacija, Herceg-Bosna in Slavonija.
*	Desetletnica društva vegetarijancev v Zagrebu. Konec junija leta 1928. so ustanovili zagrebški vegetarijanci svojo organizacijo pod imenom »Vegetarsko društvo«. Zdaj ob desetletnici bo društveno glasilo »Vegetarizem« obširno opisalo desetletno delovanje in prizadevanje društva, dr. Ivo Hengister, ki predseduje društvu od ustanovitve, pa bo imel javno predavanje.
♦	Motorni vlak; na progi Beograd — Du. brovnik, ki so bili z uspehom preizkušeni takoj, ko so prišli iz tovarne, pridejo v promet okrog 15. t. m. Vozni red za motornf vlake na progi Beograd — Sarajevo — Dubrovnik je že sestavljen. Vožnja od Beograda do Dubrovnika bo tra;ala 16 in pol ure. K dosedanjj ceni na tej progi bo treba nekaj^ doplačat j, koliko pa še ni določeno. Doplačati bodo morali vsi potniki, tudi oni, ki imajo vozne olajšave, in celo železni- i carji.
*	članstvu Učiteljskega pevskega zbora »Emila Adamiča«, članstvo opozarjamo, da smo poslali na njihova šolska upraviteljeva važno okrožnico. Kdor ne bi prejel te okrožnice v teku enega tedna, naj sporoči tajništvu UPZ. Okrožnica je zelo važna, tečaj je preložen. Odbor.
*	Lep odmev kresovanja. Učenca Molik Karel in Jerauš Ivan iz Borovnice sta priredila kresni večer. Ob tej priliki sta se spomnila tistih, katerim tudi najmogočnejši kres ne more vžgati v očeh žarek svetlobe, ter nabrala pri prisotnih za slepe otroke
I znesek 220> din. Požrtvovalnima učencema in vsem darovalcem se uprava zavoda za slepe otroke v Kočevju naj prisrčne je zahvaljuje!
*	Za ureditev službenega razmerja med delodajalci in uslužbenci gostinskih obratov se je sestala posebna konferenca v Dubrovniku, katere se udeležuje tudi delegat ministrstva socialne politike, ki je odredilo to konferenco, da se že vendar enkrat uvede med delodajalci in uslužbenci gostinskih obratov kolektivna pogodba. Konference se udeležujejo predstavniki trgovske in delavske zbornice. Delodajalci so pripravljeni podpisati kolektivno pogodbo, ki bi imela za podlago naredbo o minimalnih mezdah.
LETOS NOVO ADAPTIRANI HOTEL S. P. D.
Zlatorog"
ob Bohinjskem jezeru prične redno obratovati od 15. julija 1938 dalje. — Na razpolago sobe s tekočo mrzlo in toplo vodo.
*	Zgodovinski dokumenti Banjaluke iz turške dobe. Na podstrešju okrajnega glavarstva v Banjalukj so našli velik sklad originalnih dokumentov iz dobe turške vladavine. Te dokumente je zdaj pregledal kustos sarajevskega muzeja. Po pregledu »o dokumente odpremili v sarajevski muzej, čeprav so v Banjaluki mnogi zahtevali, naj bi ostali dokumenti v domačem kraju. Sklad dokumentov tehta 60 kg.
*	Promet na cestj Labore — Kranj. Ker je sedanji zasilni promet po zoženi stari državni cesti Labore — Kranj težaven in ker se bo iz tehničnih razlogov s polaganjem kock na'novi cesti pričelo šele jeseni, se bo dne 10. t. m. novi preloženi del ceste Labore — Kranj začasno prepustil javnemu, toda iz raznih tehničnih ozirov samo avtomobilskemu prometu. Vprežna vozila morajo brezpogojno voziti le po stari cesti.
*	Na dan 300.000 din za sladoled izdajo v Zagrebu in poje povprečno vsak Zagrebčan za 1 din sladoleda. Tržno nadzorstvo zagrebške mestne občine je lani ugotovilo, da je sladoled, ki ga prodajajo po ulicah, v 25 odstotkih primerov umetno barvan. Pred dvema letoma so v Zagrebu prepovedali prevažanje in prodajanje sladoleda z vozički in po tej prepovedi se je kakovost sladoleda preoei dvignila in tudi kontrola ie olajšana. Po kakovosti pa še vedno pravi io, da sladoled v Zagrebu precej zaostaja za sladoledom, ki ga na primer prodajajo na Sušaku.
*	Zakon ki je razburil vso vas, je ločen. V Rakovjci pri Samoboru ie pred kakimi 4 meseci povzročila veliko razburjenje snubitev nekega Ivana Kupreša, ki se je zaljubil v vaško lepotico Marico Hržičevo. Vas se je takoj razdelila na dva tabora: manjši za Kupreša, večji pa za MariČinega očeta, ki snubca ni maral. V vsej vasi ie zaradi te snubitve vrelo kakor v peklu. Prišlo je do hudih pretepov in mnogo bojevnikov obeh taborov je prišlo v zapore. Naposled sta se Ivan in Marica poročila in na dan poroke ". bilo seveda največ tepežev. Zdaj pa sla se Ivan in Marica loč;la, vaščani pa se še vedno ne morejo pomiriti.	v
*	Tele s šestimi nogami. Prejeli smo: Posestnici Frančiški Perovi v Drtiji, občina Moravče pri Kamniku, je pred 14 dnevi povrgla krava zdravo tele, ki ima šest nog. živalca je zdrava in se normalno razvija.
JL@jp@ JC S!H KoScah
v udobnem domu, obdanem od planinskih vrhov. Par dni izprehodov v svežem planinskem zraku, v senci visokoležečih gozdov in ob izvrstni prehrani, ki jo nudi planinski dom, si vsakdo — kakor čudežno — okrepi telo in duha. — Vsa celodnevna oskrba din 45.—. — Otroci 33% popust.
•	Tudi r Mrši Avstriji voriž na desm. I*
Gornje Radgone nam pišejo: Dne L t m. je bii tudi na nemški strani uveden nov cestni redu, o čemer pričajo številne opozorilne table v sosedni Radgoni. Tudi tam je zdaj treba voziti le po desni strani kakor pri nas. Nedvomno je, da bodo s tem odpravljene mnoge nesreče, ki so se doslej dogajale na bivši avstrijski strani, zlasti v obmejnih krajih, koder se je doslej vozilo po levi strani.
*	Ni zaprek pri potovanju na zdravljenje
v Češkoslovaško. iz kopališča Pistyan poročajo, da navzlic vsem vznemirjajočim vestem število obiskovalcev ni zmanjšano. 20. junija ie javila uradna zdraviliška komisija 11.126 obiskovalcev, dočm jih je bilo lani ob istem času samo 10.465. Anglija, ki je gotovo zelo oprezna iin občutljiva, ie zastopana s 101 gostom. To ie znamenje zaupanja. Z vlaki prihajajo vsak dan novi gostje in zračni promet je s priključkom Pistyana v transevropsko zračno zvezo mnogo pridobil Progo London — Pistyan preletijo letala v 5 urah, spuščajo pa se samo v Pragi. Številne vesti o mednarodnih turnirjih golfa Ln tenisa, ki bodo ta mesec, ter o mednarodnem bridge turnirju dokazujejo. da j e sezona popolnoma normalna in mirna. Kot posebno atrakcijo je treba omeniti, da so vzeli v okolici kopališča v najem lovišče rib. Prijatelji in citateli- lista. ki so že v pistyanskem kopališču, nam pišejo, naj svetujemo v^e lolnikom, ki so prihod odgodili, da pridejo čimprej tja, da bodo v miru ira udobnosti deležni okrepči-la. V kopališču ie vse v najlepšem re>du in miru, prijetno in udobno, da bolj biti ne more, sicer je pa tudi revmatlzem močnejši kakor neosnovan političen strah.
♦	Volkovj napadajo staje po bosanskih planinah. Po planini Majevici še zdaj eredi poletja tolpe nolkov vdirajo v staje ter povzročajo revnemu prebivalstvu veliko škodo. Največ škode so zver; povzročile posestnikom iz Raztošnice, Teotaka in Razama. V nekaj tednih so volkovj poklali tem revnim kmetom nad 70 glav živine. Oblasti v Sarajev.' dobivajo prošnje, naj se čimprej organizira lov na volkove, ker 90 planšarji in kmetje brez orožja ter ne morejo braniti svoie živine. Že dolga leta se ni zgodilo, da bi se po bosanskih planinah med poletjem pojavljali volkovi v tako velikem številu.
ii»
(glh ji i■ tj^ Sffcsggs -i r §53
I Harry Baur kot KINO MATICA
»SARATI GROZNI«
Predstave ob 16^ 19.15 in 21.15 uri
I
Iz Ljubljane
a_ Vojni dobrovoljcif Danes v petek, ob 16.10. prispejo v Ljubljano z vsesokolskega zleta naši Sokoliči, Sokolice in Sokoli. Naša organizacija se sprejema korpora-tivno udeleži in pozivamo tudi vso jugoslo-vensko javnost, da sprejme dostojno naše sokolske viteze. Na sokolskem zletu v Pragi je bila naša iz sokolske vzgoje rojena dobrovoljska ideja: osvobojenje in uedinje-nje slovanskih narodov vnovič potrjena. V Pragi smo v bojih preizkušeno bratstvo s češkoslovaškim narodom vnovič obnovili in vsemu svetu javno povedali, da ostane slovanska vzajemnost taka, kot je bila utrjena z dobrovoljci in legionarji v vojni za osvobojenje. Zato je dolžnost vsakega pravega Jugoslovena, da dostojno sprejme v beli Ljubljani one Sokole, ki so imeli srečo, manifestirati naše bratstvo in edin-stvo s Čehoslovaki v Pragi pred vsem svetom. Sreska organizacija vojnih dobrovoljcev v Ljubljani.
u_ Jugosiovenski nacionalistični aKa-
demski klub VifcšKega kralja Aleksandra I. Zedinitelja vabi vse člane v Ljubljani, da se udeleže sprejema naših Sokolov, ki se ob 16.10 vrnejo iz bratske Prage.
u— Idrijski Krožek. Vse idrijske rojake in njih prijatelje vabimo, da se udeleže pogreba našega rojaka g. rudarskega glavarja ing. Močnika Josipa, ki bo izpred hiše žalosti, Domobranska c. 12. danes ob 16.30.
OSJEČKA UEVAONICA
ŽEtJEZA i TVOR NIČA STROJ EVA 0.0
♦	Zločin, zasnovan po pustolovski zgodbi.
Opisali smo že kako bogato zalogo šund-li-terature sta imela zagrebška obrtniška va-lenca, kj sta ubila svojega tovariša Zdenka Puha, da bi mogla iz garaže ukrasti avtomobil. V >bleki 18-letnega ubijalca Pa-rackoviča, ki ie bil oče zločinskega, načrta, so našli pustolovsko zgodbico z naslovom »Zeleni avtomobile. Vse, kar je v tej zgd-bi, je dalo fantoma pobudo za zločin jn tudi za pustolovske naklepe, ki sta jih gojila. Slučajno ie bil tudi avtomobil, ki sta ta izbrala v garaži zelen. Ubijalca so zdaj izročili sodišču.
*	Operetne predstave t Opatiji, četrta predstava operet v Opatiji bo od 3. do 15. avgusta. Predstavljali bodo tri operete in bo slavni skladatelj Mascagni sam dirigiral svoje delo. Kot dirigenti bodo nastopali tudi Paul Abraham, Federico del Cupolo in Naeghel. Od skladatelja Abrahama bodo predvajali opereto >Roxvc, od J. Straussa pa opereto »Cigan-baronc. Nastopali bodo prvovrstni umetniki kakor Mafalda Fave-ro, Barsony Rosy, Nerina Ferrari, Mangini, Alfred Zjiliani, Denes Oskar. Itd. Inscena-cija bo prvovrstna in se lahko že danes reče, da bodo imele operetne prireditve v Opafciii največji uspeh. _
Predno odidete na počitnice ali Vaš letni oddih, se oglasite pri
Foto Touristu Lojzu Šmucu
NA ALEKSANDROVI CESTI 8,
kjer dobite sveže filme ter 5 minut strokovnega pouka, da pravilno fotografirate oz. osvetljite Vaš film ter napravite res lepe slike, katere so Vam v trajen spomin.
I
KINO SLOGA — Telefon 27-80.
Danes poslednjič vesela smehapolna komedija
FANFARA LJUBEZNI
Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri
I
a— Družba CMD je prejela ob priliki praznika sv. Cirila in Metoda za Obrambni sklad: od podružnice Krani 400 din, od po-družnioe Litiia 200 din. skupaj 600 din. Iskrena hvala!
u— Klub Primork daruje v počastitev spomina svoje neumorne sodelavke blago-pokojne gospe Karle Šaplje 300 din revnemu dijaku.
u— žrebanje nagrad naročnikom »PRO-TEJA«, ki so plačali naročnino pred izidom 3. številke, in vsem prijateljem tega lista, ki so pridobili novega stalnega naročnika, bo 10. t. m. v društvenem lokalu v Beethovnovi ulici 2. še je čas! Pridobite novih naročnikov naši najboljši in najlepši poljudni reviji o prirodi! Plačajte naročnino za PROTEUS!
u— Neznan obešenec v gozdu. V sredo popoldne sta dva okoličana nabirala lipovo cvetje ob gozdu pri Klečali. Eden izmed njiju je na lepem opazil, da v gozdu nekdo nekam čudno nepremično stoji. Ko sta se približala, sta šele opazila, da neznanec visi na veji. Pohitela sta v vas in obvestila ježenske orožnike o žalostni najdbi. Orožniki so dali truplo takoj prepeljati v mrtvašnico pokopališča v Stoži-cah, hkratu pa so uvedli poizvedbe, kdo bi samomorilec utegnil biti. Neznani mrtvec je kakšnih 30 do 35 let star, nekoliko plešast, gladko ostrižen, ima pristrižene svetle brke, zdrave zobe in je srednje rasti Oblečen je bdi v lepo obleko s črnim, skoraj novim površnikom, športno srajco in črtastimi hlačami, obut pa je bil v težke delovne čevlje. Pri sebi ni imel niti kakih listin niti denarja.
u— Roparski napad pri čadu. Kako malo je v Ljubljani poskrbljeno za varnost življenja in imetja, kakor hitro se človek nekaj korakov oddalji od središča, nam najbolj nazorno priča razburljivi dogodek, ki ga je v torek večer doživela natakarica Ivanka Debevčeva v gostilni pri čadu pod Rožnikom. Okrog 23.30 je končala svoje dnevno delo, pa je stopila k hišnim vratom, da zaklene. Tisti hip je izpod kostanjev na dvorišču stopil mlajši človek brez klobuka in jo ljubeznivo nagovoril. A preden ga je natakarica mogla vprašati, kaj želi, ji je neznanec že iztrgal iz rok lesen krožnik, na katerem je imela za okrog 200 din kovanega drobiža in sto tak, nato pa pobegnil proti Rožniku. Natakarica je zaklicala na pomoč in nekaj časa tudi zasledovala roparja, a je kmalu izginil v gozdu.
Iz Celja
e— Danes se vrnejo Sokoli in Sokolice iz Prage. Pozivamo Celjane, da pridejo danes ob 10.45 dopoldne tia celjski kolodvor k sprejemu iz Prace vračajočih se Sokolov in Sokolic. Če bi nastala glede prihoda kaka večja sprememba, bo to objavljeno v društveni omarici na poslopju Ljubljanske kreditne banke.
e— Letalskj miting v Celju. Celjski mestni odbor kr. jugoslovenskega Aerokluba »Naša krila« bo priredil v avgustu v Cel tu velik letalski mitins. združen z letalsko razstavo. Razstava bo od 10. do 15. avgusta, glavna letalska dneva pa bosta 14. in 15. avgusta. Celjsko letalsko u druženje bo s tem proslavilo lOletnico obstoja.
KINO UNION. """"**"" _»UBIJALEC S KRINKO«._
e— Brezuspešna licitacija za regulacijo Savinje. Pri lanski upravi je bila za ponedeljek 4. t,, m. razpisana pismena ponudbena licitacija za oddajo del v četrti etapi regulacije Savinje pod Celjem. Ponudnikov i« bilo pet. Ker pa sta imela samo dva ponudnika vse pogoje za udeležbo pri licitaciji, ie morala licitacija iz formalnih razlogov izostati. Sedaj bo morala banska uprava razpisati drugo licitacijo. S tem je izisubljem en mesec v najugodnejši sezoni za regulacijska dela. Ker bo regulacija Savinje v tretji etapi v nekaj dneh zaključena, bo nastal med tretjo in četrto etapo presledek, ki bo težko prizadel že itak zelo skromno plačano delavstvo pri reguaa-ciji Savinje.
e— V nedeljo zopet ne bo toka. Kranjske deželne elektrarne bodo v nedeljo 10. t. m. od 6. do 13.30 zaradi nujnega popravila zopet ukinile električni tok v Celju im okolici. Pogoste ukinitve toka povzročajo med prebivalstvom upravičeno nevoljo.
e— Dve težki nesreči pri delu. V rudniku Hudi jami pri Laškem sta v torek dva jamska vozička stisnila 34 letnega delavca Ivana Črešnjarja in mu zmečkala desno roko. V stolarai na Teharju je v sredo ehr-kularka zgrabila 26 letnega delavca Miho Kresnjka za levo roko ter mu odrezala kazale« in razmesarila dva prsta.
Iz Maribora
a—Poveljnik mariborske orožniške čete kapetan Mavric je ob zaključku zasliševanja razbojnika Melhiorja Pintariča in njegovih pajdašev zaprosil poročevalce posameznih listov, naj v tisku izrečemo njegovo zahvalo vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da so se zločinski in razbojniški pohodi Pintaričeve tolpe popolnoma pojasnili Posebno se poveljstvo orožniške čete zahvaljuje vrlim Ptuj-skogorčanom, ki so zajeli razbojnika Pintariča. Obenem pa naproša javnost, naj sodeluje pri zasledovanju razbojnika Josipa Kodra ter naj njegov morebitni pojav takoj sporoči najbližji orožniški postaji. Kdor bi Kodru dajal potuho ah ga skrival, bo najstrožje kaznovan.
a— Marenberg dobi Sokolski dom. Na praznik obeh slovanskih blagovestnikov je bila slovesno zasajena lopata za izkop temeljev Sokolskega doma v Marenbergu. Gradi ga po načrtih br. Končnika iz Maribora marenberški stavbni podjetnik Preglan. Sokolski dom, ki ga bodo otvo-rili že 1. decembra, bo nosil ime viteškega kralja Aleksandra Uedinitelja.
DR. RUDOLF L O V R E C _ne ordinira do 26. julija!
mmmamm^marnmmmm^mmmmmmmmam^mmmm^m^mmammm—mmmbmmmmmmmmmmmmm^mmm
a— Smrt blage gospe. Pri Sv. Ožboltu ob Dravi je preminula blaga gospa in dobra žena, gospa Milka Jurca. rojena Kutin. Bila je dobrosrčna plemenita žena, ki jo bodo ohranili v svetlem spx>mkiu vsi, ki so jo poznali. Žalujočim naše toplo sočutje!
a— 45.000 din škode trpi posestnik Ba-šar Leopold iz Andrencev v Slovenskih goricah, ki mu je domačija zgorela do taL Ogenj je vpepeplil tudi 10.000 kg sena ter gospodarsko orodje 131etni hlapček Slavko Jurančič je hotel z gorečim šopom slame uničiti roj os, ki so se ugne-zdile na gospodarskem poslopju. Pri tem pa je tako neprevidno ravnal, da se je vnelo bližnje listje in se je ogenj razširil na vse ostale objekte. Gasilci od Sv. Antona so se morali zelo truditi, da ni prešel požar na sosedna gospodarska poslopja
Zložljiv fotoaparat 6 9
s samosprožilcem
samo Din 300.—
PREMIERA!
ANNABELLA
Danes ob 19.15 in 21.15 uri.
Kino Union, Tet 22-21
v prekrasnem filmu ruskega sižeja
»LA CITADELLE DU STLANCE«
TRDNJAVA TIŠINE
»Nocoj je pa en lep večer » <.«
Narodna pesem o prigodah vasovanja v itaši vasi
Ljubljana. 7. julija
Zdaj ko jadra sonce visoko po nebu, ko pobledevajo rujne zar,e pozno na večer, je zajed življenje na kmetih poseben čar. Dolgi vlaki hite iz mest med naše lepe gore. trume izletnikov beže od nedelie do nedelje v naročja planin, kjer se med prijaznimi vasmi, v senej šumečih gozdov im hladu bistrih rek prepuste zlati svobodi.
Visoko poletje priklenja dežeiane od zore do mraka na plodno zemljo. Klepet priostre nja kos in smrtni seiest padajoče trave se zdaj seli iz dolin v sončne in osojne seno-žeti. Pisane rute in svetli predpasniki gTabljic se blešče iz grmovja v poletnem soncu, kljub trdemu dehi in prelitem potu kipi iz razigranih, vriskajočih src radost, da odmeva od gora tja dolj do diremajočih vasic, skritih med krošnjami sadnega drevja.
Košnja in žetev sta najlepša opravka na kmetih, ki jima pribije lega na visokem še neprimerno več lepote kakor v ravninah. Globoko v dolinah trepečejo srebrni trakovi voda, z belih zaprašenih cest vstajajo oblaki — tu zgoraj se pa prša napno v svežem planinskem zraku in srce se nehote tesneje privi je k srcu. Po vijugastih in strmih poteh prevažajo dišeče seno, snope v skednje ki kozolce in kdor je bil kdaj koli deležen teh opravkov, je na večer moral priznati, da ima življenje med gorami lep del neekvarjeme poezije. Od kresnega tedna, ko se o®laša iz grmovja klepanje kose. do žetve in miacve, slačenja im robkanja
koruze ter trgatve se drami' na deželi vesela radost, ki iskri oko in vžiga srce. Premnogo teh lepih strani življenja na kmetih je nanizala naša narodna pesem.
Ko mine maj in se rožnik razcvete čez travnike zardi na oknih naših vasi ži-vordeč nageljnov cvet. Med dišečim rožmarinom in roženkravtom trepeče v vedno krajših nočeh dekletovo srce. Jasne poletne noči — to je dota, ko doseže vasovanje na kmetih svoj višek in mladina kljub utrujenosti čez dan ne pozna počitka ko poje:
Lepšega ni na svetu, kakor so fantje, dekleta. Kamor se kolj poda vse tra za ljubi ima, lahko bom zmirom vesel'ga serca!
Ko pade mrak na zemljo in se prižgo zvezde na nebu, ko ležejo ljudje trudni k počitku in se po košeninah oglaša čiri muri, zavriskajo fantje na vasi:
Nocoj je 'na lustna noč, luna sveti po noč, bod'ta potroètana, fantič in deklic!
Vsem fantom je sončni zahod pri četek razposajenosti in vsi se vesele mesečine, fantovskega sonca. V Slovenskih goricah pojo:
Sonce pojde za goro, pojbi že boj lftštni so hoj da dra, hoj da dra, pojbi že boj lüstni so. Gorenjci se pobahajo: Veseli smo, ki v vas gremo, ki žvižgamo in pojemo, da se razlega veseli glas, po celi vas' za kratek čas.
V tihih vasicah, pod slamnato streho aH v imoviti hiši, ob potoku, v mlinu, na samoti v planinah, povsod kjer hočeš, je lju-
bica doma. Daleč je nekaterim pot do nje, pa vse premore goreče fantovsko srce ko poje:	t
Nj dneva ne ure. ne temne noči. de b ti liubca ne bila. pred moj"mi očmi!
Gorjani so seveda najbolj ponosni ua svoie dekle:
Pojdem tj e gori, kjer potok začne Oori me kliče prijazno dekle. Koroški puabič se takole postavi: Či liepši dakliet, k' je Rutarica: se svieti in bliska ko zjuternica. Gorenjec mu pritrjuje: So rotarce okrogle od spredej od zad, so bele ko repe, pa sladke ko sad. — Po hribih visokih so tiče lepe. enake se gori dekleta dobe. — Zakaj mar cvetlice v planin tak diše? Zato k' jim meglice serca ne ti-še.
Zanimivo je, kako včasi hudomušno opisuje slovenski vasovalec svoje dekle:
Štajerci: Je mala, je bela, je luštna, vesela, prešmencano dekle, kak šiikano gre! — Bela ko mleko, rudeča ko kri: pri tisti bi bival tri tavžent noči!
Na Goriškem: Moja ljubca je majhna, ma kratke noge. Malo poskoči je zraven mene. — Ima ličece rdeče in črne oči: pri njej bi vasoval do belega dne. — Moja ljubca je bela ko padeni sneg: ko mene zagleda, ii gre le na smeh.
Na Koroškem: Ma pa skravžane vasce, črne oft: pri tačah dakletah so krače noči. — Da lepa lih ni. je pa luba za tri, ie pa žvota tača, da jo vsaŠ rad ma. Hudomušni Boroveljčan se odreže: Siša je strha-na, skedenj pa ukvagt. Lubca je krofasta, söcöj pa pukvast.
Na bivšem Kranjskem: Micka je majhna, pa ljubezniva nikol ne krega ee. das'glih
odriva. — Poglej mojo Mioo, kak drobenti in fletno glavico postrani drži! Kanomelj-čan se takole postavi: Moja dekle je fajn, ko češnja na gmain: pa glih taka se m' zdi k' en žakelj smeti! Opeharjeni fant se hu-duje: Je suha ko terska, zelena ku mah, pa gleda ku sova, da je vsacšga strah. Najbolj ravnodušen ie tisti Kranjec, ki razsodi: Delih je majhina, vuner je ljuba: ima dva zuzika, kakor 'na druga. ..
Seveda ni vsak za vasovamje in je treba včasi precejšnjo mero junaštva, če se predrzne kdo v vas k dekletom. Ljubosumnost fantov je, kakor pove žalostno poglavje dnevne kronike, dovedla že marsikdaj do tragedij. PlaŠlJivi vasovalci so prišli v narodno pesem:
Sem v Kotel v vas hodil, me strašilo je: so zelene smreke priklanjale se. V Kobaridu pojo: Pod gankam sem stal, sem se tresel in bal: sem več mraza dobil ko ljubice vžil. V Zagorju: Pa na lojtrc je stav, se ie tresu in bav: če »e mamca zbude, pa me z lojtrc spode. Ziljani: Dečva gre krave mlejst, jaz grem na jasle sejst: pes je djav hav, hav. hav, da sem se zbav... TakSenle bojazljivec, četudi Ima kajžioo, v njei »dva cjmra in hram«, žalosten poje:
A kaj mi pomaga ta hišica Maga, ker noter prebivam le sam ...
Fantovsko sonce, bledi mesec, bi imel povedati marsikaj o vasovanju, če bi mogel govoriti Pod oknom ljubice se raanežijo srca ki s; imajo toliko povedati in štajerska narodna ie povezala idilo poletnih noči takole:
Zrasà je zrasfi zelem bor, nagna se v Mo-haričev dvor. Dvorek na bo rek se ljubita, Japee no AnjHca se obnjaba. L^aba m
Anjička, kde pa epS? Ljubi moj Japee, fede mi veliš!...
Mlada kri zapolie po žilah, v sjeöi poletni noči, ko diši s skednjev sveže seno ki trepečejo na nebu miri jade zvezd, ©e vnema ljubezen, ki je ni mogoče zadržati. Sam od sebe se fantom nameri korak pod okna ljubice. Podjunčani so prepričani:
Nihčer ne verjame in tudi kne more. kaj ena zavberna dečla zamore! Gorenjci vedo: Ni lepši blo stvari ko žensko telo, ki si avbico veže in parto cerno. V Rožu znajo: Ta lepe daklete po kamrah lažo, majo duri podperte s erženo slamo!
Izkušeni va9ova<lci imajo kraljice svofjSi src v kamricah že priučene:
Ena lepa, ena zala, ena pa^erska hči, m' je pošto posvava, da sama leži — Srček koj pridi, sem sama doma, ni pesa ne mačke. ni varhov doma! — Ko prideš pod bam-keic, pa stopi na vouz. je dila odderta, pa zlezi tam skoz. — Če prideš ua vas, pa za-iuokaj na glas, zažvižgaj, zapoj, da bom vedla, da s* moj. — En kamček ti verži, da slišala bom, na okno potrkaj, od perla ti fom, — Tam gori po lojtrah na desno roko, le mačke pop rase}, kje dekleta ložo...
Dekle ie srečno, če ima postavnega vasovalca, tista ki sameva, pa toži.
Kaj bi jaz marala, če tu<T M trpela. Da bi le lepega ljubeka imela... — Prešmeo-tane babe, kako ste grde! Niste mogle zrediti enga šocla zame ...
Dekle se vasovalca razveseli in vsa srečna kramlja med rožmarinom s fantičem. Ne mara pa, da bi ljudje vedeti o njeni tihi 6rečk
fc öe po dnevi sreča ga, ga kar ne vidi, ne poma. Sej treba vedef ni ljudem, kar nm «te je nota»
a— Vojni obvezniki, pozor! Mestno poglavarstvo, vojaški odaelek razglaša, da se bo letošnja naknadna zaprisega onih vojnih obveznikov, ki iz kateregakoli vzroka še niso bili zapriseženi, vršila dne 23. t m. ob 10.30 v Gambrinovi dvorani, Gregorčičeva ulica 29.
a— Ukinitev avtobusnih prog. 15. julija se ukine avtobusni promet na progi Maribor—Ruše in Maribor—St. Il j.
a— Panika med mleka ri carni je bila včeraj zjutraj, ko so organi mestnega tržnega nadzorstva zasedli na Aleksandrovi in Meljski cesti dohode v mesta Prekontrolirali so mleko in posodo. Številnim mlekaricam je bilo mleko zaplenjeno, ker se je izkazalo, da je bila pri-lita voda. Zaplenili so tudi več umazanih ter nehigieničnih posod.
a— Policijska naredba za čas naborov. V času naborov je imetnikom gostilniških in kavarniških obratov prepovedano vsako točenje in prodajanje alkoholnih pijač nabornikom in njihovim spremljevalcem. Nabornikom in spremljevalcem ni dovoljeno nositi s seboj alkoholnih pijač. Prestopi te naredbe se bodo kaznovali z globo 10 do 500 din, oziroma z zaporom od 1 do 10 dni ter odvzemom alkoholnih pijač. Naredba velja za čas od 19. do 21. t. m.
a— V Dravo, ker jo je mož okregaL Drava je naplavila pri Selnici truplo 401etne kočarjeve žene Marije Kupertije-ve iz Radelce pri Remšniku. 2e 22. junija je odšla od doma, ker je prežgala jedi, pa jo je mož zaradi tega okregal. To si je vzela tako k srcu, da se je pognala v Dravo in utonila.
e— Vlom. V noči na četrtek eo še neznani vlomilci v Arclinu pri Vojniku vdrii skozi zamreženo okno v trgovino im gostilno g. Antloge ter odnesli za 10.000 din.
Iz Novega mesta
n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danep in jutri, obakrat ob 20.30 ter v nedeljo ob 16., 18.30 in 20.30 zvočni velefibn »Dama z Malake«. Poedini posnetki so snimani na velikem prekoocean-skem parniku »Nonmandie«. Predigra: Paramountov zvočni tednik.
Iz Dravograda
dg— Planinska koča na Košenjaku. Minilo zimo se je na pobudo tukajšnjega vojaškega referenta kape tana g. Gošlerja poživilo zanimanje za Slovensko planinsko društvo. V kratkem času se je zbralo nad 50 članov, ki so trenutno včlanjeni še pri prevaljskem društvu. Začela se je akcija za postavitev planinske koče na Košenjaku, ki je najprimernejša točka na vsem Kozjaku za postavitev planinske koče. Upamo, da načrt ne bo ostal le na papirju in da se bodlo naši planinci osamosvojili.
dg— Tujski promet. Poset tujcev letos precej zaostaja za onim iz prejšnjih let. Skoro povsem so izostali to leto letovi-ščarji iz nekdanje Avstrije. Menda je temu krivo valutno vprašanje, ki se bo uredilo šele v septembru. Med tem pa bo sezona minila. Večje zanimanje za Dravograd kažejo posetniki iz savske banovine, katerih je že precej najavljenih.
GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
I
A. REIN IN DRUG
Zagreb,
GAJEVA 8.	ELICA 15.
obvešča neobvezno: V IV. razredu, 36. kola državne razredne loterije so bili dne 7. julija izžrebani naslednji dobitki:
DIN 200.000.— št. 13283,
DIN 100.000.— št. 21635,
DIN 40.000.— št. 51195,
DIN 12.000.— št. 29670, 46.337, 61596,
PO DIN 8.000— št. 34355, 58611, 73928,
75812, 95627, PO DIN 5.000.— št. 11786, 14377, 15505, 15660, 17288, 20626, 30531, 40914, 50216, 51600, 72623, 73695, 87685, 92815, 93504, 98927. PO DIN 2.000.— št. 226, 2175, 3823, 6193, 10781, 17226, 17897, 19040, 37482, 40721, 45841, 53705, 56166, 57840, 58148, 63921, 85529, 88144, 88672. 91491, 92312, 94005. Popolno uradno listo dobitkov, izdano in kontrolirano od same državne razredne loterije, torej brez vsakih pogreškov. pošljemo vsakomur na zahtevo.
Famt se pritožuie. ker mu branijo v vas k ljubici, da se ji mora le skrivaj približati. Sad bi jo vzel s silo. pa je predobro zastražena. Nesrečen je, ker ne more ljubiti košar si poželi srce ne mara gizdave vdove temveč skromno, ljubko dekle, ki ima oolno okno naselinov in rožmarina.
Matere svare dekleta pred zapeljivimi fanti in v Slovenskih goricah pojo:
Pride rad k tebi spat, milo te kušuje: Žena boš, jaz tvoi mož, tak se približuje. Dekle, ki v»e jim stri. kar oni želijo, se solzi, ker doji — fantje pa smejijo. V Rožu svare pred vasovanjem: Dekleta, sluhajte, da pot vam v Rim, je zmiraj lih gladka: Po let' in po zim'. Drugod spet: Boj' te dekleta se mladih fantičev, na svetu ni najti nevarnejših tičevf Poletne noči so vasovalcem prekratike: Ti prešmentran petelin, da te orel ni
vzel, si davi tri uree prezgodaj zapel! _
Obeden ne verije, kako je hudo, ko duri zapira in jemlje slovo...
Marsikateri vasovalec je že naletel na neprijetno presenečenje. Fantje so ga prevrnili z loiter, okopali v koritu ali gnojnici in ea nabili:
Gre Janez od doma, zavriska glasno, nazaj pa pristoka s ikervavo glavo. — Je gledal pod oknom, je zlezesl na gank. Ta star se priplazi, ga vseka čez vamp!
Poparjeni vasovalec se že prihodnjo noč pritihotapi pod okno in jo zagode staremu: Če jo ne daste, pa sami je mejte, je v rajfnik denite. da s« posuši. Če ga je zavrnilo deklo samo S maščevalni trubadur naše vasi zagode:
Kaj misliš, kaj rajtaš, kak lepa da si, za svinjskim koritom ti gliha leži...
—ine
Gospodarstvo
Narodna banka v prvem letošnjem polletju
Narodna banka je izdala izkaz za 30. junij, kj predstavlja obenem polletno bilanco naše novčanične banke. Zato je na mestu, da temu izkazu posvetimo nekaj več pozornosti.
V zadnji četrtini junija se je zlati zaklad Narodne banke ponovno povečal za 4.6 na 1833.7 milijona din, devize, ki se ne vštejejo v podlago pa so narasle za 50.9 na 446.2 milijona din. 2e prejšnji izkaz je zaznamoval znatnejše povečanje deviz izven podlage, in sicer za 53.6 milijona din ta ko da so v drugi polovici junija devize izven podlage narasle za 104.5 miilijona din. Toda to povečanje ie očitno le računskega značaja, kajti istočasno se je v zadnji četrtini junija zmanjšala postavka raznih aktiv, kjer se prav tako knjižijo devize, za 69.9 na 2138.9 milijona din, v tretji četrtini junija pa je ta postavka nazadovala za 58.3. Iz tega se da sklepati, da predstavlja povečanje deviz izven podlage v drugi polovici junija le knjigovodstveni prenos enega dela neizkazanih deviz iz postavke raznih aktiv na postavko deviz izven podlage.
Menična in lombardna posojila so se v zadnji četrtini povečala za 12.1 na 1533.7 milijona din. Obtok bankovcev je zaradi ultima narastel za 198.6 milijona din in je dosegel 30. junija 6036.4 milijona din. Obveznosti na pokaz so se istočasno zmanjšale za 189.2 na 2418.4 milijona din: pri tem je dobroimetje državne blagajne naraslo za 65.4 na 120.7 obveznosti na pokaz po raznih računih so s« zmanjšale za 59.2 na 1061.0 milijona din privatne žirovne naložbe pa eo nazadovale za 195.4 na 1236.7 milijona din.
Vrednost zlatega zaklada skupaj z ofi-cjelno premijo je znašala 80. junija 2356.8 milijona din. kar predstavlja nasproti obto. ku banko^>cev in obveznostim na pokaz kritje v višini 27.68°/» (prejšnji teden 27.83).
Gibanje zlatih in deviznih rezerv
Zlate rezerve naše narodne banke so se v prvem polletju letošnjega leta povečale za 124.6 milijona stabilizacijskih dinarjev, medtem ko je lani v celem letu znašalo povečanje zlatih rezerv le 84 milijonov. Devizne rezerve pa so ostale skoro na višini kakor ob koncu lanskega leta. Vendar nam ta številka ne nudi še prave slike, ker je, kakor znano, del deviznih kakor tudi zlatih rezerv skrit v postavki raznih aktiv. Bolj pregledno sliko dobimo, če istočasno pregledamo tudi gibanje te postavke, kakor sledi (v milijonih din):
podlaga devize izven razna podlage aktiva 22.1.1935.	1287 108 291
31. XH. 1935, 1464 332 464 31. Xn. 1936. 1626 552 819 31. Xn. 1937. 1709 452 2031 30. VI. 1938. 1834 446 2139
Zlata podlaga se je od 22. januarja 1935. (ko smo dobili razčiščenje bilance Narodne banke) povečala za 547 milijonov stabilizacijskih dinarjev. Zlato je tu računano še po stari pariteti in znaša dejansko povečanje vrednosti zlate podlage (skupaj z oficijelno premijo 28.5%) preko 700 milijonov.
Postavka deviz izven podlage, je kakor rečeno ostala skoro na višini kakor ob kancu preteklega leta, vendar je manjša nego pred poldrugim letom. Tembolj zanimivo pa je gibanje postavke raznih aktiv, kjer se med drugim knjižijo tudi tečajne razlike pri nakupu zlata in deviz. Tako vsebuje naraščanje te postavke do konea leta 1936.
razliko med vrednostjo nakupljenega zlata in nakupljenih deviz po starih paritetnih tečajih in nakupno vrednostjo. V letu 1937., ko smo imeli zaradi rekordne letine tako velik izvoz, pa je pričela Narodna banka v tej postavki knjižiti tudi celotno vrednost dela nakupljenega zlata in nakupljenih deviz. Tako je v tem letu postavka raznih aktiv narasla od 819 na 2031 milijonov. Letos naraščanje skupne vrednosti zlatih in deviznih rezerv Narodne banke ni bilo več tako naglo kakor lani, vendar nam kaže nadaljnje povečanje postavke raznih aktiv navzlic zmanjšanju v drugi polovici junija, da je bila naša zlata in devizna bilanca letos nadalje aktivna.
Nazadovanje posojil Tudi v teku letošnjega leta so posojila pri Narodni banki nadalje nazadovala, in sicer za 171 milijonov. Vsa posojila menična in lombardna so znašala namreč ob koncu junija 1534 milijonov nasproti 1705 milijonom ob koncu lanskega leta, 1718 milijonov koncu leta 1936. in 2457 milijonom ob koncu leta 1932. ko je bilo stanje zaradi kreditne krize najbolj napeto. Od konca leta 1932. so torej posojila pri Narodni banki nazadovala za preko 900 milijonov din. Od konca lanskega leta so se predvsem zmanjšala menična posojila, in sicer za 130 na 1302 milijona, lombardna posojila pa so nazadovala za 41 na 231 milijonov.
Povečan obtok bankovcev Po 11 in pol letih je naš obtok bankovcev v izkazu od 8 .junija t. 1. prvikrat prekoračil mejo 6 milijard. V naslednjih dveh izkazih je popustil pod 6 milijard, ob koncu junija pa je zopet narasel na 6036 milijonov. Kako se je gibal naš denarni obtok v zadnjih letih, nam kaže naslednja zanimiva primerjava (v milijonih din):
bankovci kovanci skupaj 30 VI. 1929.	5196 149 5345
30 VI. 1932.	4933	149 5082
30. VI. 1934.	4142 950 5092
30 VI. 1935.	4473	931	5404
30 VI. 1936.	4833 795 5628
30. VI. 1937.	5474	793	6267
30. VI. 1938.	6036 773 6809
Naš obtok bankovcev je bil letos sredi leta za 202 milijona večji nego ob koncu lanskega leta in za 562 milijona večji nego pred enim Tetom. V primeri z letom 1934. pa je narasel za skoro 1.9 milijarde din.
Celotni denarni obtok pa se je povzpel na 6809 milijona din in je bil pri tem za 542 milijonov večji nego pred enim letom, za 1181 milijonov večji nego pred dvema letoma, za 1405 milijonov večji nego pred tremi leti in za 1717 milijonov večji nego pred štirimi leti. Temu povečanemu obtoku bankovcev stoji seveda nasproti povečanje zlate in devizne rezerve.
Narasle žirovn^ naložbe. Sporedno s povečanjem obtoka bankovcev so naraščale tudi obveznosti na pokaz, ki so se od začetka leta povečale za 40 na 2418 milijonov nasproti 2216 milijona sredi lanskega leta, 1616 milijonom sredi predlanskega leta in 1200 milijonom sredi leta 1935. Največjo postavko tvorijo tu privatne žirovne naložbe, ki so zadnje mesece sicer nekoliko nazadovale, vendar so znašale sredi leta še vedno 1237 milijonov nasproti 1198 milijonom sredi lanskega leta 883 milijona sredi predlanskega leta in 639 milijona sredi leta 1935.
Nova hidrocentrala na Treski pri Skoplju
V sredo je bila ob navzočnosti predsednika vlade dr. Stojadinoviča spuščena v obrat nova velika hidrocentrala na Treski pri Skoplju, ki jo je zgradila skopelj-ska mestna občina. Centralo so pričeli graditi leta 1935, ko je mestna občina v juniju istega leta dobila pri Državni hipotekami banki posojilo v višini 36 milijonov din. Hidrotehnična gradbena dela so stala 8.5 milijona din, stroški elektro-strojne instalacije pa so znašali 6 milijonov din. Skupaj z ostalimi stroški je doslej skopeljska občina za to hidrocen-tralo izdala preko 20 milijonov din. Vsi stroški, skupaj z napravo električnih vodov pa bodo znašali 22 milijonov.
Hidrocentrala ima tri vodne turbinske agregate, ki imajo skupaj 4500 kilovatov odnosno 5500 k. s. Po svoji kapaciteti spada ta hidrocentrala med srednjevelike. Zaradi primerjave naj navedemo, da ima hidrocentrala na Fali ob Dravi 50.000 konjskih sil; hidrocentrala Kraljevac na Ceti-ni, ki je last družbe »La Dalmatienne«, je hidravlično zgrajena za 100.000 k. s., električno pa za 36.000 konjskih sil; hidrocentrala Martojlovac na Krki, Id je last iste družbe, pa ima 24.000 k. s.
Z dolinsko pregrado so v toku reke Treske ustvarili umetno jezero, ki je dol-eo 6 km in bo vsebovalo 3 % mib jona ms. Skupaj z rezervno kalorično centralo bo imela sk^peliska občina na raznolago na leto 20—25 milijonov ur električnega toka Sedaj pa je potrošnja še majhna in znaša na leto le okrog 4 milijone kilovat-nih ur pri največji obremenitvi 1250 kilo vatov.
Znižanje carine na nafto . in izenačenje cen bencinski mešanici
že včeraj smo poročali o načrtu, da se zniža carina na bencin in da se obenem izenačijo cene bencinu v posameznih krajih naše države. Ministrski svet je medtem že sklenil, da se zniža carina na surovo nafto od 3 na 1.50 dir na 100 kg. Finančni minister je k temu znižanju podal daljšo izjavo, iz katere posnemamo naslednje:
Vprašanje motorizacije naše države spada med naša najvažnejša odprta vprašanja. Visoke uvozne carine na motorna vozila in gorivo in visoke trošarine so prej zelo ovirale razvoj motorizacije in turizma. Zato je bila že lani znižana uvozna carina na avtomobile, na bencin in plinSko olje ter na mazilno olje. Nato je bil ukinjen luksuzni davek (12% na avtomobile) in je bila obenem znižana trošarina na bencinsko mešanico ter maksimirana banovinska in občinska trošarina. Ostalo je vprašanje izenačenja crai bencina v naši državi. Te cene so zelo različne in so nesorazmerno
visoke, zlasti v krajih, kjer ni železniškega prometa. Zato je kraljevska vlada osvojila predlog finančnega ministra, da se carina na surovo nafto, kadar jo uvažajo podjetja, ki legalno poslujejo v naši državi in ki pristanejo na izenačenje cene bencinski mešanici, zniža od 3 na 1.50 din.
Po doseženem sporazumu se bodo cene bencinski mešanici na vseh sedežih ban-skih uprav in trgovinskih zbornic izenačile s ceno bencinske mešanice v Beogradu. Nadalje je dosežen sporazum, da se tudi v drugih krajih cene držijo tako, da so le za znesek prevoznih stroškov višje od cen na sedežih banskih uprav in trgovinskih zbornic. V sporazumu je predvideno, da se cene še v nekaterih drugih krajih izenačijo s cenami na sedežih banskih uprav, in sicer v Bitolju, Kosovski Mitrovici, Kralj e vu, Peči in Go-spiču. Določene cene bodo javno označene pri vseh bencinskih črpalkah za bencinsko mešanico.
Da se pravilno izvede ta sporazum in da se regulirajo cene ter kontrolira pravilno funkcioniranje novega sistema, se ustanovi poseben odbor, ki ga bodo tvorili predstavniki zainteresiranih ministrstev, Avtokluba in domačih rafinerij. Ta nov ukrep bo imel za posledico, da se bodo v mnogih krajih znižale cene bencinu. V odloku ministrskega sveta je predvideno, da se lahko ta aranžma takoj ukine brez kake odškodnine za interesente, če ne ti prinesel pričakovanih koristi ali če bi se izkazalo, da prinaša škodo državni blagajni. Izenačenje cen bo izvedeno 14 dni potem, ko bo prvikrat izkoriščena ugod-nostna carina za uvoz nafte.
Gospodarske vesti
= Tri uredbe v zvezi z gradnjo topilnice za svinec in cink. Ministrski svet je včeraj na predlog ministrov za finance, gozdove in rudnike ter trgovino in industrijo predpisal tri uredbe, ki se nanašajo na gradnjo nove topilnice cinka in svinca v Šabcu in Zvečanu ter združitev rudarskih podjetij Trepča Mineš, Zletovo Mineš, Kopaonik Mineš in Novo Brdo Mineš. Prva uredba se nanaša na gradnjo topilnice za svinčeno rudo, ki bo skupna za vsa štiri podjetja, druga uredba se nanaša na gradnjo topilnice cinka, tretja pa na fuzijo omenjenih podjetij.
= Dunajska Kreditanstalt bo prevzela
Steiermärkische Escomptebank. Akcija za koncentracijo bančnih zavodov v Avstriji ee nadaljuje. Nedavno =mo poročali, da prevzame dunajska Merkurbanka avstrijske posle pariške Länderbanke in podružnico 2jv-nostenske banke na Dunaju. Sedaj poročajo, da je za 23. julij sklican izreden občni zbor dunajske Kreditanstalt ki bo skepal o predlogu, da Kreditanstalt s fuzijo prevzame največjo štajersko banko >Steiermärkische Escomptebanlfc v Gradcu. Graška banka
SLOVENSKE KONJICE. V nedeljo 10. 1
m, ob 9. dopoldne bo pri Suterju v Slovenskih Konjicah ustanovni občni zbor organizacije Legije koroških borcev za konjiški srez. Poročal bo delegat glavnega odbora iz Ljubljane. K ustanovnemu občnemu zboru so vabljeni vsi koroški in Maistrovi borci
BRASLOVCE. Banska uprava je z odlokom z dne 31. maja odredila, da se srez in mesto Celje razdelita na Sest dimnikarskih ometalnih okolišev. Ometa Ini okoiiš Katarine Malingerjeve, ki je i mei doslej svoj sedež v Braslovčah. ima po novem odloku sedež v Žalcu in obsega občine Brasiovče, Polzelo, Sv. Jurij ob Taboru, Vransko, Sv. Pavel pri Preboldu, Sv. Peter, Grjže in Žalec. Ge. Malineerjevi čestitamo k tej odločbi in upamo, da nas ne bo zapustila ter se pie-selila v Žalec.	o
Zoper revmatizem
toplota, ki globoko prodre.
v kopališču Pie? ta nem se nakopiči okrog bol neg» sklepa debel» plast mulja. Vlažen mulj odpre na kaži pote, toplota prodre v telo, a s tem v zvezi tudi spojine žvepla. To je zagonetka izrednih rezultatov zdravljenja revmatizma, ishiasa in ženskih bolezni ▼ Pieštanem
Pridite tudi Vi letos t
kopaliSče PIESTANY
(Češkoslovaška) v dolini Vaha, kjer vlada mir. Hotel s pensionom od Kč 70.- a z zdravnikom in mulino kopeljo od Kč 85.-in višje
Informacije : Pieštany bito, Beograd,
Maršala Pilsudskog 22.
Le naprej brez miru.t.
Sokolstvu Ljubljane in okolice
Ljubljanska sokolska župa objavlja:
članstvo in naraščaj sokolske župe Ljubljana se vrne iz Prage danes ob 16.10. Pozivamo članstvo in naraščaj ljubljanskih in okoliških sokolskih društev, da prisostvuje sprejemu v krojih s prapori na glavnem kolodvoru. Zbirališče ob 16. pred kolodvorskim restavracijskim vrtom.
Po pozdravu na kolodvoru krene sprevod po Masarykovi in Miklošičevi ulici na Marijin trg, potem pa po Prešernovi, Aleksandrovi in Bleiweteovi na telovadišče Ljubljanskega Sokola v Tivoliju, kjer bo razhod. Vabimo tudi ostalo nacionalno javnost, da se udeleži sprejema.
Domžalski Sokol razvije naraščajski prapor
Sokol v Domžalah je med najmarljivej-šimi v okrožju. Ko je nastala huda preizkušnja za Sokolstvo, se je tudi v Domžalah opazil majhen upad v delovanju društva. Toda v zadnjem času je spet krepko na delu. Telovadnica se bolj in bolj polni. Vanjo prihaja nova mladina, polna zanosa in življenja! Domžalski Sokol postaja spet matica v kamniškem okrožju.
Zdaj se z vso vnemo pripravlja na svoj veliki praznik, ki bo 31. julija. Tedaj bo pokazal sad svojega dela. Ta dan bo tudi razvil naraščajski prapor, ki bo prvi te vrste v okrožju. Prapor je daroval brat Umek Ivan, ki je najstarejši Sokol v okraju, saj sokoluje že nad 50 let. Odločil se je podariti sokolski mladini prapor, da se bo pod njim pogumno zbirala v plemenitem stremljenju po krepljenju in razvijanju sokolskega duha in mišic v slavo in čast Sokolstva, domovine, kralja in slovan-stva, da se bo zbirala pod njim tudi v najhujših dneh in z jekleno voljo branila sve-
tost sokolskih idej in se borila za njih popolno zmago v našem narodu.
Ta dan naj bo dan domžalske mladine! Zato že danes pozivamo iz bližnje in daljne okolice sokolsko mladino, da pohiti na ta dan v Domžale in skupno z domžalsko izpriča svoje bratstvo, ki jih druži v plemeniti borbi in da izpriča svojo pripravljenost hoditi neuklonljivo po potih neustrašnih starejših bratov! Z mladino naj prihite tudi starejši bratje in sestre — svetli njeni vzori! Pridite vsi!	—ost.
Javni nastop Sokola v Mengšu. V nedeljo 10. t. m. ob pol 16 priredi Sokolsko društvo v Mengšu telovadni nastop na Jat-nem telovadišču. Odveč bi bilo pisati o ogromnem delu, ki ga je izvršilo društvo tekom leta, ker je znano, da je to društvo eno izmed najbolj «giinih v kamniškem srezu. Telovadno in prosvetno delo Je redno in sokolska ter nacionalna zavest rase iz dneva v dan. Bratje, sestre in prijatelji sokolstva, vsi v nedeljo v Mengeš, da manifestiramo za TyrSevo idejo m da nam vlijete novih moči za bodoče dek>!
nane, »a vrtu KONCERT
»Restavracije Zvezda« ■■■■^■■i
[
"na čast vmivšim se Sokolom iz Prage
ItlltlltllllltllllilMIllllllllHMimlHIlllllllllllllUUIIIIUIlUNUlIKilllllllUU
prav tako sklicuje občni zbor za 22. julij. Kreditanstalt si ie pridobila veliko večino delnic graške banke ki bodo po fuziji uničene, preostale delnice, ki so v privatni posesti, pa bodo zamenjali za delnioe Kredita neta Ita. Fuzija bo imela za posledico, da bo centrala Steiermärklsche Esoomptebanke v Gradcu postala podružnica Kreditanstalta in da se bosta združili tudi obe podružnici v Celovcu.
= Zlati zaklad Španske banke, deponiran v Parizu, se ne izroči nikomur. O
vprašanju zlatega zaklada Španske banke, ki je od 1. 1931. deponiran pri Francoski banki v Parizu, se je te dni pečalo pariško apelaci j sko sodišče, ki je sklenilo, da se ta zlati zaklad, ki vsebuje 40.000 kg zlata (vrednost 2 milijardi din) ne izroči nobeni od vojskujočih se strank v Španiji in se mora nadalje shraniti v tresorjih Francoske banke Apelaci j sko sodišče utemeljuje to razsodbo s tem, da španska banka ni nikaka državna banka, če tudi je kot novčanična banka tesno povezana s špansko državo. Ta ugotovitev je tako važna, da Francoska banka v primeru izročitve zlata brez tozadevne juridične odločitve ne more prevzeti nase odgovornosti, ker bi bila lahko pozneje prisiljena isto količino zlata izplačati eventuelno še drugi stranki. Apelacijsko sodišče je zaradi tega zavrnilo pritožbo republikanske vlade in je potrdilo razsodbo prve instance.
Borze
7. julija
Na ljubljanski borzi so se danes angleški funti v privatnem kliringu nudili po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 29.12. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 15.00, v Beogradu 14.9015, v Zagrebu pa 14.9350, odnosno za konec julija 14.87.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri mirni tendenci notirala 477— 479 (v Beogradu je bil promet po 477). Zaključki pa so bili zabeleženi v 7°/« Blai-rovem posojilu po 92.50 (v Beogradu po 92.75). Končno je bil še promet v delnicah Dubrovačke plovidbe po 350.
devize
Ljubljana. Amsterdam 2404.65—2419.25, Berlin 1752.03—1765.91, Bruselj 738.20— 743.26, Curih 996.45 — 1003.52, London 215.14—217.20, New York 4329.75—4366.07, Pariz 120.87—122.31, Praga 150.83—151.93, Trst 228.53—231.53.
Curih. Beograd 10, Pariz 12.1660, London 21.61875, New York 437.875, Bruselj 74.0750, Milan 23, Amsterdam 241.25, Ber lin 175.90, Dunaj, bankovci 31, Stockholm 111.45, Oslo 108.64, Köbenhavn 96.51, Praga 15.14, Varšava 82.25, : EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 477 — 479, 4®/o agrarne 61.50, 4% severne agrarne 60 den., 6®/0 begluške 91 den., 6°/o datai, agrarne 90.75 — 92.50, 7«/o invest. 97 — 98, 7% Blair 92.50 — 93; delnice: Trboveljska 190 bL, šečerana Vel. Bečkerek 500 — 600, Osiječka ljevaonica 180 den., Dubrovačka 350 — 360, Oceania 850 bi., Jadranska 360 den.
Beograd. Vojna Skoda 477 — 477.50 (477), 4®/o agrarne 61.50 — 62.25 (61.50), 6% datai, agrarne 91.75 — 92.25 (92), 6% begluSke 9(2.25 — 92.75 (92 — 92.50), 70/0 invest. 98 — 98.50 (98), 7«/o Drž. hip. banka 99 den., 7% Blair 92.75 — 93 (92.75), Narodna banka 7320 bL, PAB 229.50 — 231.50.
Blagovna
mto
Chicago, 7. julija. Začetni tečaji: pšenica: za jiifij 72.625, za sept. 73.875, za dee. 76.125.
4-Hovosadska b!agovna borsa (7. t m.). Tendenca nespremenjena. Pšenica: 78/79 kg; baška 200 — 205; ereoiska 200 — 205; ba-natska 190 — 200; baška potiska 200 — 205; Kornza: baška 117 — 118: banatska 113 — 114. Oves: uaškj 180—185; slavonski 180— 185. Ječmen: baski in sremski 64/65 kg 130
—	135. Moka: baška >0g< in »Ogg« 305
—	315; >2« 285 — 295; >5« 205 — 275; >6< 245 — 255; »7« 180 — 190; •&« 115 — 120. Fišol: baski, s-remskj v vrečah 117.50
—	125. Otrobi: baški. sremski 115 _ 122.50.
BOMBAŽ
+ New YOrk, 6. julija. Tendenca dobro vztrajajoča. Zaključni tečaji: za julij 9Ji (8.93), za <fec. 9.15 (8.99).
V nedeljo, dne 10. t. m.
začetek našega novega romana
HČI SOLNCA
izpod peresa Jacksona Gregory ja
Jackson Gregory je eden izmed najbolj priljubljenih in najbolj uspešnih pripovednikov današnje Amerike, V njegovem velezanimivem romanu, ki smo ga namenili svojim bralcem, se suče dejanje okoli pravljičnega zaklada azteškega cesarja Montezuma. Mlad iskalec zlata, lepa in okrutna Zoraida, ki se imenuje Montezu-movo potomko, in mlada Američanka, Zoraidina ujetnica, so glavne osebe. Zgodba je prebogata s presenečenji in napetimi zapleti ja ji, in fantastični opis čarobnega gradu »Hčere solncac ter njegovih strahotnih skrivnosti
ji daje Se poseben mik. Naš novi roman obeta bralkam m bralcem nötke, ki jih ne bodo zlepa pozabili.
*JTJTBOs St 156,	- e	■	Petek, 8. XU» 1938.
Kitajska tlaka in vlaka
Nesrečen kitajski kmet, ki nima dovolj izgub zaradi zavojevalne vojne, mora vrhu vsega prevažati s svojo rprego še japonske rojake po kitajskem zaledju.
Smrt kraljice tenisa
Iz življenja Suzane Lengien
Kakor smo ie poročali, je r ponedeljek za Izčrpanostjo umrla teniška kraljica Suzana Lengienova. Bolezen se je je lotila kak-jpfll štirinajst dni prej in pomagale niso več niti transfuzije krvi. V zadnjih časih se je bavfia, kakor znano, z vzgajanjem min/OTi športnic. Imela je nad sto učenk in z njinq toliko dela, da ga nje organizem ni mogel zmagovati K temu je prišteti tudi njeno stalno vežbanje. Pa tudi sistematično nezadostno prehrano, s katero ai je hotela ohraniti vitko linijo. Na svoji bolniški postelji je tožila posebno o hudih bolečinah v rokah. O mojstrici, ki je umrla stara komaj 39 let, ki lahko rekli, da je če s svojo smrtjo dala svojim učenkam dober nauk.
Suzana Lengienova je bila največja igralka tenisa vseh časov. Med tem ko Je umii^lfL, je njena edina resna nasprotnica, Helen Wffls-Moodyjeva, dosegla največji uspeh v svoji karieri.
Američanka WiUs-Moodyjeva. Med nekim dvobojem v Cannesu je mogla to premagati »samo« z rezultati 6:3, 8:6. Ta »samo« nam jasno kaže, kakšna razlika je bila med Francozinjo in ostalimi njenimi nasprotnicami Ko je bila na višku svoje slave, so si štele prvakinje raznih dežel v veliko čast, če so tu pa tam dobile kakšno igro proti njej, med tem ko so kritiki računali, koliko točk je izgubila Suzana.
Niso pa bile samo neprestane zmage, ki so napravile gospodično Lenglenovo za edinstveno figuro na teniškem polju, temveč še bolj jo je bilo skoraj smatrati za takšno zavoljo njenega sloga. Njeno igranje je bilo lepota, ritmika in harmonija, njeni gibi so bili Ipes, njena tehnika ni bila samo znanje, temveč umetnost. Preko njeni gibi so bih ples, njena tehnika ni bilo videti, da bi jo odbijanje in pogajanje žog utrujalo, vse na njej je bilo umirjeno ln
Blagoslovitev obnovljene katedrale v Reimstt
V nedeljo bodo v Reimsu blagoslovili slovito katedralo, ki je bila razdejana v svetovni vojni. K cerkvenemu slavju se bodo zbrali poleg zastopnikov cerkve tudi številni posvetni možje, med njimi tudi francoski drž. prezident Lebrun. Papež je določil za svojega zastopnika pri slavju kardinala Suchiarda.
Nenavadna oporoka
Po povratku iz Bombaja v London je umrla mrs. J. H. Buttlerjeva, ki je zapustila kaj svojevrsten testament. Določila je namreč, da jo morajo pokopati z dvema špicema, ki sta ji bila najljubša tovariša v življenju. Psa so morali ustreliti in njuni trupli so nosili takoj za krsto mrtve gospodarice.
Zeppelinove znamke
Nemška državna pošta bo izdala ta mesec, ob stoletnici rojstnega dne grofa Zep-pelina, spominsko znamko za 25 pfenigov. Na znamki bo Zepelinova glava. Druga znamka v Zeppelinov spomin bo imela vrednost 50 pfenigov in bo predstavljala del gondole najnovejšega Zeppelinovega zrakoplova.
Suzana Lengienova med gojenci Me za trati
Lenglenovo so imenovali »božansko Suzano« in »Pavlovo teniškega igrišča«. V času osmih let, ko je bila svetovna prvakinja na belem polju, je imela eno samo nasprotnico, ki bi se lahko primerjala ž njenim formatom, bila je to baš omenjena
Ministrski predsednik — mlatfč
TučH v začetku letošnje žetve se Je itaBtjansM min. predsednik WUssoftnl povzpel na mlatilnico bi je vrgel nekaj snopov k stroj, da JLh je omiatil
ASera Reventlow pred londonskim sodiščem
Borba za otroka, ld bo podedoval veliko milijonov
Pred londonskim sodiščem se Je začela obravnava proti grofu Haugwitz - Reven-tlowu, ki ga toži njegova žena, znana de-dična Woolsworthovih milijonov, Barbara Hutten, zaradi nevarnih groženj. Zastopnik tožiteljice je povedal na sodišču, da sta se graf in njegova žena letos pred nekaj meseci razgovarjala o ločitvi zakona. Grof. Reventlow je znan kot izboren strelec. Posebno vešč je v streljanju s samokresom.
Ob neki priložnosti je grof izjavil: »Odpotoval bom na Angleško po svojega sina, ki pripada meni. Nihče me ne bo mogel ustaviti, niti moja žena. Če se bo proti-vfla, ji Bog pomagaj ... «
Te besede se zdijo advokatu Hastingsu, ki zastopa grofico Deventlow pred sodniki, dovolj tehtne, da jih je navedel v obtožnici svoje klijentke. Pred sodiščem Je bil doslej zaslišan tudi advokat Michel, ki pravi, da je slišal iz grofovih ust besede: »MoJi pogoji so: pet milijonov dolarjev ta sin.« Grofica pa ponuja svojemu možu samo če-
Zastrupljevalka iz Liègea
Proces proti zas trupijevalki vdovi Becker iz Bruslja gre h koncu. Državni tožilec Je predlagal za zastrupljevalko smrtno kazen. Na razpravi se nikakor ni dalo pojasniti, kdo je dajal Beckerjevi navodila, kako naj ugonobi svoje žrtve. Krivda zastrupi jevalke pa je dokazana tudi s tem, da se ni po njeni aretaciji pojavil niti en smrtni primer zaradi zas trupi jen j a z digi-talinom.
trt milijona dolarjev odpravnine in še to samo pod pogojem, da pristane na ločite«. Grof je ta predlog odbil in pravi o njem, da je smešen. Grofičin odvetnik izjavlja, da se hoče nekdanja Barbara Hutten ločiti samo zaradi tega, ker se ne sklada s svojim možem. Seveda je po sredi te afere še tisoč drugih stvari, ki ne bo javnost nikoli zvedela zanje. Sodišče je odgodilo razpravo na dan 13. Julija, ker hoče zaslišal še nekatere priče.
Ze ko fi je böo IS let, si Je pribarOa «■» je mojstrstvo. Vojna je njeno tamtrataj igranje sicer prekinila, pa Je ni ovirate pò vežbanju. Vsak dan je trenirala v kluba, kjer je bfl nje oče nastavljen. Ko bo se začela mednarodna srečanja znova, se je postavila že ob svojem startu v Wimbledon« na čelo damskega teniškega sporta, ko Jfe premagala ga Chambersovo v trdi igrah. Nobena nasprotnica ni potem dosegla proti njej boljšega rezultata, večina se jih Je morala zadovoljiti celo z manjšim številom gamesov.
Čudovita lepota njene Igre Je dala gledalcem pozabljati, da Je bila Suzana vse prej nego lepa. OproščaE so p tudi izbruhe temperamenta, bila Je edina, ki je lahko tvegala, da Je pustila angleško kraljico, ki je prišla točno k njenemu nastopu v Wimbledonu, čakati deset minut. BritsM listi so priobčih tedaj cele kolone o Suzanini »nevljudnosti«, toda vsi so obenem prepevali slavospeve njeni nedosežni umet-nostt
Božanska Suzana je samo enkrat izpraznila grenko čašo poraza, to je bflo tedaj, ko so jo v Ameriki težko prehlajemo naravnost prisilili, da je nastopila proti ge. MaHoriejevi. V drugi igri se je morala ustaviti in oditi na ukaz zdravnika v posteljo. Pozneje se je pa naravnost »krvavo« maščevala nad svojo nasprotnico. Pri dveh nadaljnjih srečanjih ji je prepustila le dve igri-
Bila Je zelo občutljiva, skoraj preži včna oseba in je s svojo umetnostjo premagovala vladarje, pesnike, igralce in kiparje. Claude Anet, francoski pisatelj, je napisal roman o njej, slavni slikarji so jo slikati, bila je idol svojega naroda.
Kakor vse velike osebnosti, Je morata pogoltniti mnogo nezaslužene mržirje. Vsak njen korak je javno mnenje zasledovalo in ga izkoriščalo, vsako njeno dejanje so v pretiram obliki servirali občinstvu, včasih ta»« di proti njej. Končno se je Lengienova do~ godkov na igriščih in za kulisami naveličala. Lu 1926. je sprejela neko ameriško ponudbo in postala profesionalka. V nekoEk» mesecih je zaslužila milijone, toda za to Je morala dirkati v teniških središčih od boja do boja, nazadnje pa je morala svoje znanje razkazovati na cirkuško prirejenih prireditvah. Ko se je končala ta turneja, Se Je vrinila v Evropo in Je za nekaj časa zapadla pozabljen ju.
L. 1928. Je postala manekenka v iiajweft-jem pariškem modnem salonu, L 1933. pa Je odprla teniško šolo. Kot gledalka se Je udeležila še pretekli mesec iger za francosko prvenstvo. Vsakdo jo Je tedaj spoštljivo pozdravljal. Znala Je pač tucfi v zasebnem življenju ljudi s svojo potfavo in vedenjem fascirdrati. Mnoge tragedije tenisa ao se z njeno predčasno smrtjo pomnožile da za eno.
A N E K D 0 T A
»Kje M tal O sedag^e Je dejali oefcl pri-^atelj Voitairen, ko sta sfe voeüa mimo vislic, »če bi tisto stojalo taim, nosilo to, kar mn pripada?« — »Bil bi sani v TO-aaiyc se je odrezal Volarne.
VSAK DAN ENA
Sončne pege pospešujejo rodovitnost
Kako si zdravnik razlaga ceste porode dvojčkov
čudež" i anilinsko barvo
Dogodek v bližini Kielc na Poljskem
Dan neodvisnosti
— tri sto mrtvih
V New Torku so te dni obhajali praznik ameriške neodvisnosti. Tega dne so imeli v New Yorku 300 prometnih nesreč s smrtnim koncem. 150 oseb so povozili avtomobili,
kot ljubitelj, čeprav z resnim namenom, da bi spoznanja, ki bi si jih pri tem pridobil, uporabil v prid medicinskemu področju.
Njegova mala zasebna zvezdama je opremljena z najnovejšimi instrumenti, posebno pa za opazovanje sonca. O svojih opazovanjih vodi točne zapiske. Strokovnjaki ga cenijo kot uspešnega proučeva-telja sončnih peg. Zvezdama v Curihu, ki je z njo v stalni zvezi in ki jo je smatrati za nekakšno centralo vprašanj, ki se tičejo sonca, se mu mora zahvaliti za dragocene ugotovitve.
Sandner opozarja sedaj na čudno dejstvo, da se sedaj dogaja izredno veliko porodov dvojčkov. Po njegovem mnenju je tudi to v zvezi s sončnimi pegami, ki imajo sedaj svoj maksimum in ki v splošnem pospešujejo rodovitnost na zemlji. Tako misli vsaj dr. Sandner. Izkušnje nas po njegovih navedbah uče, da se v dobah maksimov sončnih peg ne rodi samo več otrok nego običajno, temveč da so tudi letine izvrstne.
Sandner pa zasleduje tudi druge učinke sončnih peg. Vsako večjo nesrečo, vsako naravno katastrofo skrbno zabeleži v svoje knjige in primerja potem takšne vesti s svojimi opazovanji sonca v teh dneh. V 18 letih Je zabeležil tako 226 izrazitih katastrofalnih dni, od teh pa pri 62 zavoljo oblačnega neba ni mogel opazovati sonca. Ostalih 164 primerov pa soglaša razen sedmih dni točno z velikimi izbruhi na sončni obli.
Konec nesrečnih zakonov!
število ločitev na Angleškem tako silovito narašča, da je zdaj skuipina zdravnikov, juristov in duhovnikov v Londonu sklenila osnovati »visoko šolo za ljubezen«, v kateri naj bi se bodoči zakonski možje in žene s štivom in diskusijami pripravili na solidno zakonsko zvezo, ki Je danes že prava redkost na Angleškem, Zaenkrat prirejajo zdravniki, juris ti in duhovniki posebne kongrese in če ti povolj-no izpadejo, se bo ustanovila šola za sklepanje srečnih zakonov.
že nekaj tednov je romalo v poljsko vas Chustki blizu Sandomira ob cesti, ki drži v Kielce, na tisoče in tisoče ljudi. Romarjev se je polaščalo velikansko razburjenje, kajti po kmetih se je širil glas, da krvavi podoba Matere božje v imenovani vasi. Na podobi je bil res rdeč madež. Ker ni mogel nihče povedati, kako je nastal, si je nekdo izmislil, da je hudobnež zalučal kamen v podobo, nakar je ta začela krvaveti. »Čudež« je dobival v očeh pobožnih ljudi čedalje realnejšo oporo. Da bi se prepričali o stvari na lastne oči, so odpotovali v Chustki tudi nekateri novinarji.
Med tem se je pristojna oblast iz Sandomira obrnila na zdravstveni zavod v Varšavi s prošnjo, naj preišče »krvavi madež« na podobi. To je bilo tembolj potrebno, ker
se je prebivalstva polaščala silna zmeda in so vsi govorili o vojni in uničenju, ki grozita Poljski. Od blizu in daleč so vrele v Chustki množice, mnogi so se pomikali v bližino podobe samo po kolenih. Naval vernikov je bil tako velik, da je dosegel v rekordnem dnevu 20 tisoč pobožnikov.
Higienski zavod iz Varšave je naročil; naj stvar temeljito preiščejo s spektroskopskimi instrumenti, in ko se je to zgodilo, se je pokazalo, kaj je bilo na stvari: rdeči madež, ki se je pojavil na podobi, je nastal zaradi' anilinskega barvila, s katerim so bile pobarvane umetne rože, ki so krasile glavo Matere božje. Takoj po tej ugotovitvi so oblasti ustavile romanje. Ljudje so zdaj zelo poparjeni.
Boksar na kliniki
Poraženi nemški boksar Maks Schmellng, fotografiran v njujorški bolnišnici, kamor «> ga odpeljali % Janke« stadiona jgo zmagi Joeja Louise,
Jamski režiser- >fe v$e, kar morate storv 4 afa* je tem da sonete psa s vo säo «
Niirnberški zdravnik dr. Werner Sandner, ki je znan kot raziskovalec sončnih peg. je z 181etn,im proučevanjem raziskoval vplive sončnih peg na zemeljska dogajanja in je pri tem odkril zanimive stvari.
O teh vplivih je že marsikaj znanega. Znanost stika neprestano za zvezami med kozmesom ter zemeljskim življenjem. Toda doslej je o teh stvareh postavljala kvečjemu domneve, pravih dokazov za svoje trditve ni imela. Eden med tistimi, ki "veruje trdno v vplive sončnih peg, je n. pr. baš imenovani dr. Sandner, ki sicer ni astronom p0 poklicu, temveč se bava z raziskovanjem nebesnih pojavov le
Zarota proti Ježovu
Skoro ne mine dan, gotovo pa ne teden, da se ne bi slišalo o kakšni novi zaroti proti rdečim mogočnikom, ki vodijo današnjo Rusijo. V zadnjem času so razkrili takšno zaroto tudi proti šefu GPU, Ježovu (slika). O zaroti smo obširneje poročali prošli teden

K oltarni pregled
Stoletnica Vatroslava Jagica
Vatroslav Jagič. ki se je rodil pred sto leti v Varaždinu ie umrl 5. avgusta 1923 na Dunaju, sodi med največje sinove slovanskega juga. Prav kakor njegov vzornik, bližnji slovanski rojak Franc Miklošič, si je pridobil tudi Jagič svetovni sloves raziskovalca m proučevalca slovaav skih jezikov in literatur. Z neumornim in temeijitim delom je dosegel neminljive uspehe in postal za svojo dobo osrednja osebnost slovanskega jezikoslovja. Stoletnica njegovega rojstva je mogla samo v naših neurejenih razmerah ostati lokalna zadeva Jagičevega Varažciina; v resnici bi morala vsa Jugoslavija proslaviti spomin učenjaka, ki diastojno predstavlja jmgo-slovensko kulturo 19. stoletja in katerega tudi tujci uvrščajo med najpomembnejše jezikoslovce tega časa. Jagič bi bil tem bolj vreden take proslave, ker je bil vse življenje pristaš hrvatskosrbskega jezikovnega in etničnega edinstva in je z vero v Jugoslavijo sklenil svoje testamentarično delo — knjigo spominov.
Ta nadarjeni in izredno delavni Varaž-dinec je bil po študijah klasični filolog in je več ko deset, let deloval v tej stroki ra gimnaziji, dokler ga niso odpustili zaradi neke »protidržavne« demonstracije. Ko je 1. 1871 dosegel doktorat na vseučilišču, so ga imenovali Rusi za izrednega profesorja primerjalne slovnice na univerzi v Odesi. že tu leta pozneje je postal profesor berlinskega vseučilišča. Tu je pričel leta 1875 izdajati svoj časopis »Archiv für sla-viSohe Philologie«, ki je postal osrednje glasilo slavistov in zapustil v slavističnih vedah dolgo, rodovitno brazdo. L. 1880 je bil Jagič poklican za profesorja petro-grajske univerze, šest let pozneje pa je lahko prevzel Miklošičevo mesto na dunajski univerzi. Tu je ostal vse do upokojitve 1.1908. Vsi pomembnejši južnoslo-vanski slavisti starejše generacije so bili Jagičevi učenci.
óe ne bi Vatroslav Jagič storil nič drugega nego da je vzgojil toliko odličnih
slavistov in uredil 37 debelih knjig »Archiv für sjavisehe Philologie«, bi bile njegove zasluge nepozabne. V resnici je zapustil za seboj vprav ogromno delo, ki 'bo še dolgo pričalo o Jagičevi učenosti in vzgledni delavnosti. Tako je med drugim priredil kritične izdaje mnogih jugoslov. starih tekstov (Zografsko jevandjelje, Marijino jevariidjelje, Bolonjski psaltir), izdal in komentiral razne spise v glagolici, napisal več razprav o starocerkvenoslovenskem jeziku, prispeval dolgo vrsto dragocenih razprav k zgodovini hrvatskega ali srbskega jezika, napisal prvo znanstveno delo o starejši hrvatski in srbski literaturi, izdal in komentiral celo vrsto starejših pisateljev in jezikoslovnih tekstov, ba-vil se je z izdajo korespondence svojih slavističnih prednikov itd. Bibliografija Jagičevega dela sega skoraj na vsa področja znanstvene slavistike: na filološko, zgodovinsko, lingvistično in na literarno-zgo-dovinsko. Težko je reči, v kateri panogi je bil večji, saj je bil povsod mož na svojem mestu in na slehernem izmed naštetih znanstvenih področij je zapustil delo izrednega pomena. Za svoje neprecenljive zasluge je bil imenovan z apravega člana raznih akademij, med njimi dunajske, petrograjske, beograjske in zagrebške.
Jagičeva jezikoslovna in literarno-zgo-dovinska raziskovanja niso samo oplodila slavističnih proučevanj na slovanskem jugu, na Češkem in v Rusiji, marveč so vplivala tudi na razvoj slavistike v nemških, romanskih in anglosaških kulturnih centrih. Vse to je posredno podpiralo tudi težnje po kulturnem uveljavljanju zapostavljenega slovanstva v Evropi.
Tako je varaždinski rojak Vatroslav Jagič, ki sedaj počiva v svoji domači zemlji, s slovanskimi študijami utrjeval slovansko misel in tudi tedaj, ko tega ni izrecno hotel, pripravljal duhovne pogoje za večji razmah slovanskih narodov na kulturnem tekmovaližču širokega sveta.
kamen k izgradnji jngostfov-ftaRj. k altu me- I
ga sodelovanja, resen im — upajmo — uspešen poskus, da se približa slovenska poezija kot glasnica čustvenega bogastva in peiče-valka kulturne sile najbližjega jugoslov. soseda ljudem iz italijanske kulturne elite. Knjisra bo ostala kot dokument stikov, ki odpirajo plodne možnosti sodelovanja. Ali bo njeno toplo poslanstvo doseglo tiste, ki ti ga mogli razumeti? Škoda je. da ni izšla na italijanskih tleh. kjer bi si lažje pridobila svoj prostor na bleščečem soncu italijanske literarne kulture. Ce bi bila opremljena z uvodom, bi italijanskem čitatelju povedala še več in ga morda globlje zagrabila.
Salvini, „Liriche slovene moderne"
Prikupno opremljena knjižica na 112 straneh je v marsikaterem pogledu nenavaden poiav; predvsem je po dolgem času prva itali jamska knjiga, ki .je izšla v Ljubljani, druaič pa sta izdajatelja naša Akademska založba in neapeljski R. Instituto Superiore Orientale. Naj mi bo dovoljeno, da zapišem majhno osebno reminiscenco: Minilo je komaj leto dni, kar sva z mladim profesorjem neapeljske Orientalske visoke šole dr. Lui-gijem Salvinijem pregledavala knjižnico slovanskega oddelka na tem zavodu, kjer prof. dr. Missoni poučuje srbohrvatski jezik in literaturo. Presenečeno sem bi'1 ugotovil, da slovenska knjiga sploh ni zastopana v tej knjižniri. Takrat je prof. Saloni obljubil, da obišče Ljubljano. Ko se je bil lansko jesen nenadno pojavil v naši ine-crlesii metropoli, ga je ena prvih poti vodriila v knjigarno, kjer si je kupil slovnico, slovarje in nekaj knjig. Čez dva dni je že govoril o napakah, ki jih j e odkril v neki tržaški izdaji italijanske slovnice za Slovence. Nekaj dnj pozneje je že navdušeno karakte-riziraj Prešernovo poezijo, bi je prej sploh ni poznal. Lahkota, s katero je (nekoliko po zaslugi svojeera znanja bolgarščine im delno srbohrvaščine) prodiral v naš jezik, je bila vprav fenomenalna. Že pozimi se je ločil prevajanja sodobnih slovenskih pesnikov. Iz razgovora, ki je bil objavljen na tem mestu, so lahko čitatelji posmeli, s kakšnim zanimanjem zasleduje mladi italijanski intelektualec, ki sedaj v Beogradu organizira ital j,-jugoslov. kulturne 6tike, naše duhovno življenje. 0 Salvinijevj ljubezni do slovenske poezije pa zgovorno pričuje knjižica »Liriche slovene moderne«. Nemara je zanimivo in za nje presojanje značilno, kako hitro se je italijanski lingvist im prevajalec ogrel za naše slovstvo im prodrl celo
v	mnose odtenke sWenske besede.
Na tem mestu je bila že prikazana zunanja značilnost te zbirke, v katerih je zastopanih 24 slovenskih lirikov od Ketteja do Faturja. NajobiLneje je seveda prikazan Župančič, za njim pa se vrste po številu pesmi Gradnik. Murn-AJeksamdrov, Kette in Srečko^ Kosovel. Po dve pesmj imajo P. Golia, Joža Lovrenčič in Anton Vodnik. Po eno: Iv. Cankar, S. Sardenko, Voj. Molè, Aait. Debeljak St. Majcen, Fr. Albreht, J. Glaser, Ieo Gruden. T. Selškar, Miran ,arc, Jože Po gačnik. France Vodnik, Vida Taufer, B. Vo-dušek, Mile Klopcič in B. Fatur.
Ali so Salvinijeve >Liriche slovene moderne« antologija slovenske moderne lirike? Menim, da si prevajalec ni zastavil tako "visokega smotra, saj bi mu moral izdajatelj odmeriti neprimerno več prostora. Gre samo za majhen izbor iz poezije, ki je v Italiji neznana za skromen šopek avetk ki jih je Luigi Salvini nabral na slovenski pesniški njivi brez kakšnih visokih namenov. 0 tem izboru bi lahko rekli to, kar pra
vi	säm o ožjem izboru jugoslov. poeziije v junijskem zvezku časopisa »Rassegna italiana«: »Ci mancano tantj nomi, tarnte opere, tante belle pagine«. (Tu nedostaja toliko imen. tolikih del, tolikih lepih strani).
Glede imen bi lahko pristavili samo še to ali ono, pa bi bài imenik primeren za antologijo. Kočljivejše je vprašanje izbire posameznih pesmi. Vzemimo za primer 0. Župančiča. Ne >Kiš«. ne »Poljska idila«, ne »Gazelica«. »Barčica« in »Marica« niso za tak izbor dovolj karakteristične Župančičeve pesmi. Res je. da ilustrirajo pesnikovo razvojno pot. vendar je to nepoučenemu tujemu čitatelju neznano in bo zato moral šele po nekaterih drugih, značilnejših pesmih, kakor so tu na pr. »Tiho prihaja mrak« (Silente vieo l'ombra), >Tiho brez besed (Tacito senza parola) ali »V teh težkih dneh« (pri Salviniju: Dolce e Quieta), sklepati o pesnikovi stvarjalni veličini. Leto pa bj pokazal v ostrejši in prepričevail-nejšj podobi šele izbor večjih pesmi, med katerimi bi morala biti seveda tudi »Duma«, ki o nji priznava L. Salvini na citiranem mestu, da je »najvišja med njegovimi deli« (nella sua opera più alta). Pri pesmih kakor so n. pr. »Gazelica«. »Poljska idSac in podobne nam dajejo največ pesniškega užitka verzi § svojimi skladno ubranimi in mehko se prelivajočimi rimami, medtem ko ?e v Salvinijevih prevodih, ki so vsi ne-n i mani, prav ta učinek zabrisan. Nedvomno so tu pesmi, prj katerih tolikanj ne čutimo, da se ne zlivajo v rime, n. pr. »Silente vi6n 1'ombra«. Naj navedem čjtaitdju, ki ma ni
tuja bdagozvočnost italijanske besede, samo prvo kitico Salvinijevega ritmično vernega, a žal nerimanega prevoda: Silente vien l'ombra con timido passo nè l'odi.
Cuor mio. perchè tremi dimmi, che temi in guest' attimo?
Jezikovna razčlenila Salvinijevega dela bodj prepuščena boli poklicanim peresom. Velikega pomena bodo tudi v tem primeru odmevi knjižice v italijanski kritiki, ker utegnejo pokazati, koliko in kako bodo tuj-ni odkrivali v tem izboru slovenske lirike originalnosti in značilnost naše poezije.
Vsekako smemo biti prof. Luigi ju Salviniju hvaležni za delo, ki ga je opravil z očitnimi sposobnostmi in -nič manj očitno ljubeznijo do slovenske pesniške besede. »Liriche slovene moderne« so nov vogelni
Zapiski
Stare italijanske bajR<e so izšle kot osemdeseti zvezek beograjske mladinske knjižnice »Zlatna knjiga« v izdaji Geze Kohna (Beograd). Knjigo je ilustriral V. J. Žedrin-
ski.
Katere ruske knjige 90 najbolj razširjene na zapadu? Praški »Kritick? m^sičnik objavlja v najnovejšem zvezku pregled prodiranja sovjetskoruske literature na Zapad. V letih 1917 do 1937 je izšlo v osemnajstih iezikih približno dva tisoč prevodov. Število prevodov iz ruščine stalno raste. Medtem ko ie bilo od leta 1917 do 1. 1922 prevedenih samo štirinajst novih ruskih pisateljev, jih je bilo 1. 1937 že nad 6to petdeset. Rekord je dosegel Maksim Gorkii s 500 prevodi v 21 jezikih (vštevši kitajskega in japonskega). za niim se vrsti Mihajl Šolohov s »Tihim Donom« in »Razrušeno zemljo«, nato Aleksej Tolstoj s »Petrom I« (prevedenim tudi v slovenščino), dalje Avdjenko, Novj-kov—Priboj in OstroVskii. Iz starejše 6ov-letske literature so posebno priljubljena v tujimi dela: Nevjerova »Taškent« Furniano-va »Capa je v«, Petrova »Dvanajst stolcev« i. dr. Rusi sam-: so do leta 1933 največ prevaiali iz nemške književnosti, medtem ko danes pred.njačita Češkoslovaška in Poljska (vsaka približno 250 prevodov). Ob istem času je bilo iz francoske literature prevedenih okrog 130 knjig. iz severnoameriške 120, iz angleške nad 100 iz španske, italijanske im bolgarske okrog 100.
Francesco Nitti, bivši italijanki ministrski predsednik je izdal v Parizu knjigo »Lo désagrégation de l'Europe. Essais sur des vérités impopulairesx. Pisec zastopa tezo. da marksizem in nacionalizem razkrajata in uničuieta civilizacijo, ki sloni na svobodnem obtoku ljudi, idej blaga in kapitala. Nitti piše o novem barbarstvu, ki ograža našo celino, vendar ni pesimist io dopušča velike obnovitvene možnosti, če ostanejo pristaši svobode trdno »n dejavno na brani ku individualnih pravic in socialnega sporazuma.
Julijsko-avgustov zvezek »Ženskega sveta« prinaša na uvodnem mestu vzpodbuden iin informativno zanimiv članek Angele Vo-detove »Vredne hčere svojega naroda«. V niem piše avtorica o vzornem Javnem delu čeških žen. Je to eden izmed novih, tehtnih izrazov simpatij do vrlega im pogumnega češkega naroda. V tem zvezku Je objavljene tudi nekaj mlade proze: Milica S. Ostrovška ie prispevala povest »Lujzika mora na jug«, Katarina Špur črtico »Zaman te čakam« im Rudolf Kresal »Meksikajnarja Petra«. Izmed ostalih prispevkov je treba omeniti članek o delu Jele Wilfanove in topile vrstice Mar-je Bonšnikove o dr. Ivamu Lahu.
RÀDIO
Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj in obilo zanimivega branja dobite v tedniku ca radio, gledališče in film »NAS VAL«, Ljubljana, Knafljeva uL 5.
Petek, 8. julija
Ljubljana 12: Naši pevci in pevke (plošče). — 12.45: Pbročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 19: Napovedi, poročila. _ 19.30: Nac. ura. — 19.50: Po-rodila o izseljencih. — 20: Plošče. — 20.10: Ženska ura: — Posvetovalnica za matere (ga. prof. Olga Grahor). — 20.30: Koncert s sodelovanjem pevskega zbora »Cankar« in Radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.90: Angleške plošče.
Sobota 9. julija Ljubljana 12: Pester spored s plošč. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. —13.20: Plošče. — 14: Napovedi. — 18: Za delo-pust igra Radirki orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci — 19; Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Pregled sporedaä. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: » Milosti jiva gre na oddih« (vesela zvočna zgodba). — 22: Napovedi, poročila.— 22.15: Radijski orkester. — 23: Espe ran t-ura.
Beograd 17.45: Plošče. — 20: Narodna glasba. — 21: Lahka godba. — 21.30: Havajske kitare. — 22.15: Orkester. — 23.15: Lahka godba in ples. — Zagreb 19.30: Iz operet. — 21.10: Simfonični koncert — 22.15: Plošče in plesi. — Varšava 19.30: Poljske pesmi. — 21.10: Lahka glasba.— 22: Pester spored. — Sofija 17: Lahka, komorna, plesna muzika. — 19.30: Pevski in violinski koncert. — 20.55: Plošče. — 22.10: Ples. — Dunaj 10.30: Dunajska glasba. — 12; Dunajski simfoniki. — 16: Zabavni spored. — 18: Kmečka godba. — 20: Operetni večer. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Berlin 19.10: Verdijeva, glasba. — 20: Zabavni spored. — 22.30: Ples. — München 19 40: Prenos R. Straus-sove opere »Ariadna na Naksosu«. — 22.20: Nočni koncert. — 24: Vedra glasba. — Stuttgart 19.15: »Doba kopanja Je tu«. — 20: Spevoigra »Sreča na planinah«. — 21.30: Plesna muzika s plošč. — 22.30: Prenos iz Mlinchena. — 24: Nočni koncert.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
SPORT
Triestina je zmagala četrtič
V sredo zvečer nad splitskim Jadranom in vodi
z velikim naskokom
Trst, 7. julija. Plavalci Triestine so sinoči dosegli četrto zaporedno zmago v tekmah za Jadranski pokal. Za nasprotnika so imeli plavalno ekipo splitskega Jadrana in so po zaslugi svojih izvrstnih plavalcev, posebno pa plavalk, ki so med drugim v štafeti 4x50 m dosegle tudi nov državni rekord s časom 2:13.8, (za 2.4 sek. boljše od starega), zmagali z velikim naskokom 64:45 točkam. Ta rekord je bil tudi glavni dogodek večera, kajti v ostalih točkah zmaga domačinov ni bila nikoli v nevarnosti.
Triestina si je s sinočnjo zmago močno ojačila vodilno pozicijo v jadranskem plavalnem turnirju in je sedaj z 236 točkami <4 nastopi) krepko v vodstvu, njej sledi Fiumana s 165 (3 nastopi), nato je Ilirija s 150 točkami (s 3. nastopi), dalje Viktorija s 115 točkami (2 nastopoma) in kot zadnji Jadran s 97 točkami (2 nastopoma). Podrobni rezultati pa so bili naslednji: 400 m prosto moški: 1. Luciani (T) 5:51, 2. Puhar (J) 5:52.7, 3. Petrone (J) 6:22, 4. Ascoli (T) 6:47.
100 m hrbtno ženske: 1. Beara (J) 1:28, 2. Skerl (T) 1:35.2, 3. Ballaban (T) 1:36, 4. Ivančič (J) 2:24.
200 m prsno moški: 1. Bertetti. (T) 2:57.4, 2. Matošič (J) 3:02.6, 3. Carboni (T) 3:12.1, 4. Bašič (J) 3:22.
100 m prosto ženske: 1. Lokar (T) 1:14.5, 2. Ruzzi er (T) 1:14.7, 3. Beara (J) 1:14.9, 4. Sidar (J) 1:24. • 100 m prosto moški: 1. Luciani (T) 1:02, 2. Petrone (J) 1:05. 3. Puhar (J) 1:06, 4. Fantini (T) 1:07.
100 m prsno ženske: 1. Frausin (T) 1:36. 2. Prekop M. (T) 1:42.6. 3. Stipanovič (J) 1:49.7, 4. Ivančič (J) 1:57.
100 m hrbtno moški: 1. Angeli (T) 1:15.8, 2. De Zucco (T) 1:17.4, 3. Perfeta (J) 1:18.2, 4. Bakašun (J) 1:23.7,
štafeta 4x50 m ženske: 1. Triestina (Posega, Radivo. Lokar, Ruzzier) 2:13.8. (nov italijanski rekord), 2. Jadran (Roje, Stipanovič, Sidar, Beara) 2:25.9,
štafeta 4x200 m moški: 1. Jadran (Daran jan, Petrone. Frančeški. Puhar) 10:26.5, 2. Triestina (Bacchi. Fantini, Ascoli, Luciani,) 10:27.3.
Končno stanje točk je bilo: Triestina 64, Jadran 45.
V	tekmi v waterpofu je Triestina zmagala s 3:1 (2:1). Gole za domače so zabili Omero, D e veglia in Vidali.
Drevi ob 21« :
Jadran—Ilirija
Prva Iigaška tekma v kopališču Ilirije
štiri ligaške tekme bodo letos v Ljubljani. Nocoj bomo gledali plavalce in plavalke splitskega Jaxirana. nato pa še po vrsti Triestino, sušaško Victorijo in Fiumano.
Jadran, ki gostuje danes, je prvak Jugoslavije v jumorjih, lani v ligi plasiran na tretjem mestu za Ilirijo in Triestino. Z odhodom Petrosi čeve in ing, Gazzarija je v plavanju utrpel občutno izgubo in v tem deE usodo naše Ilirije, ki mora tetos nastopati brez Groschleve, Fritscha in Wilfana. Ima pa Jadran v svojih vrstah odlično Danico Bearono, nepremagljivo prvakinjo in rekorderko v omwhi, ki je obenem izvrstna hrbtna plavalka. Borba med njo in Finčevo bo gotovo najlepša točka današnje prireditve.
V	water-pohi uživajo naši današnji gostje po vsej državi ,pa tu® v tujini zasluženo velik sloves. Letos so popolnoma pomladili svoje moštvo in so tudi v tem na enaki poti kakor Ilirija, pa bo water-polo tekma nad vse zanimiva — borba mladih, novih, svežih igralcev, M jih v Jadranu vodi stari internacionalee Roje, v Iliriji pa Fux in Jammik.
Vstopnice za prireditev, ki se prične ob 21. uri, bodo danes ves dan v preclproda-ji na kopališču. Opozarjamo na novost, da bodo vsi sedeži brez razlike po enaki ceni in bo boljše mesto dobil pač oni, ki bo prišel prej!
Plavalci Jadrana so že včeraj priSS ▼ Ljubljano z avtobusom iz Trsta in so opoldne že bili na treningu — da se privadijo razmeroma mrzle vode in pa hladnejšega ozračja.
Pred veliko dirko v šiški
Treningi so že v polnem teku; jutri bo glavni trening vseh udeležencev
V	šiški na Hermesu že močneje brnijo motorji; kranjski »as« Starič je pripeljal s seboj najnovejšega zagrebškega »asa« g. Babiča, ki že pridno trenira.
Zagrebčani se bodo udeležili v precejšnjem številu naše dirke; gotovo prideta v Ljubljano tidi načelnik I. Hrv. Moto-kluba dr. Weissman in vodja športne komisije g. Boškovič.
Propagandna vožnja bo v nedeljo točno ob pol 12. z igrišča Hermesa proti mestu. Naj bo ta pohod mogočna revija motorjev!
V	soboto popoldne morajo biti vsi tekmovalci na dirkališču! Da je zanimanje za naše motocikliste naraslo, priča dejstvo, da je znana tovarna »Runo« v Tržiču poklonila prvaku Stariču usnje za kompletno dirkalno obleko, tvrdka Sevnig pa za škornje. Gre za idejo! — G. finančni minister je sam objavil: motorizacija države je njen najvažnejši problem !
♦
Hermežani — motocikllsti! Drevi ob 20. bo članski sestanek vseh Hermežanov — motociklistov v restavraciji puri šestici. Vsi funkcionarji in člani naj se zaradi dirke sigurno udeležijo tega sestanka. — Vodstvo dirke.
Ljubljanska Reka
v Trbovljah
Za nedeljo 10. t m. je povahü S. K. Amater v goste renomirano enajstorico S. K. Reke iz Ljubljane. Moštvo je sestavljeno iz samih odličnih igralcev, ki so zadnje čase v prav dobri formi, kar pričajo doseženi rezultati v zadnjih prijateljskih tekmah. Moštvo Amaterja je pavzi-ralo skoraj mesec dni. vendiar so igralci s treningi obdržali svojo kondicijo, tako da bodo skušali doseči svoj časten rezultat Ker obeta biti to zanimiva tekma, vabimo športno puibliko, da jo v čim večjem številu obišče ter tako gmotno podpre »Amaterja«. Tekma bo v nedeljo ob 17.
Športni dan v Litiji
Letošnji poletni dolžnostmi miting je prinesel precej pestrega športnega življenja na naše športno igrišče v švarčevi hosti. Dopoldne so bile Iahkoatletske tekme. Vodil jih je načelnik g. Drago Jordan ob sodelovanju društvenega odbora s predsednikom g. Jelnikarjem in zapisnikarjem g. Rancingerjem. Kot sodniki so pomagali še g. Srakar Franc in g. 2orga Aleš. Podrobne športne rezultate objavljamo pozneje. Popoldne so odigrali tudi tekme v odbojki. Sodelovali so litijski skavtje proti našim športnikom Zmagali so skavtje člani našega stega kralja Matjaža. Nato so nastopili skavtje proti ASK Primorju. Zmagali so slednji.
Tudi nogometna tekma je bila na dnevnem redu. SK Litija je povabil v goste SK Hrastnik. Z njim so se srečali naši že ob začetku sezone in so zmagali takrat gostje Hrastničani z rezultatom 5:2. Igro je energično sodil naš domačin g. špis. Pohvalno omenjeno, da je bila publika disciplinirana in — pravična.
Športni dan pa je bO letos le mnogo bolj klavem kakor prejšnja leta. Vzrok je pripisati tudi dejstvu, da tvorijo glavni kader športnega kluba predilničarji. Ker pa je tovarna znižala delovni dni, imajo predilničarji bolj pičel zaslužek in ni bilo misliti na običajno veselico — družabno prireditev, ki je prinesla SK Litiji vedno po več tisoč din, s katerimi je blagajnik kril izdatke za športne namene. Prav majhna je bila letos udeležba gledalcev iz Litije, ki je bila na enem zadnjih občnih zborov nesportno izrinjena iz SK Litije. Od takrat je padlo zanimanje za športne prireditve na litijski strani. Kje so lepi časi, ko so sodelovali Litijani in predilničarji ramo ob ramenu za pristen sport. Tudi med tekmovalci ni več tistega zanimanja za sport ka- * od 8. do 12. in 15. do 19. ure.
kor svoje čase. Pred leti smo imeli po 20 kandidatov za distančni tek Šmartno—Grbin—Litija. Letos ni startal noben domačin!!! Pred leti so pobrali pokale domačini in še lani je branil prvenstvo in pokal domačin Rebolj, letos pojde pokal v Ljubljano, osvojil si ga je Iliri jan Jože Bručan.
Podrobni rezultati lahkoatletskega tekmovanja so bili naslednji:
100 m seniorfl: 1. šušteršič Milan (Primo rje) 11.4, 2. Polak Bojan (isti 11.5, juniorji: 1. Lajovie Bojan (Litija) 12.3.
200 m senior*: 1. šoštar Avgust (Jugoslavija, Celje) 26.3, juniorji: 1. Lajovie Bojan (Litija) 26.4.
5.000 m senior.fi: 1. Klein Lado (Primor-je) 17:34, 2. Starman Lado (IBrija) 18:18.
Kopje senior ji: 1. Kajfež Karel (Primor-je) 41.15, 2. Polak Bojan (isti) 37.25, juniorji : 1. Borišek Milan (Litija) 3535.
Difik senior ji: 1. Kajfež Karel 36.76, (Primorje) 2. Kosec Miloš (isti) 32.80, jnni-orji: 1." Borišek Milan (Litija) 2ZJ72.
Krogla juniorji: 1. Janžekovič Alojz ^Jugoslavija, Celje) 10.81.
Skok v višino senior ji: 1_ Poiak Bojan (Primorje) 1-70, 2. Kosec Miloš (istt) 1.65, juniorji: 1. Lajovie Bojan (litija") 1.50.
Skok v daljino sesisorp: L Polak Bojan (Primorje) 5.79, 2. Kosec Miloš (isti) 5.76, 3. šušteršič Milan (isti) 5.65, jamarji: L Lajovie Bojan (Litija) 5.50.
V teten čez drn ta s trn na 5-000 m dolgi pnogi od Smart nega mimo Grbina v litijo je zmagal član SK Ilirije Brnčan Jože v času 16:24. Naslednji je bil prav tako Diri jan domar s časom 16:42, tretje mesto pa je zasedel tekač Primorja Klein Lado s časom 17:04.
Službeno iz sodniškega odbora L. N. P.
Pozivajo se sodniški kandidati, da se javijo izpraševalni komisiji v soboto dne 9. julija t 1. ob 19. v lovski sobi restavracije Slamič. S seboj naj prinesejo potrdila, da so vodili najmanj pet javnih tekem in bili vsaj trikrat stranski sodniki pri tekmah, ki so jih vodili sàvezni sodniki. Potrdila lahko izstavijo poverjeniki, sodniki ali klubska vodstva Brez takega potrdita ne bok izpitu pripuščen noben kandidat. Kandidatom, ki se ne javijo izpraševatoi komisiji, zapade vplačana taksa.
Kolesarska podzveza Ljubljana obvešča vse gg. odbornike, da bo seja drevi ob 20. v prostorih kavarne Vospernik. Prosi se za sigurno udeležbo, ker se bo Potepalo • važnih zadevah.
SK. Svoboda Ljubljana. Danes obveaen trening. Po treningu obvezen članski sestanek ,nato seja poslovnega odbora. Vsi in točno!
SK. Slavija. Drevi oto 20. sbrogo obvezen sestanek vseh nogometašev. Važno zaradi nedeljskega gostovanja. Ob 20.30 redna odborova seja. Prosim vse gg. odbornike, da se seje sigurno udeleže. Tajnik n.
Ljubljana—Atletik. V nedeljo 10. t. m bo gostovalo kompletno ligaško moštvo SK Ljubljane v Celju in igralo ob 17. na igrišču pri »Skalni kleti« prijateljsko tekmo s celjskimi Atletiki. V moštvu Atletikov bo igral kot gost čater, bivši član SK Olimpa. Za nastop liginega moštva SK Ljubljane vlada v Celju živahno zanimanje.
Podsekcija motosekcije ŽSK Hermes v Celja. Sestanek vseh doslej prijavljenih članov bo v soboto 9. t m. ob 20. v klubski sobi hotela »Evrope« v Celju. Zaradi izleta na motodirke našega kluba v Ljubljani je sestanek zelo važen, zato prosim za polnoštevilno udeležbo. Motociklisti, prijavite se za izlet, da pokažemo tmfi mi uspešen razvoj naše mlade sekcije. — Tehnični vodja.
Teniško tekmovanje v Celja. V nedeljo 10. t. m. bo na teniških prostorih SK Celja v mestnem parku prijateljsko teniško tekmovanje med teniškim klubom MajSper-kom im SK Celjem. Oba käuba bosta zastopana po svojih najboljših igralcih, zato b» tekmovanje vseskozi napeto in zelo zanimivo. Nastopijo igralci: Banko, Elza Ser-» nečeva, prvakinja drarek» in savske bano» vime, Toplak ki dr. Ogled tega tekmovanja vsakomur zelo priporočamo. Igralo se bo
Anton Cehov: -	•
Če človek kihne •. •
Nekega lepega večera sedi eksekutor Ivan Dmitrič Cervijakov v gledališču, v drugi vrsti v parterju in gleda skozi kukalo »Kornevilske zvonove«. Gleda in čuti v sebi višek ugodja. Toda nenadoma... V povestih se javlja ta »toda nenadoma« kaj pogosto in pisatelji imajo prav: naše življenje je polno iznenadenj! Toda nenadoma se raztegne Cervijakov obraz, oči se iz-buljijo, sapa mu zastane... spusti kukalce, nagne se naprej in... apčiii!
Kihnil je, kakor vidite. Kihati sme vsakdo in povsod. Kihajo kmetje, policijski komisarji, včasih celo tajni svetniki. Vsi kihajo. Tudi Cervijakov ni v zadregi. Ruto potegne iz žepa m se kot spodoben človek ozre, če ni morda njegovo kihanje aoga v7nemirilo.
Tedaj ga v resnici zagrabi zadrega. Stari gospod, ki sedi v prvi vrsti pred njim, nekaj zamrmra in si z vso skrbnostjo obriše plešo in tilnik. V starcu je Cervijakov spoznal generala v civilu, Brizgalova, zaposlenega v prometnem ministrstvu.
—	Popljuval sem ga! pomisli Cervijakov. Sicer je tujec in ni moj predstojnik, nerodno je pa vendarle. Opravičiti se moram.
Previdno zakašlja, se skloni naprej in tiho pošepeče generalu na uho:
—	Oprostite, vaša ekscelenca. Poškropil sem vas ... nehote...
—	Nič ne de, nič ne de...
—	Za božjo voljo, oprostite mi. Saj... nisem mislil!
—	Ah, sedite vendar, prosim, in pustite me, da poslušam!
Cervijakov je spet v zadregi. Nasmehne se bedasto in zre na oder. Gleda pač opero, toda z ugodjem je pri kraju. Muči ga nemir. Med odmorom stopi k generalu, gre
nekaj korakov ž njim in zamrmra, ko je premagal boječnost:
—	Vašo ekscelenco sem poškropil. — Oprostite... Jaz nisem... nisem...
—	No, pustite vendar to... pozabil sem že in vi začenjate znova! se odreže general in nestrpno zgane spodnjo ustnico.
—	Pozabil, a pri tem ti gleda hudobija iz oči! si misli Cervijakov in nezaupno opazuje generala. Še govoriti noče s človekom. Treba mu je razložiti, da nisem hotel... da je zakon narave tak... Sicer bo še mislil, da sem hotel pljuvati vanj... Četudi zdaj tega ne misli, mu lahko pozneje pade kaj takega na um!...
Prišedši domov pove Cerevijakov svoji ženi, kakšna neuljudnost se mu je pripetila. Žena je vzela, saj tako se mu zdi, vso stvar z lahke strani. Sprva se je sicer prestrašila, ko pa sliši, da je general tujec, se na mestu pomiri.
—	No, de, sicer pa lahko greš k njemu in se opravičiš. Drugače bodo mislili, da se ne znaš obnašati!
—	Saj to je! Opravičil sem se, on je pa tako čuden... Še poštene besede mi ni privoščil. Sicer pa ni bilo časa za razgovor.
Naslednjega dne obleče Cervijakov najlepšo uniformo, se lepo počeše in napoti k generalu, da mu stvar razloži . V spre-jemnici naleti na mnogo ljudi in general je poslušal njih prošnje. Ko odpravi že precej prosilcev, dvigne general pogled in opazi Cervijakova.
—	Včeraj v gledališču, če se vaša ekscelenca spominja, začne eksekutor, sem kihnil in... poškropil nehote... Vašo eksce lenca naj mi opros...
—	Kakšna neumnost... Kakšen človek pa ste vi! Želite? se obrne general k naslednjemu prosilcu.
—	Še govoriti noče z menoj! si misli Cervijakov in pobledi. Jezen je torej...
Ne, ne, ne smem ga tako pustiti... Razložiti mu moram...
Ko odpravi general zadnjega prosilca in odhaja v svojo pisarno, stopi Cervijakov za njim in mrmra:
—	Ekscelenca! Ce se predrznem vas nadlegovati, me sili k temu čuvstvo ponižnega kesa!... Kakor sami vecte, tega nisem storil nalašč!
Generalov obraz postane cmerikav.
—	Ali me hočete imeti za norca, gospod! se zadere in izgine skozi vrata.
—	Za norca! pomisli Cervijakov. Kako vendar? General je, a tako preproste stvari ne more razumeti! Sicer pa, če tako visoko leta, se ne bom več opravičeval pri njem. Vrag naj ga vzame. Pismo mu bom pisal, toda k njemu ne grem več. Pri bogu, da ne!
Tako misli Cervijakov vso pot proti domu. Pisma mu res ne napiše. Preudarja in preudarja, a se ne more nič pametnega domisliti. Tako mora naslednjega dne znova k generalu, da mu osebno pojasni zadevo.
—	Vaše ekscelence včeraj nisem nadlegoval zaradi tega. blebeta eksekutor, ko ga general vprašujoče gleda, — da bi vašo ekscelenco imel za norca, kakor ste se blagovolili izraziti. Prosim oproščenja, ker sem kihnil in vas poškropil,.. smejati se pa nisem mislil... Kako naj bi se tudi smejal!? Ce bi se smejal, kaj bi bilo s spoštovanjem do višjih oseb.
—	Glejte, da izginete! zavpije general, pomodri v obraz in se trese po vsem telesu.
—	Kaj? vztrepeče Cervijakov in gine od straha.
—	Poberi se! ponovi general in cepeta z nogami.
Cervijakovu se nekaj utrga v želodcu. Ne da bi kaj slišal ali videl, gre skozi vra-
ta in stopi na ulico... Sam né ve, kako se privleče domov. V uniformi leže na divan in... umre. ■ •
M. Zoščenko:
Bolezen
Človek je precej čudna žival. Težko da bi izhajal iz opice. Stari Darwin se je, teko se mi zdi, nekoliko urezal v tem vprašanju. Človek ima namreč, da se tako izrazim, docela človeška dejanja. Ta dejanja, da veste, ne kažejo prav nobene sličnosti z živalskim svetom. Ce se tudi, živali razgovarjajo o katerem koli jeziku ali narečju med seboj, nikoli ne verjamem, da bi lahko slišal med njimi tak razgovor, kot sem ga slišal snoči...
To se je zgodilo v mestni bolnišnici, med sprejemnimi urami. Redno hodim namreč vsak teden enkrat na kliniko k dr. Ponomarovu. Prav premeten in vesten zdravnik je ta doktor. 2e peto leto se zdravim pri njem, vse gre v najlepšem redu: bolezen se ne poslabša.
Prišel sem torej v bolnišnico. Dobil sem številko sedem. Kaj sem hotel, čakati sem moral. Sedel sem torej na hodniku na klop in čakal.
Slišal sem, da se pogovarjajo bolniki v čakalnici med seboj. Prav tih razgovor je bil to, polglasen, ne kakor da bi kdo koga lasal. Neki očanec, precej zabuhel, oblečen v kratko suknjo, je rekel sosedu:
—	Beži pokora, mari je tvoja kila bolezen. Jaz pa sem res bolan, to je pribito. Nikar ne misli, da sem zdrav, če imam zabuhla lica. Obisti mi ne boš videl, prijatelj, in tam notri nosim celo reč!
Sosed mu je nekoliko zameril in rekel čemerno:
—	Saj nimam samo kile! Ce bi ti videl, kakšno bulo imam!
Zajetni očanec je odgovoril:
—	To je brez pomena. Nobene bolezni
ni mogoče primerjati z obistmi. Obisti so od vraga.
Neka dama v svileni ruti, ki je sedela na isti klopi, se je nenadoma strupeno oglasila:
—	No, kaj bi se neki vi postavljali s svojimi obistmi? Prava reč! Ce že hočete vedeti, imela sem nečakinjo, ki si je nakopala bolezen na obistih. Prav nič ji ni bilo, še likali in šivala je vsak dan. Kakšna bolezen je pa to, če ste tako debeli? Zaradi te bolezni že ne boste umrli!
—	Jaz da ne bom umrl? Ali ste jo slišali? Trdi, da ne bom umrl! Cemu se vtikate v učene medicinske pogovore, gospa, če ne razumete teh reči!
Ženska je vreščala:
—	Saj ne omalovažujem vaše bolezni. Ne rečem, da ni kar tako. Hočem vam samo povedati, da imam jaz bolj resno bolezen, kakor so vaše obisti. Jaz imam raka.
Debelušnež se je brž odrezal:
—	Rak? No, kaj pa je to? Raki so raznih vrst. Tudi take rake poznamo, ki še lasu ne skrivijo človeku. Tak rak je lahko v šestih mesecih ozdravljen.
Ta nezaslužena žalitev je do dna pretresla žensko. Prebledela je, sklenila roke in se razburila:
—	V šestih mesecih — rak? No, rada bi vedela, kje ste videli takšnega raka? Briga te bolezen, ko se ti maščoba cedi po gobcu!
Debeli dedec je hotel užaljenki nekaj odvrniti, pa se je premislil in obrnil proč.
Tedaj se je nekdo v bližini nasmehnil in vprašal:
—	S čim se prav za prav bahate vsi skupaj?
Bolniki so se molče spogledali in se postavili v vrsto pred vrata.
Vzajemna posojilnica r. z. z o. z. v Ljubljani — Miklošičeva cesta 7
nudi za vse vloge popolno varnost tn obrestuje nove vloge à 4% do 5% po dogovoru. — Nove vloge In stare vloge izpod 5.000 Din se na zahtevo vsak čas v celo« Izplačajo. — N ed vt grn jene stare vloge Izpod 5.000 LHn se bodo smatrale s L majem 1938 za nove vloge. VZAJEMNA POSOJILNICA DAJE KRATKOROČNA POSOJILA
Preklicu jem
[»odpisano bijanco menico za din 14.000.—
ter izjavljam, da za isto nisem plačnik, ker je bila ukradena.
TÜRK LOJZE, banovinski uradnik, Ljubljana.
Mali oglasi
Službo dobi
Delavca
polten, priden, vojaščine prost, mlajši, dobi takoj »lužho v skladišču. Predstaviti se je do 8. . m. » trgovini Ignac Andrašič, — Kranj.	16114-1
Modistko
»prejme Ivanka Stegnar, — Stritarjeva 9.
16132-1
Blagajničarko
absolventko trgovske šole, «možno stenografije, strojepisja in knjigovodstva — sprejmemo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Bivajoča v Ljubljani«.
16193-1
Vrtnarja
mlajšega, zanesljivega, za vzgajanje povrtnine in cvetja za hišno porabo, iščem. Plača 400 din, stanovanje, hrana in pranje perila. Nastop takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16190-1 Iščem prodajalko
Za prodajanje zelenjave in kislega zelja na trgu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zelenjava«.
16183-1
Postavljati
za kegljišče
in hišna dela, dobi takoj mesto. Plača po dogovoru. Predstaviti se: gostilna Kie-menčič, Krekov trg 11.
16179-1
Podjetja in društva
Prodam zelo ugodno dve Wertheim blagajni. Naslov v vseh posolvalnicah Jutra.
16187-6
Auburn
limuzina, skoro nova, 2 rezervi, izredno ugodno naprodaj. Ogled in pojasnila: American Motors, Tyrseva, Ljubljana.
16201-
Opel Olimpia
limuzina, model 1937, v najboljšem stanju, CHEVROLET limuzino model 1936 kot nova, FIAT BALILLA model 1936, limuzina 4 vrata, CHEVROLET limuzino din 7.000 in več drugih dobro ohranjenih avtomobilov proda po nizki ceni DKW zastopstvo J. LO VSE, Tyrševa c. 35.
16118-10
Trgovino
z mešanim blagom v mestu oddam v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovina za gotovino«.
16165-17
Lokali
Brez najemnine
lahko prodajate sadje na najbolj prometni točki v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Nič kmečkega«.
16200-19
Med mestom In deželo
posreduje »Jutrov« mali oglasnik
Posest
Na Pokljuki
- Goreljeku
naprodaj na razgledni točki zemljišče od 4 ha. Sončna lega, blizu občinske ceste, lastna voda. Primerno za večjo zgradbo ali parcelacijo. Pojasnila da Krištof, advokat, Radovljica.
16161-20
Malo posestvo
na ugodnem prostoru, pol ure od Celja, 3 minute od Mariborske ceste, prodam takoj radi selitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16151-20
Hišo z vrtom
ugodno prodam blizu banovine. Donaša letno 50.000 din. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Moderna stanovanja«.
16175-20
Soba s kuhinjo
v centru, ugodno oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16091-21
ZAHVALA
Vsem, ki so našega predragega umrlega očeta, starega očeta, strica in tasta, gospoda
IVANA KALANA
ŠOL UPRAV. V POKOJU IN POSESTNIKA
spremili na njegovi zadnji poti, kakor tudi vsem darovalcem vencev in cvetja izrekamo našo globoko zahvalo. Posebna zahvala čč. duhovščini in gosp. dr. Novoselj-skemu za lajšanje njegovega trpljenja, ter vsem onim, ki so nam izražali svoja sožalja, najiskrenejša hvala! Struževo pri Kranju, 8. julija 1938.
ŽALUJOČI OSTALI
Stanovanja
Skromno
stanovanje
manjše, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »2 osebi«.
16186-21a
mmu
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, v c«n-tru, oddam 1—2 osebam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16202-23 Prazno sobo
solnčno, zračno, s posebnim vhodom s stopnic, oddam takoj ali pozneje. — Langusova ulica 17 (Mirje) 16172-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam 15 julija. Istotam oddam takoj prazno sobo. Rožna ulica 3.
16162-23
Sobo s štedilnikom
oddam takoj eni osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16191-23
.m j j—j—
w 4 VI<1 i m
Kdo je ujel
svetlomodro papigo na Go-sposvetski cesti? Prosim naj jo vrne. Gosposvetska 10, IV. nadstropje.
16177-27
Informacije
Nisem plačnik
za dolgove, ki bi jih napravil moj sin Jože Zupančič. Zupančič Ivan, Vevče.
16174-31
Dopisi
Dvignite v oglasnem oddelku dospele ponudbe.
Avtomehanik, Bohinjsko jezero, Brineta, Družba 26, Dela zmožen. Delavna in agilna. Dober vozač, Dober, Dobrosrčen, Dom, Dobra moč. Fina prodajalna, Finesa duše. Grem povsod, Hitra in čista, Knjigovod-kinja, Ključavničar, Kroja-čica, 19—27 let, Ljubljana 15. Ljubljana takoj. Mesečno najmanj 5000 din. Nastop takoj 100, Natakarica, Plačujem redno, Podjetnik, Poštena in delovna. Podjetnost, Pripravna. Pleskar, Posestvo, Pletilni, Plin, Resno znanje, Rad plačam. Rentabilna hiša, Sigurno, Samostojen, Simpatična, Sreča na morju. Tkalnica 999. Točen plačnik 2226, Uradnik, Vsestransko, Višji uradnik, Vzajemno, Za gotovino 77, Harmonija, 33, 955.
Kupuj domače blago! I
Beseda 1 Din, davek Din za šUro ali dajanje naslova S Din. Najmanj znesek 17 Din
Od Vas
je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično filatiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Patata — SvetloiikainJca
Med mestom in deželo
oosreduje »J n trovo mali oglasnik
iNSERIRAJ V „JUTRU" !
2 krojaška
pomočnika
1 za uniforme, 1 za velike komade, potrebujem takoj. Leopold Kolman, Bled.
16181-1
Mlajšega natakarja
zmožnega nemščine, sprejme takoj Kolodvorska restavracija na Jesenicah.
16166-1
Sfitfhc išče
Mesto hišnika
tli kaj sličnega, bi prevzel mlad zakonski par poleg stalne službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Skrben«.
16117-2
Vajenci (ke)
■■■BIHMmiliiiiiilHiniiillMinBluaB
Vajenko
sprejmem takoj za trgovino v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16170-44
ZAKLETI
V zlati Pragi, kamor je šla občudovat manifestacije našega Sokola, se je Vsemogočnemu zljubilo, da je k Sebi za vedno odpoklical gospo
Karlo šaplovo
našo najmarljivejšo, plemenito, srčno dobro odbornico in prijateljico.
V naših srcih ostaneš v neizbrisnem spominu, nepozabna naša gospa Karla.
LJUBLJANA, 7. julija 1938.
Klub Primork
ZAHVALA
Ko nas je tako nenadoma zapustil naš sin, brat, nečak, svak in stric
JOŽE VIDALI
se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so v težkih urah sočustvovali z nami, položili na njegovo krsto toliko cvetja in pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Posebno zahvalo dolgujemo čč. duhovščini, oblast-vom za njihovo naklonjenost, gospodom pevcem, pokojnikovim požrtvovalnim prijateljem in sokolskemu društvu v Mengšu za čas trio stražo in poslednjo slovo ob odprtem grobu, dalje sokolskim društvom iz Kamnika, Ljubljane, Domžal, Radomelj, Trzina, Komende in Cerkelj.
Vsem, prav prisrčna hvala !
MENGEŠ, 6. julija 1938.
ŽALUJOČI OSTALI
Sprejmemo rudarske nadzornike
po možnosti z rudarsko šolsko izobrazba Ponudbe poslati na Premogovnik R t a n j brače Minh a. d. — Boljevac (timoški) — Moravska banovina.
MAGNEZIJA
SAN PELEGR1N0
Kdor trpi zaradi glavobola, pomanjkanja teka, želodčnih krčev, temu priporočamo penečo se MAGNEZIJO S. PELLEGRINO (znamke Prodel), ki ugodno učinkuje in desto-ficira črevesje.
Dobi se v vseh lekarnah v škatlicah, vsebujočih eno dozo, z ali brez okusa po janežu.
Prodajna cena din 6.—« R. S. bt. 27283-23/X 1935 I,
čitajte in širite »J U T R O «
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi * Ljubljani.