Poštnina plačana v gotovini Cena 2 Din DRAMA GLEDALIŠKI LIST NAR0DNE6A GLEDALIŠČA V LJUBLJAN11933/34 V AGONIJI Premijera 16. septembra 1933 IZHAJA ZA VSAKO PREMIJERO UREDNIK: FR. LIPAH Dežnike - nogavice KUPITE najugodnejše v trgovinah tovarne VIDMAR LJUBLJANA: Pred Škofijo 19 Prešernova ul. 20 BEOGRAD: Kralja Milana 13 ZAGREB: Jurišičeva ul. 8 Lastni izdelki! Ogroma izbira! Tovarniške cene! SEZONA 1933/34 DRAMA ŠTEVILKA 2 GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Izhaja za vsako premijero Premijera 16. septembra 1933 Dr. Branko Gavella: Glembajevščina (Ob premijeri drame »V agoniji«.) Po »Gospodi Glembajevih« in »Lede« prihaja na ljubljanski oder zdaj še drama »V agoniji« kot poslednja iz Krleževih dram o Glembajevih. Težko je primerjati ta Krležev ciklus o Glemba-jevih z drugimi podobnimi dramskimi ciklusi, ki jih najdemo v svetovni literaturi, ker prav za prav tukaj nič cikličnega ni. Ta dela niso ritmični deli, podrejeni nekemu višjemu redu, niti nimajo kake gradacije v razvijanju sitega temeljnega motiva, še več, razen rodoslovniške vezi glavnih oseb nimajo nič skupnega. Zamislite si samo težko atmosfero »Gospode Glembaje-vih», nabito in razžarjeno s kipečim dramskim materialom, preobilje motivov, ki skoraj hočejo biti dramski okvir; preobilje dramskih značajev, katerih usodna pota se tragično prepletajo — nato pa kot kontrast »Ledac, netragična do karikature, kljub temu pa je v tej vsakdanji netragičnosti, pri pomanjkanju »vodilnih« značajev, v svoji takorekoč abstraktni reduciranosti na dva osnovna satirična motiva, vendarle nabita s socialno ofenzivo tako, da koj občutite stilsko razdaljo do komorne intimne tragike »Agonije«. Toda kljub vsej tej zunanji razliki so vsa tri dela vezana najprej po edinstvu materijala, so kot meteori (vsak v drugi kristalizaciji), ki so se razleteli na različne strani, vendar izhajajo iz istega eruptivnega bloka. Še globlje so zvezana ta tri značilna dela s svojo notranjo obliko — v vseh treh se giblje struja dejanja, okrog velike, strašne usode nad »živimi in mrtvimi«. V vseh treh izločuje dramski tok po eno centralno osebo, ki se povzpne do sodnika nad svojo okolico, ali tudi nad samim seboj. 1 Ne bi hotel na tem mestu polemizirati z nekimi zadevnimi kritičnimi izpadi na Krleževo ustvarjanje. Vem, da bi taka polemika morala preiti meje informativnosti, ki je tukaj v prvi vrsti na mestu. Prav tako občutim, da bo globoko prijateljstvo, ki ga čutim do Krleža, v očeh mnogih dalo moji obrambi prizvok sentimentalne pristranosti. Toda ne bojim se niti enega niti drugega očitanja. Nasprotno, občutim globoko potrebo ravno na tem mestu in v tem času, z zavestjo polne odgovornosti, da jasno in glasno odbijem vso ničnost omenjenih kritičnih napadov. Pravijo, da je Krleža nesocialen pisatelj. Oprijeli so se njegovega »J’accuse«, izrečenega v predgovoru Hegedušičevim slikam, pa hočejo zdaj, da z izpačeno analizo dokažejo antisocialnost njegovih nazorov in njegovega ustvarjanja. Ali naj polemiziram z ljudmi, ki ne razumevajo razlike med lepoto kot objektom in teorijo o tej lepoti ter hočejo izkonstruirati neka protislovja v Krleževih teorijah. Ali z njimi, ki ne razumejo, da je lahko stvaritelj v svoji duši globoko tragičen, ali kakor oni pravijo, »nelinijski pesimističen«, pa da bo prav ta tragika osnovni motiv globoke težnje in vere in priprava nove, bodoče čistosti. In na koncu, kaj se naj odgovori kritikom, ki črpajo svoje najmočnejše argumente iz globoko občutene antikritike Krleže samega. Ne, najznačilnejše pri teh kritikih je prav to, da so se oprijeli enega edinega kritičnega Krleževega manifesta, pri tem pa pozabljajo in preidejo globoki socialni smisel vsega ostalega Krleževega ustvarjanja. Pa tudi epizodični napadi na to ustvarjanje kažejo vso plitkost analize teh kritikastrov. Kajti ne videti, da pomeni prevračanje usodnosti glembajevščine na nekako mistiko krvi in nekako metafizično nemezis, izobličenje temeljnega motiva te glembajevščine, to se pravi, sploh ne razumeti temeljne črte socialne analize, ki se krije v skupnem izrazu — »glembajevščine«. Ali se socialnost neke literature dokazuje s statičnim, »belim in črnim«, sentimentalno pobarvanim prikazovanjem nekih šablonskih socialnih kontrastov? Ali je konkretna analiza edinega našega socialnega movensa, a to je periferični rudiment tistega pokreta, ki se je zapadnejše in severnejše od nas razvijal kot borba meščanskega razreda za socialno nadoblast v obliki — glembajevščine, nesocialnost? Ne bojim se trditve, da je ustvarjanje celokupnosti Glembajevih pri nas prvi takšen poskus konkretne socialne analize. Prvič je tu izsek enega družbenega razreda (a pri našem periferičnem 2 stanju se lahko operira samo z izseki), podvržen globoki analizi; prvič so tu vznešeni stvarni, nešablonski, živi motivi; gibanje in življenje tega našega socialnega monstruma, ki je pri nas vladal pod različnimi meščanskimi firmami. Vsa ta pomeša-nost trde kmečke materialnosti s hobštaplersko fantastičnostjo nekih na pol urbaniziranih poedincev, grabežljiva pohlepnost za nekimi višjimi in finejšimi družbenimi oblikami, spojena z zločinskimi prainstinkti, vse to je zmešano in pomešano v tragični konec Glembajevščine — vendar je najgloblja poteza te analize v tem, da (ona) ne osvetljuje teh kompleksov z neko abstraktno, apriorično lučjo od zunaj, temveč, da glavna metoda te analize tiči v tem, da svoj objekt (v tem slučaju kompleks Glembajevščine) spremlja s kritičnim očesom do tistega trenotka, ko objekt sam po svoji notranji dialektiki začne razpadati in sicer razpadati pod notranjim nagonom samoanalize. Glembajevci sami rode iz sebe, v svojem krogu, svoje sodnike in tragični konflikt teh imanentnih sodnikov s svojo lastno okolico, s svojo lastno krvjo, bruha pod pritiskom centrifugalne rotacije dragocen material za spoznavanje temel jnih motivov vsega tega socialnega dogajanja. In ravno zato metodično spoznanje dajejo vse tri Glembajevske drame najdragocenejše gradivo. Vsaka od njih izvrže v svojem dramskem dogajanju po enega takega sodnika iz lastne krvi in mesa. Edini kriterij, po katerem lahko merimo vrednost materiala, izhajajočega iz tvorbe umetniške oblasti, za konkretno analizo socialnih položajev, je v tem: da se v teh tvorbah samih oblikujejo zrcala, ki po vidnih organskih zakonih teh tvorb odražajo objektivni materijal, ki nam služi za njih ocenitev. * Prav kot ostinanten motiv je vzidana v stolp glembajevske tragedije usoda Fanike Canjek. Pod Lavrino tragedijo brni prav tako podzemna tragika, vitez Urban pa doživlja izzvene-nje svoje erotične avanture v naročju prostitutke. Nikakega dvoma pa ni, da se more na razvalinah glembajevske kule postaviti novo socialno stavbo. Kdorkoli bo na to ponosno stavbo vrgel zmagovalsko zastavo, ne bo mogel pozabiti dela tistih, ki so z močjo svojega ustvarjanja, z globino svojega gledanja udarili prve predore v meščanske roparsko-vitežke gradove in ki so omogočili nastop napadalnih kolon no- ji vih pokolenj. Ni Krleževa krivda, da ne more biti pesnik zmagoslavnih himn, toda njegova zasluga pa je, da ni lažnivi pisun lažnega optimizma; temveč verni napovednik grenke naše resničnosti. Miroslav Krleža je rojen 7. VII. 1893. v Zagrebu, kjer je dovršil osnovno šolo in nižjo gimnazijo, kadetnico v Pečuhu in v Budimpešti Ludo-viceum. Odrekel se je vsaki službi in živi v Zagrebu kot književnik. Je dramatik, pisatelj, pesnik in kritik. Prvič je nastopil v »Savremeniku« z novelo »Zaratustra i mladič«. Istočasno je sodeloval pri »Književnih novostih«. Leta 1919. je izdajal skupno z A. Cesarcem »Plamen«, katerega je izšlo petnajst številk. Leta 1924. je začel izdajati »Književno republiko«. Izšle so njegove knjige: Pan (1917), Tri simfonije (1917), Hrvatska rapsodija (1918), Pjesme I.—III. (1919), Lirika (1919). Tri kavalira g. Melanije (1920), Magyar Kiralyi honved (novela, 1921), Hr-vatski bog Mars (1922) in Vražji otok (1924). — Nar. gledališču v Zagrebu je do 1.1917. ponudil šest dram: »Saloma«, »Sodoma«, »Leševi«, »Kraljevo«, »Gosp. Lili« in »Utopija«, ki pa so bile vse odklonjene. Njegova drama »Galicija« je bila na dan premiere 30. XII. 1920. odstavljena z repertoarja. Uspeli pa je imel z »Golgoto« (1922), z »Vučjakom« (1923), z dramo »Mich. Buonaroti (1925) in »Adam in Eva« istega leta. »Gospodo Glembajevec in »Agonijo« poznamo pa že z našega odra_ 0^0 Lastnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Župančič. Urednik: Fr. Lipah. — Tiskarna Makso Hrovatin, vsi v Ljubljani. 4 RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAMI Parfumerija Uran, Ljubljana Kaj Je lepota, SErtfSS jih delavskih vrst, do mogočnih kron, prestolov? Lepota je najkrasnejia cvetlica, s katero more mati priroda obdariti ženo, katere sveta dolžnost je, vzgajati in negovati to cvetlico. Kako se neguje, vzgaja ta divna cvetlica ? Ne mogoče z raznimi pudri, suhimi, mastnimi šminkami: nasprotno, tisto je pokončavanje prave lepote. Lepota rabi pravih sočnih, vegetalnih tvarin, katere delujejo, hranijo, ne pa sušijo. Za zvečer uporabljajte Uran kremo mastno, zjutraj izperite z mlačno vodo ter z Uran Zoraida milom, nakar takoj namažite z Uran Zoraida kremo dnevno, nato z Uranovim Zoraida pudrom, ki je lahek, nedolžen, kakor prašek cvetlice. Ne samo, da lice po masaži z Uran kremo nočno, Zoraido kremo dnevno ter Zoraida pudrom, postane divno, cvetoče, mladostno, iz kateraga diši kipeče zdravje, ampak ta edinstveni preparat naredi kožo baržunasto. mehko, marmornato gladko. Uran krema nočna, Uran Zoraida krema dnevna, ter Uran Zoraida milo so edina nedosegljiva polepšala moderne žene, vsled tega bi morali Uran krema nočna, Uran Zoraida krema dnevna, Uran Zoraida puder in Uran Zoraida milo, krasiti njeno psiho. Iusconacija: ing. arh. Ernst Franz. Drama v dveh dejanjih. Spisal ?leža Poslovenil Josip Vidmar Baron Lenbaeh ...... .......................... Sancin Lavra Lenbachova, njegova žen1.................M. Danilova Dr. Ivan pl. Križovec, advokat ...............Gregorin Grofica Madeleine Petrovna, mlaska emigrantka . . . , . ..............Nablocka Gluhonemi berač................................Potokar Marija, služkinja..............................Kukčeva Režiser: dr. Branko Gavella. Moderno pohištvo: tvrdka Oprema, starinsko pohištvo: tvrdka Tizian, *ago: tvrdka Fran Ks. Souvan, klobuki: modni salon Ivanka Možina. Blagajna se odpre ob pol 20. Zae 20. ... \ Konec ob 22. Par tari Sedeži 1. vrste . . . Din 28 — Loie v par ^ Din 100 - Balkon: Sedeži 1. vrste . . Din 20-- II. - III. vrste . . ., 26- „ v I. :»■ 100-- „ H- „ • •> „ 16— .. IV.-VI. „ . .. 24*- „ balkof 70- Galerija » „ 1 „ 11 • „ 14- • „ 12 — „ VII,-IX. „ . . „ 22- Dodatni ložni Srm » 20- „ lil. - . 10— X.-X1. „ . . „ 20- t* ” 20 — Galerijsko stojišče . '. ,. 2 50 n XII. -XIII. ,. . .. 18— ‘ski „ 15-- Dijaško stojišče . . 5 — D VSTOPNICE se dobivajo v predprodaji pri gladallikl b*Bernem gledallKu od 10. do pol 1. In od 3. do S. ur« Predpisana taksa za Ja vratunana v conah 1 RAZVRSTITEV SEDEŽEV V OPERI CACtaiVKO /TOlU«* Po predstavi v kavarno NEBOTIČNIK Dnevno koncert popoldan in zvečer do 1 lh ure zjutraj Pivo - izbrana vina Topla in mrzla jedila Priporoča se Vam „S L AV IJ A“ JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA D. D. V LJUBLJANI za zavarovanje proti oškodovanju vsled požara, eksplozije, kraje, toče, nesreč 1.1. d. na zgradbah, opremi, tvornl-cah, avtomobilih kot tudi na lastnem telesu in življenju Podružnice: Beograd, Sarajevo, Zagreb, Osijek, Novi Sad, Split Glavni sedež: Ljubljana, Gosposka ulica 12 Telefon štev. 2176 in 2276 BIZJAK keksi SO prvovrstni Samozavesten, prikupen nastop na družabnih prireditvah edinole v r PEKO čevlju 30