Ą$e hrajevne ffmefsEte ZĄ€ZC imajo v nedeljo dne 13. decembra t. 1. svoje občne zbore (članska zborovanja) v smislu § 10 naših društvenih pravil. D n e v n i r e d: 1. Volitev krajevnega odbora (načelnik, podnačelnik, tajnik, blagajnk in dva nameslnika). 2. Volitev dveh preglednikov raeunov. 3. Volidev delegatov za občni zboi" Kmetske zveze v Mariboru dne 19. decembra. Vsaka l.ra.ievna Kmetska zveza pošlje na obč. zbor & Maribor zu. vsakih za.etih 20 elanov po 1 POMANJKANJE SPANJA je največkrat posledica nervoznega stanja. — Stalno negovanje telesa s Fellerjevim blagodišečim Elsafluidom, tem skozi 35 let preizkušenim domačim sredstvom in kozmetikom, pomaga vedno. Poskusna steklenica 6 Uin, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 velike specialne steklenice 62 Din brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg341, Savska banovina. Fl. 9. delegata, ki mora iinet. pismeno pooblastilo krajevnega adbora. 4. Slučajnosti. Morebitno predavanje, ako dobijo kakega predavatelja, a ni neobhodno potrebno. Predavanje se lahko stavi na dnevni red tudi kot prva točka. Za predavanje naprosite kmetijskega strokovnjaka domačega okraja ali pa koga drugega. Kmetska zveza ne more iz Maribora poslati nobenega predavatelja, ker so za ta dan že vsi oddani. Opomba: Članska zborovanja (občne zbore) javite, sami pravočasno, najkasneje tri dni prej, sreskemu načelstvu. V prijavi navedite: 1. dan, uro, kraj in lokal občncga zbora; 2. dnevni red občnega zbora. Prijavo je treba predpisno kolkovati. Kmetska zveza v Mariboru. Izvoz našerja grozdja je znašal do 20. oktobra t. ]. glasom statistike 360 vagonov in sicer: v Čehoslovaško 153 vagonov, na Dunaj 137, v Nemčijo 54, na Poljsko 9, v Italijo 4, v Švico 2, v Madžarsko 1 vagon. Tudi doma se je porabilo mnogo svežega grozdja za konzum, trikrat več kakor druga leta. MeiiSio vina sc priticla in popife Ą Evropl? V Evropi se pridela povprečno na leto okrog 148,000.000 hektolitrov vina, a popije se ga pa 134,000.000 hl, tako da preostaja okrog 13—14,000.000 hl na leto. Potrošnja vina na glavo prebivalcev pa je zelo različna v posameznih državah, kakor to nazorno kaže naslednja tabela v hektolitrih, oziroma v litrih: Ime drzave: Francoska Italija Spanija Rumunija Portugalska Madzarska Jugoslavia GrSka NemCija Bulgarija Avstrija Svica Ceboslovaska Anglija Belgija Nizozemska Norveska Svedska Danska Poljska Letna produk 55,000.000 43,000.000 23,000.000 6,300.000 5,000.000 4,500.000 4,400.000 2,300.000 :l,860.000 1,400.000 700.000 500.000 350.000 __  ;  i "*; _,' '"*. ~M . i letni konzum: v celoti 57,000.000 36,000.000 17,000.000 6,200.000 4,000.000 2,600.000 2,700.000 850.000 2,200.000 1,000.000 1,000.000 1,900.000 600.000 700.000 460.000 140.000 80.000 64.000 52.000 28.000 na glavo 144 92 80 34 47 33 21 27 3.5 22 15 47 4.5 1.5 6 2 3 1 1.5 0.1 primanjkljaj' ,-f prebitek; — 2,000.000; + 7,000.000; + 6,000.000 + 100.00C( + 1,000.000 + 1,900.000 :+¦¦ 1,700.000 + 1,450.000" — 340.000 +: 400.000 300.000 1,400.000 250.000 700.000' 460.000 140.000 80.000 64.000 52.000 28.000 Studija te tabele je zelo podučna za naš vinski trg in za njegovo bodočnost. Francija pridela največ vina, pa ga tu-| di največ spije, tako da je konzum večji nego produkcija. Če bi se v Jugoslaviji' zvišal letni konzum vina samo za 10 1 na glavo, bi bilo konec vinske krize. Toda v južnih krajih je konzum žganja^ (rakije) bolj vpeljan, deloma pa prepo^ vedan, kakor n. pr. mohamedancem. —• Francozi in Italijani so trezni ljudje, a zavživajo zmerno in dnevno svojo četrtinko pri kosilu in večerji.