Monika OSVALD GEMMAAUGUSTEA KOT ODSEV RIMSKEGA KULTA CESARJA Izvleček Abstract Institucija kulta cesarja se je v Rimu izob- likovala v času vladanja Julija Cezarja in OktavijanaAvgusta. Obsegala je tako čaš­ čenje še živečega cesarja po božje kot apo- teozo umrlega. GemmaAugusteaje moj- strovina umetne obrti iz avgustejskega ob- dobja, ki skozi likovno govorico odslika- va ideološke premise vzpostavljajoče se ce- sarske dinastije. The institution of the rulercult was for- med in Rome during the reigns ofjulius Caesar and Octavian Augustus. It compri- sed worship of emperor as a god whilst living and after apotheosis when dead. The Gemma Augustea is a masterpiece from the Augustan period that express through visual language the ideological premise of the restoration of the julio- claudian dinasty. Prvi del: OSNOVANJE RIMSKE INSTITUCIJE KULTA VLADARJA Postopno oblikovanje kulta osebnosti Julija Cezarja Julij Cezar je na rimsko politično prizorišče vstopil v času nestabilnosti republike in državljanskih vojn, zato je hotel uvesti trajnejšo obliko vlada- vine. Pri tem se je zgledoval po vzhodnih helenističnih kraljevinah; obe- nem je poskušal obnoviti rimsko monarhično tradicijo, kar je bilo vzrok njegovega končnega neuspeha. Toda tudi v tem smislu je bila 'kocka vrže- na' in njegov posvojenec Oktavijanje le nekoliko spretneje in navidez za- držano izpeljal 'očetove' namere. Cezar je temelje nove oblike vladavine, kije bila osnovana na njegovi osebnosti, gradil postopoma in pri tem spretno, po zgledu helenističnih kraljev, izkoristil dane okoliščine: - Kot makedonski dinastije tudi Julij Cezar izhajal iz plemenite rodbine. Člani julijske dinastije so namreč izpeljevali svoj rod iz Eneja, trojanske- ga princa in Venerinega sina. Zato je Cezar v smislu politične propagan- de izbral podobo Venere Genetrix za svoj pečatni prstan in jo dal kasne- je preko novcev v obtok. Keria III - 1 • 2001, 10-34 12 Keria III -1 • 2001 - Od leta 63 pr. Kr. je kot pontifex maximus poosebljal najvišjo oblast v reli- gioznih zadevah. - Po zmagi pri Farzalu leta 48 pr. Kr.je bil deležen herojskih časti s strani grških mest. O tem pričata napisa iz Efeza (theon epiphane kai koinon tou anthropiou biou sotera) 1 in iz Mitilene ( euergeta kai ktista) .2 - V devetih mesecih, kijihje kot intermezzo preživel v Egiptu pri Kleopatri, je na lasti koži okusil sladkosti vzhodne absolutistične vladavine; Kleopa- tra pri izkazovanjih časti ni skoparila. - Po dokončni vrnitvi iz Egipta leta 46 pr. Kr. je bil v Rimu sprejet kot veliki zmagovalec. Zvrstili so se štirje dnevi triumfov: galski, egipčanski, pontski in afriški (ex Gallia, ex Aegypto, ex Ponta, ex Africa). Zadnji dan triumfov je Cezar posvetil tempelj Veneri Genetrix in sicer kot 'materi Julijcev in roditeljici rimskega ljudstva (Aeneadum genetrix) '.3 - Novica o zmagi pri Mundi leta 45 pr. Kr. je dosegla Rim na predvečer parilij, festivala v spomin ustanovitve Rima, in cirkuške igre naslednjega dne so bile posvečene Cezarju, kot bi bil ustanovitelj mesta. Sledila je slavnostna zaobljuba, da ga bodo imenovali Liberator in njegovi Liber- tas postavili svetišče.4 - Kult Cezarjeve osebnosti je dosegel vrhunec leta 44 pr. Kr., ko mu je senat podelil številne honores. Imenovanje bil parens patriaein po zgledu prisege hišnega upravitelja pri geniju gospodarja je bila uvedena prisega pri Cezarjevem geniju. 5 Ustanovili so festival z javnim darovanjem na njegov rojstni dan in štiriletne igre njemu na čast. Vsakemu izmed veli- kih rimskih festivalov so dodali 'Cezarjev dan' in preimenovali mesec Quintilis v Iulius. Istega letaje senat sprejel odlok o Cezarjevi božanskosti, kije predvi- deval tempelj Caesaris et Clementiae in duhovnika po zgledu flamen Dia- lis. Uvedba posebnega svečenika je bila v Rimu znak izjemnih časti, saj so doslej imeli lastne duhovnike lejupiter, Mars in Kvirin; ostalim rimskim bogovom je daroval pontifex maximus. Senat je bil v negotovosti glede nove- 1 CIG 2957 2 IG XII, 2 3 V tem času so postavili na Forum Cezarjev konjeniški spomenik; na Kapitol, pred Jupitrovo podobo, kip Cezarja kot zmagovalca nad oikoumenein njegovo bojno koči­ jo. Pod kapitolski kip so zapisali hemitheos (polbog), vendar je dal Cezar napis od- straniti. 4 Po Cezarjevi vrnitvi maja leta 45 pr. Kr. so mu v templju Kvirina postavili kip z napisom 'Neznanemu bogu'. Njegovo podobo, izdelano v krizelefantinski tehniki, so med igrami v cirkusu nosili v procesiji med ostalimi bogovi. Njegov portret so natisnili na novcih; s tem so rimski novci prvič nosili podobo še živečega. 5 V vsakem rimskem templju so dodali Cezarjev kip; njegov zlati prestol s krono je bil v času iger prinešen v teater med prestoli bogov. Monika Osvald, Gemrna A ugustea kot odsev rimskega kulta cesarja 13 ga Cezarjevega poimenovanja: kolebalje med Divus Iulius ali Jupiter lu- lius.ti Toda sklep o Cezarjevi divinizaciji ni dosegel pravne veljave, ker je bil pred njegovo dokončno potrditvijo naslovljenec na marčeve ide (15. mar- ca) leta 44 pr. Kr. umorjen. Zakaj je prišlo do Cezarjevega umora? K temu dejanju je v veliki meri pripomogla ravno načrtovana divinizacija oziroma Cezarjevo poistovetenje z Jupitrom. V Evhemerovi Sveti zgodovini, kije bila Rimljanom poznana tudi preko Enijevega prevoda, najdemo religiozno- politično razlago, da so bili bogovi sprva kralji, med katerimi se je Jupiter diviniziral kot prvi. Cezarjeva božanskost po zgledu Jupitra7 je bila razum- ljena kot del kraljevskih časti in s tem sredstvo, preko katerega je hotel Cezar uvesti kraljevino. In ravno uvajanju monarhije se je hotela republi- kanska stranka upreti na vsak način, tudi s skrajnimi sredstvi. Cezar sije v zadnjem času svojega vladanja dejansko prizadeval za po- novno uvedbo kraljevine, toda ne elektivne, ampak dedne, božanske obli- ke monarhije, ki se je ohranila na vzhodu in ki jo je okusil med svojem bivanjem v Egiptu. Pri tem se je sicer posluževal zgledov helenističnih kra- ljev, toda Rimje njihove dežele nadvladal, zato je bil Cezarjev pogled us- merjen zlasti na Aleksandra Velikega.8 Lily Ross Taylor9 pronicljivo razloži povezavo med vzhodno obliko mo- narhije, za katero si je prizadeval Cezar, in kultom vladarja: »Ne gre si postavljati vprašanja, če sta bila Cezar in Aleksander preveč razumna mo- ža, da bi se ujela v mrežo hvalisavih ukrepov, ki bi ju poistovetili z Olimpij- ci. Verjetno sta bila. Toda čaščenje po boije je predstavljalo nujno sestavi- no tipa monarhije, ki je bila učinkovita v preteklosti in za katero se je pri- čakovalo, da bo tudi v bodoče. Zaradi idealov o vladanju, ki sta jima sledi- la, sta postala avtorja lastne divinizacije.« Cezarjev pogreb Ob svečanosti Cezarjevega pogreba so na Forumu, pred rostra, postavili baldahin v obliki templja Venere Genetrix. Vanj so na krizelefantinsko ležišče, obdano s škrlatno tkanino, položili telo Julija Cezarja. Pred balda- H Dion Kasij, XLIII, 14; XLIV, 6; Servij, adEcl„ V, 36 7 Zlasti javna uporaba insignij: na novcih iz leta 45 pr. Kr. strela, kasneje Cezarjev kip s strelo in egido, krizelefanstinski prestol, stalna triumfalna oprava. 8 Med obema najdemo številne paralelizme: Cezarjevo uvodno dejanje je bilo posve- titev templja Veneri Genetrix, Aleksandrovo orakelj svetišča Zevsa Amona. Cezar se je identificiral z Jupitrom, Aleksander z Dionizom. Prvemu seje javno postavil po robu Cicero, drugemu Grki. Cezar je nameraval prenesti prestolnico na vzhod, v Ilion ali v Aleksandrijo, mesto, ki ga je njegov veliki vzornik ustanovil. 9 TAYLOR, 1931, str. 76. 14 Keria III -1 • 2001 hin so razvrstili trofeje in okrvavljen Cezarjev plašč. Čast pogrebnega govo- ra je doletela Marka Antonija. Pogled na truplo in trofeje vojskovodje, zlasti pa na okrvavljen plašč je v ljudskih množicah vzbudil čustva spontanega čaščenja. Zato se je Herofil v imenu ljudstva pri rimskih magistratih zavzel za oltar s stebrom (visok 20 pedes) na mestu pogrebne grmade; potekale so že priprave na posvetitev oltarja in na darovanje Cezarju bogu, toda 13. aprilaje Antonij naročil Herofilov umor. Obenem je dal konzul Dolabela križati sužnje in vreči s Tarpejske pečine svobodnjake, ki so se za Cezarjev oltar preveč zavzemali. Tako je bila s silo zatrta spontana divinizacija Julija Cezarja s strani ljudstva, ki jo Lily Ross Taylor10 razlaga takole: »Cezar ni bil za časa življe- nja subjekt ljudskih legend. Vsaj navidez ni bilo nobene zgodbe o njego- vem čudežnem rojstvu ali o znamenjih njegove božanskosti v času mlado- sti. Legenda te vrste je pomemben dejavnik pri ustvarjanju prepričanja o božanskosti. V Cezarjevem primeru je bila njegova smrt, ki so jo zakrivile zločinske roke, tista, ki mu je dodelila mesto med bogovi.« Ludi Victoriae Caesaris in konsekracija Na pobudo konzula Dolabele so, da bi pomirili ljudske množice, organizi- rali Ludi Victoriae Caesaris. Med igrami se je na nebu zasvetil komet, ki so ga interpretirali kot znamenje apoteoze Julija Cezarja in ga zato poimeno- vali sidus Juli um, Caesaris astrum. 11 Cezarjev posvojenec Oktavijan, ki je kot osemnajstletni mladenič vstopil na rimsko politično prizorišče in zahteval zase Cezarjevo dediščino, 12 se je izjemnega dogodka nadvse razveselil in ga obrnil sebi v prid. 13 Nemudoma je dal postaviti Cezarjev kip z zvezdo (z napisom DIVO IUllO) v tempelj Venere Genetrix (Sl. 1) in pridal zvezdo številnim drugim kipom, kijih je ščasoma posvetil 'očetu'. 14 Uradna in dokončna deifikacijaJulija Cezarja, to je konsekracija s strani senata, se je dogodila l. januarja leta 42 pr. Kr. Tedaj so stopile v veljavo vse odredbe, kijihje senat sprejel že leta 44 pr. Kr., vendar zaradi znanih okoliščin niso bile pravnomočne. 15 rn TAYLOR, 1931, str. 78. 11 Vergilij, Ecl., IX, 46 - 49; Horacij, Carmina, 1, 12, 46; Ovidij, Metamorfoze, XV, 847 12 Livij, Epit., CXV 13 Plinij st. (Nat. Hist., II, 93 - 94) je zapisal: »V sebi je pozdravil zvezdo z veseljem, kot znamenje svojega bodočega vzpona.« 14 Servij, ad Aen., VIII, 681: »Nam ideo Augustus omnibus statuis, quas divinitati Caesaris statuit, hanc stellam adiecit. « 15 Julij Cezar je bil z dekretom senata iz leta 42 pr. Kr. uradno sprejet med bogove pod imenom Divus Iulius. Na mestu pogrebne grmade so mu postavili oltar, obenem je postal synnaos s Kvirinom. Namenili so mu tempelj Divi Iulii (Sl. 2) na Forumu, ki }\,!fonika Osvald, Gemma Augustea kot odsev rimskega kulta cesarja 15 Slikal: GemmaAvgustae; Kameja iz sadoniksa; 10-14 po Kr.; Dunaj, Kunsthistorisches Museum pa je bil posvečen šele leta 29 pr. Kr. Po helenističnem zgledu čaščenja diviniziranih personifikacij so bili načrtovani templji Libertatis, Concordiae in Clementiae. Ime- novan je bil poseben duhovnik po zgledu flamen Dialis in kolegij duhovnikov, ime- novanih Luperci Iuliani. Tem uradnim ukrepom so sledile številne druge časti (ki temeljijo na honoresiz leta 44 pr. Kr.). Tako so mesec Quintilis dokončno poime- novali v Iulius. Cezarjeva podoba je bila skupaj s podobo Venere razstav- ljena med igrami v cirkusu, prestol z vencem med teatralnimi tekmova- nji. Na njegov rojstni dan (po Sibi- lini prerokbi 12. namesto 13.julija) so obhajalijavno praznovanje in nje- gove podobe se ni smelo nositi na pogrebu kakega njegovega družin- skega člana (po smrti je bil namreč deležen izključno božanske narave). Slika 2a: Avgust (s dijH1us virtutis iz leta 2.7 pr. Kr.) postavlja zvezdo (sidus Julium iz leta 44 pr. Kr.) nad kip Divi Iulii; dena- rij L. Lentula (Rim, 12 pr. Kr.) Slika 2b: Tempelj Divi Iulii pred izgradnjo: v templju je viden kip zli- tuus, na frontonu sidus Juli um; Oktavijanov zlat- nik (36 pr. Kr.) 16 Keria III - 1 " 2001 Pravni temelji so bili torej postavljeni s Cezarjem, 16 toda izpopolnjena oblika kulta vladarja, tako za časa življenja kot po smrti, kije prežela vse plasti rimskega politično-religioznega in kulturnega življenja, se je izobli- kovala z njegovim naslednikom Oktavijanom. Intermezzo: drugi triumvirat V času drugega triumvirata (med leti 43 in 31 pr. Kr.) sta poskušala oba tabora izkoristiti Cezarjevo deifikacijo sebi v prid. Antonij je bil po zmagi v bitki pri Filipih leta 42 pr. Kr. prvi deležen božanskih časti v Aziji. V času svojega bivanja v Egiptu se je identificiral z Dionizom; tako sta bila Kleopa- tra in Antonij v Aleksandriji poimenovana kot božanski par Izida in Oziris- Dioniz. Ceremonial na aleksandrinskem dvoru je potekal v duhu dionizič­ nega načina življenja. 17 Oktavijan si je v nasprotju z Antonijem izbral Apolona in se zaradi Antonijevega sprejemanja orientalskih navad zatekel k rimski tradiciji. Raz-· širil je legendo o svojem apoliničnem poreklu: njegovo mater Atijo naj bi posedel Apolon v obliki kače. Ko je njegovo hišo zadela strela, jo je posve- til izbranemu bogu in začel z načrtovanjem Apolonovega svetišča na Pala- tinu v sklopu svojega domovanja. Na novcu iz let 43 - 42 pr. Kr. je dal upodobiti trinožnik in lovorjev venec. Kot član duhovniškega kolegija quin- decimviri sacris faciundis je imel v skrbi Sibilinske knjige. 18 Leta 31 pr. Kr.je Oktavijan v bitki pri Akciju in kasneje v Aleksandriji doživel dokončno zmago in rimska zgodovina je ubrala znano smer. Kako bi bilo, ko bi zmagal Antonij? Paul Zanker19 zdramatizira vprašanje in po- nuja preprost odgovor: »Slednji bi verjetno uvedel vladavino, podobno rn Če povzamemo, na Cezarjevo deifikacijo sta vplivala dva odločilna dejavnika: muče­ niška smrt in komet, kije bil vidni dokaz filozofskega prepričanja in obenem ljud- skega verovanja, da se duša velikih mož spremeni v zvezdo. S Cezarjevo konsekraci- jo s strani senata in uradnimi častmi so bili postavljeni temelji pravnega akta apo- teoze cesarja, ki se je odslej odvijala po ustaljenem obrazcu: po slavnostnem, jav- nem pogrebu, kije vedno obsegal pampo funeris, grmado na Marsovem polju, decur- sio in vzpon orla (te ustaljene formule pri Cezarju še ne zasledimo, v polni obliki se je prvič pojavila z Avgustom), se je sestal senat in sprejel uraden sklep o 'vpisu' cesarja med državne bogove. Časti, ki so divinizaciji sledile, so ponavadi obsegale tri pomnike: (1) oltar ali steber na mestu pogrebne grmade; (2) templje ali oltarje v Rimu, Italiji in provincah (tako diviniziranemu cesarju kot personifikacijam); (3) posebnega duhovnika in svečeniški kolegij. 17 ZANKER, 1989, str. 62 - 71. 18 Iz tega časa je ohranjeno tudi pričevanje o Oktavijanovem konjeniškem spomeniku v galopu, ki ga je Cicero (Philippicae, V, 17, 38) primerjal z Aleksandrom. 19 ZANKER, 1989, str. 71. Monika Osvald, Gemma Augustea kot odsev rimskega kulta cesarja 17 vzhodnim kraljevinam, in rimska umetnosti bi ostala helenistična, veliko bolj azijska, brez avgustejskega eklekticizma in klasicizma.« Avgust, sin božanskega Julija Po zmagi pri Akcij uje bil Oktavijan v vzhodnih provincah rimskega cesars- tva deležen božanskih časti. V Egiptu je nasledi Kleopatro in Ptolemajce,20 na grškem vzhodu ostale helenistične dinaste. Takoj po konsekraciji temp- lja Divi Iulii leta 29 pr. Kr. sta mu hoteli provinci Azija in Bitinija21 posvetiti tempelj, toda Oktavijan je bil pri uvajanju kulta lastne osebnosti (iz strahu, da ga ne bi doletela enaka usoda kot Cezarja) previden. Prebivalce pro- vinc je ločil na Rimljane in Helene; glede na pripadnost eni ali drugi sku- pini je dopustil različno obliko kulta. Rimljanom sta bila namenjena temp- lja Romae et Caesaris v Efezu in Nikaji (Nikaia); helenistični Aziati so Ok- tavijanu, po njegovem preimenovanju 13.januarja 27 pr. Kr., posvetili šte- vilne templje Romae et Augusto (RJwme kai Sebasto), med temi svetišči v Pergamonu (za Azijo) in v Nikomediji (za Bitinijo). 22 Oktavijan-Avgust je tako v Aziji dopustil čaščenje lastne osebe po božje, toda le v povezavi z boginjo Romo in pod pogojem, da kultu ne bo prisostvoval noben Rim- ljan. 23 V Rimu so počastili njegovo dokončno zmago s številnimi dekreti se- nata, med katerimi velja izpostaviti zlasti: zaobljube in molitve za Oktavija- novo zdravje, med temi javne na začetku leta; obletnice njegovih zmag (Akcij, Aleksandrija) in datumi vrnitve v Rim po zmagi so bili vpisani v uradni koledar; njegov rojstni dan je bil proglašen za praznik, dela prost dan; libatio čistega vina (obenem z darovanjem rož in kadila) Avgustove- mu geniju na vsakem javnem in privatnem banketu.24 Toda Avgust čašče- 20 Poimenovan je bil Augustus-Soter ali Ptolemaios-Soter. Kot faraon in božji sin je postal synnaos z egipčanskimi bogovi in tempelj Kaisareion, ki gaje Kleopatra načr­ tovala Antoniju,je bil posvečen njemu. Določili so duhovnika z nazivom archiereus Alexandreias kai Aigyptou pases in po zgledu tradicionalnega ptolemajskega čaščenja ustanovili praznovanja, poimenovana hemerai Sebastai. Egipčanska oblika kulta rim- skega cesarja je vsaj v času Oktavijana sledila tradiciji dežele in se ni podredila for- mam tipičnega provincialnega kulta, ki se je sčasoma oblikoval v ostalih provincah rimskega imperija. 21 Dion Kasij, LI, 20, 6 sl. 22 Najpomembnejšega izmed vseh azijskih templjev Avgusta in Rome so postavili leta 25 pr. Kr. v Ankiri (Ancyra) v Galatiji, kjer je bil Avgust poimenovan kot theos(!) Sebastos. 23 Dion Kasij, LI, 20 24 Koncept rimskega genija je soroden grškemu daimonu ali tyche. Lily Ross Taylor (TAYLOR, 1931, str. 109) izpeljuje čaščenje Avgustovega genija ne le iz rimske tra- dicije, ampak zlasti iz čaščenja agathos daimona Aleksandra Velikega in fravashi per- 18 Keria III - 1 e 2001 nja lastnega genija ni priznal kot uradnega in ga ni vključi v državni cere- monial vse do leta 12 pr. Kr„ ko je postal pontifex maximus. V ta čas spadajo prvi pomembni urbanistični posegi in spomeniki,25 ki jih je Oktavijan načrtoval s svojimi sodelavci premišljeno, se pri tem poslu- ževal točno določene ikonograftje in jih postavljal sicer v okras mesta, v dobro njegovih prebivalcev, toda tudi z namenom politične propagande. 2G Eugenie Strong27 izpostavi didaktično-utilitaristično funkcijo avgustejske- ga spomenika: »Pogosto pozabljamo, daje imela v antiki umetnost enako didaktično poslanstvo kot v srednjem veku pred izumom tiska. Njena funk- cija je bila utilitaristična: eden izmed njenih namenov je bil vtisniti v ljudi določeno držo do religije ali politike. Na enega posameznika, ki sta mu bila dostopna Vergilij ali Horacij,jihje bilo na tisoče, ki so na svojih vsak- danjih poteh videli velike spomenike.« Oktavijanje postopoma centraliziral oblast in spreminjal njeno obli- ko, vendar pod pretvezo obnavljanja republikanskih tradicij. Tako je ob cenzusu leta 28 pr. Kr. iz senata izpadlo 200 članov (nekdanjih Antonije- vih pristašev), sam paje postal princeps senatus.28 Toda naslednje leto, na zijskih kraljev. Tudi obredje je bilo sorodno: v Perziji so darovali duhu odsotnega kralja na gostijah, na grškem vzhodu so poznali zdravico Aleksandru in helenistič­ nim kraljem. 25 S prvimi spomeniki Oktavijan ni promoviral svojega čaščenja, ampak zlasti kult svo- jega božanskega očeta Julija in svojega patrona boga Apolona. Tako so na Forumu, na mestu Cezarjeve pogrebne grmade, posvetili tempelj Divi Iulii in zgradili novo Curia Iulia, v katero so postavili oltar boginji Viktoriji (Dion Ka- sij, LI, 22, 1). Taje bila prva iz dolge serije diviniziranih personi- fikacij, katerih kult je bil povezan s cesarjem. Leta 28 pr. Kr. so na Palatinu pos- vetili Apolonov tempelj (Sl. 3). Čeprav je bil zgrajen v sklopu Ok- tavijanovega domovanja, ni bil privatnega, temveč javnega znača­ ja. Svetišče je vključevalo biblio- teko; v portik so postavili kip Apo- lona z Oktavijanovimi potezami. Ob posvetitvi templja so poteka- le petletne igre na čast zmagi pri Akciju, ki je bila ob tej priložno- sti interpretirana kot zmaga Apo- Pl\lam•di UemM~no- Slika 3: Rim, Palatin, Apolonov tempelj in domova- nje Oktavijana-Avgusta lona nad Dionizom. Kasneje so Sibilinske knjige, ki so bile dotlej hranjene v temp- lju Jupitra Maxima Optima, dobile tu svoje novo domovanje. 26 ZANKER 1989. 27 STRONG, 1915, str. 76. 28 Tacit, An na les, I, 1: » Cuncta„. nomine principis sub imperium accepit. « Monika Osvald, Gemma Augustea kot odsev rimskega kulta cesarja 19 januarske ide (13.januarja) leta 27 pr. Kr.,je navidez nepričakovano pre- dal vsa pooblastila ter jih prenesel na senat in rimski narod. Tedaj je na prošnjo senata za deset let sprejel prokonzularni imperij ( imperium procon- sulare) obmejnih provinc, ki so potrebovale stalno vojaško posadko. 29 Ta dan velja za rojstni datum nove oblike rimske vladavine principata, kajti imperium (proconsulare)je bil osnova oblasti tudi vseh kasnejših rimskih ce- sarjev.30 Videli smo, daje že Cezar v zadnjih letih svojega vladanja poskušal v Rimu uvesti novo obliko vladavine - božansko monarhijo po zgledu vzhod- nih kraljevin - toda zaradi negativnih reakcij ob Cezarjevih poskusih, je Oktavijan uvajal novosti postopoma. Dokončna oblika principala je tako zaživela v vsej svoji polnosti šele v zadnjem obdobju njegovega vladanja. Tudi Oktavijanovi nameni glede božanskosti princepsaso se razlikovali od Cezarjevih. Čeprav je izhajal iz rodu z božanskimi predniki in bil celo sin boga (Divi Filius) ,je sebi namenil 'divinizacijo zaradi virtutes' (po zgle- du Romula in Scipiona Afričana) in čaščenje po božje šele po smrti. Ideja 'sic itur ad astra', deifikacija po smrti, je bolj soglašala z duhom časa kot koncept učlovečenega boga na zemlji. Bila je nekakšna republikanska preo- brazba nauka o božanskosti kraljev. Za nov Oktavijanov status je bilo potrebno tudi novo poimenovanje in 16.januarja leta 27 pr. Kr., tri dni po prejemu prokonzularnega imperija, je od senata prejel naziv Augustus.:JI Sam je bil neodločen med imenoma Romulus in Augustus; odločil se je za slednjega, ker zaobjema širši pomenski razpon: 1) augurium se navezuje na Romula; 2) augereje v tesni povezavi z auctoritas; 3) augustus je sinonim za sanctus in divinus ter prevod grškega sebastos. Namesto kraljevskih insignia (krona in žezlo) sije izbral drugačna zna- menja oblasti. Katje sam zapisal v svojem javnem testamentu,32 mu je na dan, ko je prejel prokonzularni imperij, senatus populusque Romanus zaradi restitutio rei publicae sklenil postaviti ob podboje vrat glavnega vhoda v nje- govo domovanje na Palatinu dve lovorjevi drevesi in nad vrata corono civico v obliki hrastovega venca (Sl. 4). Lovorjeve vejice in venci so krasili zmago- valce in kipe Viktorije, zato sta bili lovorjevi drevesi postavljeni ob podboje 2!J Ostale province so pripadale senatu. 3° Cesarska oblast in kompetence so izhajale iz dveh pooblastil: iz že omenjenega im- perija in iz t.i. tribunitia potestas, kije pripadala republikanskim ljudskim tribunom; ti so na komicijih predlagali nove zakone in mogli z vetom zaustaviti odloke senata in magistratov. 31 Celoten Avgustov naslov se je po letu 2 pr. Kr., ko je sprejel zadnji častni naziv pater patriae, glasil: IMP. CAES. AUGUSTUS DIVI FILIUS GOS. TRIE. POT. PONT . .iY.lAX P.P. 32 Monum. Ancyr., 34, 2 20 Slika4: Lovorjevi dreve- si ob podbojih vrat in co- rona civica nad njimi; zlatnik Kaninija Gala (Rim, 12 pr. Kr.) Slika 5: Clipeus virtutis med lovorjevimi drevesi; zlatnik (Španija, 19-18 pr. Kr.) Keria III - 1 "2001 vrat v znak trajnega triumfa. 33 Hrastova corona civica je na vojaškem področju pripadala tistemu, ki je v boju rešil sodržavljana; Avgust si jo je prislužil ob ci- ves servatos, kot rešitelj države. 34 Toda ti dve prvi in- signiji novega tipa sta bili kmalu razširjeni v različ­ nih medijih (novci, reliefi„.), tako da sta sčasoma »lovor in hrastovo listje postala univerzalna avgu- stejska predikata in njun izvorni pomen se je vedno bolj umikal v ozadju.«35 Istega leta so v Kuriji postavili zlat clipeus virtutis in sicer ob kip Viktorije, ki je simbolizirala Oktavija- novo zmago pri Akciju (Sl. 5). Ščiti z napisi ali re- liefne upodobitve so bili v helenističnem svetu raz- širjena oblika izkazovanja časti. Na omenjen klipej so, kot izpričuje ohranjena kopija iz Arlesa (Arles, Musee Lapidaire), izpisali vladarjeve kreposti: VIRTVTIS CLAMENTI.IE IUSTITIAE PIETATISQUE ERGA DEOS PATRIAMQUE. 3li Vse tri omenjene insignije novega tipa kažejo na nov status cesarja, kije potencialno božanski, ven- dar v tem času ni ustanovljen še noben uraden kult njemu na čast. Po diplomatski zmagi nad Parti leta 19 pr. Kr. so Avgustu na Forumu, ob templju Julija Cezarja, postavili slavolok; na njem naj bi stal kip Avgusta na 33 Plinij st., Nat. Hist., XV, 127: »laurus triumphis proprie dicatur, vel gratissima domibus, ianitrix Caesarum pontificumque« Obenem je lovor Apolonu posvečeno drevo. Plinij st. (Nat. Hist., XV, 134) je zapi- sal: »spectissima in monte Parnasa ideoque etiam grata Apollini visa. «Ponavadi je bilo posajeno na svetih krajih (npr. Regia, vestalke). Tu je zaznamovalo svetost Avgusto- vega domovanja. 34 Ovidij, Tristia, III, 1, 47 - 48: »causa superpositae scripto testata coronae / servatos cives indicat huius ope«; Plinij st., Nat. Hist., XVI, 7: »Hinc civicae coronae, militum virtutis insigne clarissimum, iam pridie vero et clementiae imperatorum, postquam civilium bellorum profano merit um coepti vi deri civem non occidere. « Obenem je hrast Jupitrovo drevo (Ovidij, Tristia, III, 1, 35) in na Gemmi Augustei (o kateri bomo spregovorili v drugem delu) sta orel s palmo in corona civica upo- dobljena kot Jupitrova emblema. 35 ZANKER, 1989, str. 102. 3 G » Virtus in iustitia sta za vladarja pričakovani kreposti. Clementia do premaganih so- vražnikov, ki je bila tolikokrat naglašena v času Cezarja, ni niti sedaj, po zmagi pri Akciju in ob restitutio rei publicae, manj aktualna, če le pomislimo na Oktavijanovo krutost do prvih političnih nasprotnikov. Toda zlasti pietas bo postala težišče nove avgustejske kulturne politike.« (ZANKER, 1989, str. 102.) lvl.onika Osvald, Gemma Augustea kot odsev rimskega kulta cesarja 21 kvadrigi. Princeps je triumf sicer zavrnil, toda senat je ob Porta Capena, skozi katera se je cesar vrnil v Rim, postavil oltar Fortune Redux, na kate- rem so ob obletnicah cesarjeve vrnitve (12. oktobra) potekala žrtvovanja pontifices in ves talk. Po naročilu Sibilinskih knjig so leta 17 pr. Kr. potekale Ludi Saeculares, stoletne igre, in sicer v znamenje tega, da se je z Avgustom končalo obdob- je državljanskih razprtij in se je začela nova doba miru in blagostanja. Vo- dili so jih quindecim viri sacris Jaciundis z Avgustom na čelu, ki je opravljal molitve ne le za rimski narod, ampak tudi miki domo familiae. Med igramije bilo posebno mesto namenjeno Apolonu in Diani; pred Apolonovim temp- ljem na Palatinu in na Kapitoluje 27 dečkov in 27 deklic zapelo Horacije- vo Carmen Saeculare. Formacija državnega kulta Doslej je bilo v Rimu čaščenje osredotočeno na božanskega Julija, Apolo- na, Venero Genetrix in Marsa Ultorja, obenem so vedno bolj stopale v ospredje divinizirane abstrakcije Victoria, Fortuna in Pax. 37 Izrecno Avgu- stu je bila, po dekretu senata iz leta 30 pr. Kr., namenjena le libatio njego- vemu geniju, ki pa bo sedaj, v času Avgustovega pontifikata po letu 12 pr. Kr., postala državni kult. Leta 13 pr. Kr.je umrl Lepid, kije bil vse doslej vrhovni svečenik, in 6. marca leta 12 pr. Kr.je Avgust postal pontifex maximus. Ta funkcija je Avgu- stu veliko pomenila, saj je predstavljala religiozno oblast nekdanjih kra- ljev, in datum njegove izvolitve je bil v rimskem koledarju eden izmed naj- pomemnejših datumov rimskega svetega leta. Z Avgustovim nastopom služ- be vrhovnega svečenika je postalo privatno čaščenje Avgustovega genija uraden in državen kult, kateremu je bilo pridano prav tako uradno in dr- žavno čaščenje Lares Augusti.38 37 V rimskem državnem koledarju je bilo precej dni posvečenih princepsu (nekdaj le bogovom); med temi Avgustov rojstni dan, obletnici zmag nad Ilirikom in pri Akci- ju, obletnica Antonijeve smrti, dan Avgustove vrnitve po diplomatski zmagi nad Parti leta 19 pr. Kr., dan posvetitve templja Marsa Ultorja na Kapitolu ter oltarjev Viktorije v Kuriji in Fortune Redux pri Porta Capena. 38 Horacij, Epist., II, 1, 15 - 16: »praesenti tibi maturos largimur honores / iurandasque tuum per numen ponimus aras«; Horacij, Carmina, IV, 5, 34: »et quibusque laribus tuum miscet numen« Lari so bili sprva čaščeni v hišnih lararijih kot duhovi prednikov. Poleg teh so Rim- ljani poznali tudi Lares Compitales na razpotjih kot na splošno duhove umrlih. Avgust je oltarje ob razpotjih (compita) obnovil in razdelil nove kipce: namesto figur splošnih Lares Compitales so na oltarje postavili Lares Augusti in mednje namesto podobe Liber Pater kipec Genius Augusti. Prenova oltarjev je bila izvedena kot del reorganizacije rimskih okrajev (v mestu 22 Keria III - 1 • 2001 Državni kult Avgustovega genija je bila prikrita oblika kulta vladarja in na Avgustov rojstni dan, kije bil glavni praznik genija, so bile organizirane cirkuške igre in žrtvovanje. Tradicionalni rimski kult genija in kasneje za- sebni kult Avgustovega genija sta obsegala le darovanje rož in kadil ter libatio čistega vina. Državni kult Avgustovega genija je vključeval žrtvovanja živali, zlasti bika.39 Drugi važen element čaščenja je bila prisega pri geniju cesarja. 40 Leta 8 pr. Kr. je bil Avgustov rojstni dan proslavljen z enakim festiva- lom, kot je bil namenjen najpomembnejšim bogovom. Tako so na čast Avgustu po zgledu vzhodnih kraljev obhajali dva velika festivala: na rojstni dan ter na rojstni dan njegove moči in oblasti. V procesiji so pred njim nosili sveti ogenj 41 in mesec Sextilis so preimenovali v Augustus. 42 5. februarja leta 2 pr. Kr. je bil imenovan pater patriae. Nov naziv so vpisali v kurijo, v vestibul hiše na Palatinu in na Avgustovo kvadrigo sredi novega, Avgustovega foruma. l. avgusta leta 2 pr. Kr. so v sklopu omenje- nega foruma posvetili nov tempelj Marsa Ultorja;43 ob templju ali vsaj zno- traj novega foruma so postavili oltar Avgustovega genija. Odslej je bil Mar- sov tempelj prizorišče žrtvovanja trenutnemu vladarju (Sl. 6). 44 265 vici) med leti 12 in 7 pr. Kr. Kult !arov je še naprej pripadal zlasti sužnjem in osvobojencem. Vsak vicusje namreč izbral štiri magistre (med osvobojenci) in štiri ministre (med sužnji), ki so pred oltarjem žrtvovali živali: prašiča za !are in bika za genija. Čaščenje Lares Augusti se je poleg oltarjev na križiščih odvijalo tudi v Lara- riju na Palatinu. 30 Genius izhaja iz gignere, zato živali pri polni življenjski moči. V tem obdobju Avgusto- ve vladavine so Julijci poleg božanskih prednikov (Mars, Venera, Divus Iulius) časti­ li tudi prokreativno, generativno moč, ki naj bi zagotovila nadaljevanje njihove hi- še. 40 Horacij, Epist., II, 1, 16: »iurandasque tuum per numen ponirnus aras« 41 Vestin tempelj z večnim ognjem je bil že od leta 12 pr. Kr. vključen v javni del Avgustovega domovanja na Palatinu. 42 Avgust si je izbral Sextilis in ne rojstni mesec September, ker je v onem mesecu leta 43 pr. Kr. prvič prevzel fasces in ker je na Kalendibus Sextilibus leta 30 pr. Kr. vkora- kal v Aleksandrijo ter s tem dosegel dokončno zmago nad Antonijem. 43 M on urn. Ancyr„ 21: »in privato solo Martis Ultoris templum forumque A ugustum ex mani- biis fecit« 44 Iz podanega lahko sklenemo, da sta bila državna kulta Avgustovega genija in Avgu- stovih !arov prikrita oblika kulta vladarja. Kult vladarjevega genijaje obsegal žrtvo- vanja in prisege pri geniju cesarja, kult larov pa žrtvovanja bika in prašiča. Glavni državni obred Avgustovemu geniju se je odvijal na oltarju ob templju Marsa Ultorja na Avgustovem forumu; opravljali so ga pontifices z Avgustom na čelu, kije bil tako najvišji svečenik lastnega kulta. Čaščenje Avgustovih !arov je potekalo pod vods- tvom izbranih magistrov in ministrov ob oltarjih na križpotjih; obenem je izpričan obstoj Lararija na Palatinu. !\II.onika Osvald, Gemma Augustea kot odsev rimskega kulta cesarja Slika 6: Prizor žrtvovanja pred templjem Marsa Ultorja; relief z oltarja iz časa Klavdija; Rim, Villa Medici Institucija kulta vladarja v zahodnih provincah in municipijih 23 Provincialni kult v zahodnih provincah se je oblikoval po zgledu čaščenja cesarja na vzhodu, toda z dvema bistvenima razlikama: ( 1) na zahodu so častili cesarjev genij; (2) še živečemu cesarju so postavljali oltarje (ponava- di skupaj z Romo) in ne templjev(!). Organizacija provincialnega kulta se na vzhodu in zahodu ni bistveno razlikovala: za kult vladarja so skrbeli provincialni shodi (na zahodu poi- menovani concilia, na vzhodu koina), ki so postavljali spomenike in organi- zirali festivale. Na vzhodu jim je predsedoval veliki duhovnik ( archiereus), na zahodu sacerdos ali jlamen province. Avgustu so najprej, med leti 12 in 10 pr. Kr., postavili oltar (Ara Ro- mae et Augusti) v Galiji, v Lugdunu (Lugdunum) .45 Imenovan je bil du- hovnik z nazivom sacerdos Romae et Augusti ad aram ad conjluentes Araris et 40 Dion Kasij, LIV, 25, l; Livij, Epit„ 139: »tumultus qui ob censum exortus in Gallia erat componitur; ara Caesari ad confluentem Araris et Rhodani dedicata, sacerdote creato C. lulio Vercondaridubno Aeduo« 24 Keria III - 1 ° 2001 Rlwdani. Za obe Germaniji so zgradili Ara Ubiorum v Kolnu46 (9 pr. Kr.), za Hispanijo pa oltar v Tarakoni (Taracco) .47 V municipijih se je kult cesarja razširil najprej v pristaniških mestih: v Neaplju (Neapolis) so l. avgusta leta 2 pr. Kr. prvič obhajali Italika Rhoma- ia Sebasta Isolympia, 48 petletne igre na čast Avgustu po zgledu olimpijskih iger in provincialnih festivalov v Aziji (npr. Rhomaia Sebastav Pergamonu); v Pompejih zasledimo jlamenAugustaliskmalu po letu 2 pr. Kr.;49 v Pulju so okoli leta 2 pr. Kr. postavili tempelj Avgustu in Romi; v Kumah (Cumae) so med leti 4 in 14 po Kr. postavili Avgustov tempelj. Čeprav se je kult vladarja v italskih municipijih porodil pod vzhodnim vplivom, so tako kot v Rimu in v zahodnih provincah častili cesarjevega genija.50 Avgustova deifikadja Avgust je umrl leta 14 po Kr. v Noli in sicer po tem, ko je prisostvoval četrtim neapeljskim igram njemu na čast. Njegovo telo so v Rim prenesli senatorji iz municipijev in kolonij: ponoči so ga nosili po Via Appia, pod- nevi je ležalo v baziliki ali glavnem templju vsakega mesta ob poti. V Rimu so ga najprej vitezi prenesli od Bovil (Bovillae, stari dom Julijcev) do hiše na Palatinu, potem so v senatu prebrali njegovo oporoko. Pogreb je bil javen, z dvema govoroma: Druz je deklamiral laudatio funebris z rastra na Avgustovem forumu, Tiberij z govorniškega odra nasproti templja Divi Iu- lii. Slednji je Avgusta primerjal s Herkulom, kije dosegel nesmrtnost zara- di kreposti. 51 Potem so Avgustovo truplo na krizelefanstinskem ležišču, pokrito z voščeno masko, senatorji prenesli na Marsovo polje. V sprevodu so sledile podobe njegovih plemenitih prednikov (razen božankegaJulija) in podo- 40 Tacit, Annales, I, 39; I, 57; napisi na novcih: CLA(udia) ARA. AGRIPP(inensis) IN C(olo- nia) C(laudia) A(ra) A(grippinensis). Duhovnik je bil imenovan sacerdos apud aram Ubiorum. 47 Tacit, Annales, I, 78; Duhovnik je bil imenovan sacerdos Romae et Augusti. 48 IG XN, 748 4 !> CIL X, 890 '' 0 Toda oblike čaščenje se v vseh treh primerih nekoliko razlikujejo: 1) kult Avgustovega genija v municipijih: Zdi se, daje ustaljena oblika Avgustovega čaščenja v italskih minicipijih poseben tempelj (na forumu), imenovan Augusteum. Obrede vodijo flamines ali sacerdotes Augustales. 2) kult Avgustovega genija v Rimu: oltar pri templju Marsa Ultorja (na Avgustovem forumu); pontifices z Avgustom na čelu; 3) kult Avgustovega genija v zahodnih provincah: oltarji; flamen ali sacerdos provin- ce. 51 Dion Kasij, LVI, 42, 3 Monika Osvald, Gemrna Augustea kot odsev rimskega kulta cesarja 25 be slavnih Rimljanov vse do Eneja. Cesarjevo truplo so položili na vrh pyre (v več nadstropjih, okrašena z girlandami, draperijo in kipi, ločenimi s stebri), ki so jo obdali duhovniki. Sledila je decursio konjenice. Ko so priž- gali ogenj, so istočasno spustili orla v znamenje, da se je Avgustova duša dvignila v nebo.52 Skupina z Livijo na čelu je pazila na grmado pet dni, potem so Avgustove kosti prenesli v mavzolej. Tu so bili pokopani že Mar- cel, Agripa, Gaj in Lucij Cezar. Pred zborovanjem senata, da bi glasoval o Avgustovi konsekraciji, je nek rimski senator pod prisego zatrdil, daje videlAvgustovvzpon v nebo.53 Senat je 17. septembra leta 14 po Kr. Avgusta 'vpisal' med državne bogove pod imenom Divus Augustus.54 V Rimu, kjer so sicer že več kot četrt stolet- ja častili njegovega genija, so mu sedaj namenili tempelj,55 posebno du- hovniško službo in številne druge časti.56 Drugi del: GEMMA AUGUSTEA, KAMEJA IZ SARDONIKSA Gemma Augustea je kameja iz sardoniksa, ki je bila izdelana ob koncu Avgustovega vladanja (10 - 14 po Kr.) inje sedaj hranjena v dunajskem Kunsthistorisches Museum. Po kompoziciji je dvodelna. V zgornjem regi- stru sedita v centru Avgust in boginja Roma na dvojnem prestolu. Roma je oblečena v kiton in himation, na glavi ima čelado, v desnici sulico; noge naslanja na oklep. Obrnjena je proti Avgustu in z občudovanjem zre vanj. Avgust drži v desnici lituus, v levici žezlo. Spodnji del telesa je odet v plašč; 52 Dion Kasij, LVI, 42, 3; Svetonij, Avgust, 100 5:i Dion Kasij, LVI, 46; Seneka, Apokolokynthosis, l; Svetonij, Avgust, 100: »ne defuit vir praetorius, qui se ejfigiern crernati euntern in caelurn vidisse iuraret« Podobne prisege so se ponovile tudi pri kasnejših konsekracijah. 54 Tacit, Annales, 1, 11; 1, 42; 1, 43; Svetonij, Avgust, 100; Dion Kasij, LVI, 46 sl. 55 Za izgradnjo templja, ki pa je bil dokončan šele za časa Kaligule, sta bila zadolžena Tiberij in Livija. Dotlej se je čaščenje božanskega Avgusta odvijalo v templju Marsa Ultorja, kamor so postavili zlat kip Avgusta v vpregi. 5 G Kot prej božanskemu Juliju (jlarnen Dialis kolegij Luperci Iulianz) je bil sedaj tudi božanskemu Avgustu namenjen poseben duhovnik. Prvi je funkcijo flarnen Divi Au- gusti sprejel Germanik (obenem je vse do svoje smrti Livija opravljala vlogo duhov- nice). Poleg posebnega duhovnika je bil imenovan sveti kolegij 21 duhovnikov, sodales Augustales, ki so bili izžrebani med najpomebnejšimi rimskimi osebnostmi in so bili še posebej predani Avgustovemu čaščenju. Skrbeli so zlasti za številne festiva- le in med temi omenimo le najpomembnejše: LudiMartiales, LudiAugustales in Ludi Palatini. Slednje so bile vsakoletne posebne igre na Palatinu (od 17. do 19.januar- ja), kijihje ustanovila Livija. 26 Keria III - 1 • 2001 noge, obute v sandale, naslanja na ščit. Orel in hrastov venec, postavljena v osi, izpričujeta (obenem z žezlom) identifikacijo zjupitrom. V sredi med obema figurama je Avgustovo zodiakalno znamenje kozorog v Sončevem disku z žarki. Na levi stopa s kočije, ki jo vodi Viktorija, Tiberij. Oblečen je v tuniko in togo, obut v škornje, na glavi ima lovorjevo krono, v rokah drži sulico. Pred kočijo stoji Germanik (identificiran s pomočjo portretov), v oklepu, plašču in s sandali na nogah. Za Avgustom so upodobljene tri alegorične figure, ki so različno inter- pretirane: - cesarja krona s hrastovim vencem Oikumene, poseljeni svet ( corona turri- ta na glavi in tančica), - bradata moška figura (spodnji del telesa odet v plašč) je Caelus ali Okean, - sedeča ženska figura, odeta v ki ton in plašč, z vencem iz sadja ali vinske trte okoli glave in cornucopia v levici, je Tellus (Terra Mater) ali Italija. V spodnjem registru je na levi prikazano dvigovanje trofej (na ščitu Tiberijevo nebesno znamenje škorpijon); na desni dve personifikaciji pro- vinc (ženska figura morda simbolizira hiberijske čete, moški traške) vleče­ ta k trofeji barbara, verjetno Germana. Provincialni kult Avgusta in Rome Osrednja skupina Avgusta in Rome je odraz provincialnega kulta vladarja, pri katerem so princepsu pridali deificirano personifikacijo Rome in obe- ma posvečali templje ali oltarje. V osrednji del templja so postavili kipar- sko skupino Avgusta in Rome. Kultna podoba Avgusta, vsaj večina sedečih upodobitev, je verjetno sledila zgledu kultne podobe Jupitra Optima Mak- sima, iz časa Sule, v kapitolskem templju v Rimu. Vizualni spomin na ome- njeno podobo sta ohranila denarij iz leta 68 - 69 s posnetkom kipa Jupitra Capitolina in istovrstni kipec iz brona (New York, Metropolitan Museum). Že sama shema, kiparski tip, zlasti pa atributi (žezlo, orel in hrastova krona) kažejo na Avgustovo identifikacijo z Jupitrom; toda Avgust drži v desnici lituus, ukrivljeno avgursko palico, ki jasneje določa njegovo raz- merje s kraljem bogov in s tem tudi njegov status:57 57 Paul Zanker in John Pollini Avgustov status prepričljivo razložita s temi besedami: »Figuralna shema Jupitra« je bila več kot le gola retorična formula v poeziji dvornih pesnikov; ne le na vzhodu in v vojaškem miljeju, ampak tudi v italskih mestih so postavljali kipe v tej figuralni shemi; tako za že umrle principes, kot za še vladajoče. V posebnih primerih velja to tudi za Avgusta, vsaj izven Rima. To ne pomeni, da so ga njegovi občudovalci asimilirali z Jupitrom ali da bi se sam počutil kot novi Jupiter: do teh ekscesov je prišlo šele kasneje z ekstravaganco mla- dega Kaligule, medtem ko je pater patriae ostal zvest, tudi v starosti svojemu slogu Monilw Osvald, Gernrna Augustea kot odsev rirnskega kulta cesarja 27 (a) lituus je atribut Avgusta kot avgura, to je interpreta Jupitrove volje na zemlji in s tem posrednika med bogovi in ljudmi; (b) lituus kot znamenje Avgustovega vrhovnega vojaškega poveljstva (im- perium): Tiberijeve zmage so bile dosežene v vladarjevem imenu in zlasti pod vplivom njegovih auspicia. Tiberijeva zmaga nad Panonci in Dalmati Kameja je verjetno nastala leta 12 ali 13 po Kr. ob dvojnem Tiberijevem triumfu nad Panonci in Dalmati, toda dogodek, katerega ilustracija je, sega par let nazaj. Svetonij"8 sicer poroča, daje Tiberij ob proslavljanju dvojne- ga triumfa, preden se je povzpel na Kapital, stopil s kočije in se poklonil Avgustu. Toda po mnenju Johna Pollinija5\1 Gemma ne upodablja dogod- kov ob proslavljanju Tiberijevega dvojnega triumfa, kajti Tiberj ni upo- dobljen kot triumphator z ornamenta triumphalia: žezlo z orlom in lovorjeva krona, tunica palmata (tunika z vzorcem palmet) in toga picta. Ni na currus triumphalis; Viktorija ga ne krona. Obenem je bila vojaška obleka, kot jo nosi Germanik, na dan triumfa znotraj pomerium mesta prepovedana. Ome- njeni avtorG0 predlaga interpretacijo, ki temelji na pisanju učenjaka in an- tikvarjaAlberta Rubensa, sina znamenitega flamskega slikarja: Gemma ilu- prirnus inter pares. Rimljani so v njem videli pontifexa rnaxirna, senatorji korektnega državnega funkcionarja. 'Figuralne sheme Jupitra' ni izkoristil Avgust sam, ampak njegovi podrejeni, v očeh katerih je le ta predstavljal alegorično podobo njegove moči, univerzalne, zakonite in dokončne, kot je bila moč očeta bogov. Avgust je predstavnik bogov na zemlji. ( ... ) 'Figuralno shemo Jupitra' moramo postaviti v odnos z novim figuralnim jezikom, zlasti s številnimi kipi tipa togatus capite velato, kjer je imperator neke vrste funkcio- nar tako države kot bogov. Njegova moč je izhajala iz dvojne zadolžitve in lituus v rokah Jupitra-Avgusta označuje natančno to vlogo posrednika. Tudi v javnih napi- sih v italskih mestih je ob koncu svojega vladanja označen kot custos irnperii Rornani in praesens totius orbis terrarurn.« (ZANKER, 1989, str. 249 - 250) »Čeprav je bilo pogosto predlagano, daje tu Avgust prikazan kot Jupiter, lituus, ki ga drži v desnici dokazuje njegovo podrejenost vrhovnemu bogu rimskega panteo- na: kratka, ukrivljena avgurska palica definira Avgustovo vlogo kot razlagalca Jupi- trove volje na zemlji in kot posrednika med bogovi in ljudmi. Če bi Avgust moral zgledati kotjupiter, bi verjetno imel v desnici strelo. Odsotnost tega Jupitrovega atributa je dober znak, da je bil Avgust še živ, ko je bila Gemma izdelana. Strela v rokah rimskega princepsa bi, zlasti v tem zgodnjem obdobju, pomenila, daje prešel v kraljestvo božanskega. Avgust zato na Gemmi ni upodobljen namesto Jupitra, am- pak kotjupiter - kar je majhna, vendar zelo pomembna razlika.« (POLLINI, 1993, str. 262) 58 Svetonij, Tiberij, 20 5 ! 1 POLLINI, 1993, str. 269. 60 ibid. O tem KAHLER 1968. 28 Keria III - 1 • 2001 strira Tiberijev prihod v Rim po zmagi nad Iliri leta 10 po Kr., njegov ad- ventus in salutatio. Po pričevanjih naj bi v Rim vstopil oblečen v toga praetex- ta in okronan z lovorjevim vencem, kot je upodobljen na Gemmi. Oba princa, Tiberij, ki stopa pred Avgusta, in Germanik, kije že pri- pravljen na prihodnjo vojaško akcijo, izpričujeta svoji vlogi Avgustovih po- slancev, kajti Avgust ima še vedno v rokah lituus, znamenje vrhovne vojaš- ke moči, in princa delujeta pod njegovim poveljstvom. Avgust je obenem vrhovni vojaški poveljnik in gospodar sveta (personifikacije na desni), zato Roma gleda z občudovanjem njega in ne zmagovalca.ti' Dinastično nasledstvo Avgust je osrednja figura (vsi pogledi uprti vanj, njegova glava v ostrem profilu) in zre v Tiberija. Avgustov direktni pogled in krajše žezlo kažeta na Tiberijev podrejen položaj. Mali rotulus v njegovi desnici zaznamuje imperium, ki ga bo opravil pod Avgustovimi auspicia. Pred Tiberijem stoji Germanik, pripravljen, da mu bo pri izpolnjevanju naloge v pomoč. Postavitev treh figur in vizualna oznaka njihovih medsebojnih odno- sov kažeta na sosledje dinastičnega nasledstva. Avgust je namreč leta 4 po Kr. Tiberija posvojil, zato je ta njegov zakonit naslednik; istega leta je Tibe- rij adaptiral Germanika. Obenem je vizualno sporočilo kameje o zakoni- tem nasledstvu v julijski dinastiji nadgrajeno s političnim konceptom con- cordia Jamiliae, ki je bil jasno izpričan tudi na Ara Pacis in v ikonograftji templja Concordiae Augustae.li2 Victona Avgustea kot temelj miru in blagostanja (Tellus, Okean, Oikoumene) Tri personifikacije za Avgustovim hrbtom so bile najrazličneje interpreti- rane; omenimo zlasti dve razlagi: (a) Caelus predstavlja območje, kamor bo šel imperator po smrti; Terra Mater zaznamuje njegovo zemsko življenje; i;i Toda Gemma ni le iustracija že doseženega zmagoslavja, ampak tudi izraz pričako­ vanja bodočih uspehov. V spodnjem registru je na trofejah izrisano Tiberijevevo zodiakalno znamenje škorpijon in kot se dvigujejo trofeje, tako bo vstala Tiberijeva fortuna. Omenili smo že, da na desni dve personifikaciji provinc vlečeta k trofeji barbara, verjetno Germana: prizor aludira na bodoče, pričakovane zmage Tiberija na severu. 62 Tiberijje tempelj Concordiae Augustae posvetil 16.januarja leta 10 po Kr., tik pre- denje odpotoval v Germanijo. Monika Osvald, Gemma Augustea kot odsev rimskega kulta cesarja 29 (b) Alegorične figure za Avgustovim prestolom (Tellus oz. Italia,63 Okean in Oikoumene) so predstavniki sveta, ki po Avgustovi zaslugi živi v miru in rodovitnosti. Tellus in Okean sta ilustracija latinskega izraza terra marique in Avgust je v svojih Res GestafP4 zapisal: »cum per totum imperium populi Romani terra marique esset parta victoriis pax«. S temi besedami je izrazil enega izmed os- novnih konceptov, na katerihje temeljila avgustejska politična propagan- da: Avgustova victoria, zmaga, je terra marique prinesla pax et felicitas, mir in njegovi posledici: blagostanje in rodovitnost. Zato ga Oikoumene6" krona s hrastovo corono civico: Avgust je njen conservator, custos, benefactor. Avgust kot gospodar sveta (provinci Hispanija in Trakija) V spodnjem registru sta prikazana moška in ženska figura, ki se vizualno ločita ob ostalih likov barbarov in sta po vsej verjetnosti presonifikaciji pro- vinc. titi Moška figura, oblečena v grški exomis in s čelado v obliki petasusa, je personifikacija traških čet. Žensko figuro je težje identificirati. Lase ima spete, obuta je v vojaške škoraje, nad kratkim ki tonom nosi oklep, v rokah dve sulici. Ikonografsko je najbližje personifikaciji Hispanije, ki ponavadi nosi dve sulici (zelo pogosto orožje hiberijskih ljudstev) .m Personifikaciji Trakije in Hispanije izražata bodočo vlogo in pomen vzhodnih in zahodnih pomožnih čet v pričakovani vojni proti Germanom; obenem zaznamujeta Avgustovo nadvlado nad vzhodom in zahodom: Av- G~ Tellus z rogom izobilja je ob~nem personifikacija Italije: (a) Italijaje zaradi vojn pogosto občutila lakoto; šele mirjije prinesel blagostanje; (b) z likom Italije je bodisi podčrtan pomen aristokracije, ki je vladala v italskih municipijih in ki je podpirala Avgusta proti Antoniju, bodisi poudarjena poveza- nost med Rimom in Italijo; ( c) lik Italije je okronan z vencem iz listov vinske trte, kar označuje bogato italsko vinikulturo; bulla okoli vratu je znamenje fecundas, zlasti človeške, zato sta ob perso- nifikaciji dva otroka. i;4 Monum. Ancyr„ 13 ,;,, Plinij st., Nat. Hist., XVI, 8: »coronam ... civicam a genere humano accepit ipse« '"; Na Gemmi Augustei so rimske province, v okviru ohranjenih spomenikov, prvič upodobljene. Paul Zanker (ZANK.ER, 1989, str. 247) pravi: »Medtem ko je figuralni program Avgustovega foruma temeljil izključno na rimskih tradicijah inje bil impe- rij smatran le za območja, ki jih je treba osvojiti, prevzamejo na Gemmi Augustei province aktivno vlogo pri zmagi in pri kultu vladarja.« i;7 Tako podobo Hispanije je ohranil zlatnik iz 68 - 69: speti lasje, vojaški škornji, oblečena v kiton, poleg ostalega nosi tudi dve sulici. Ohranjena upodobitev verjet- no temelji na personifikaciji Hispanije, ki je bila razstavljnena med kipi različnih nationes v avgustejskem Porticus ad Nationes v Rimu (Plinij st., Nat. Hist„ XXXVI, 39; Servij, adAen„ 8, 721). 30 Keria III - 1 • 2001 gustje gospodar celotnega sveta. Vergilijje v Georgi,kz'G8 zapisal: »bisque triumjr hatas utroque ab litore gentes «; Ho racij v Carmina:w » ad ortus / solis ab Hisperio cubile«. Avgust kot zmagovalec nad silami kaosa (barbari, Oikumene, Okean) Zmago nad Panonci in Dalmati so Rimljani razumeli kot zmago nad bar- bari. Črta, ki razmejuje oba registra, je več kot le likovni pripomoček: je simbolna črta razmejitve med racionalnim in urejenim svetom avgustejske države ter perifernim in kaotičnim svetom barbarstva.70 Zmago nad bar- barskim svetom poudarjata tudi figuri Oikoumene, 'udomačene zemlje', in bradati Titan Okean, kije pomagal Jupitru v boju proti gigantom. 71 Da gre za podobo Okeana in ne Caelusa (kot zasledimo v eni izmed zgoraj omenjenih razlag) dokazujeta dva indica: - podobnost s figuro z napisom OKEANOS na frizu Gigantomahije Zevsovega oltarja v Pergamonu; - položaj omenjene figure na skrajnem robu kompozicije: kot vodov- je, ki obkroža svet (postavitev kot atribut). Avgust kot novo Sonce (kozorog v žarkastem Sončevem disku) Med Avgustom in Romo je postavljen zodiakalni znak kozoroga v Sonče­ vem disku z žarki. 72 Kozorog in Sonce sta velikega pomena v Avgustovem Bildprogrammu in nosita v sebi več pomenskih sklopov: (a) Kozorog simbolizira Avgustovo zmago nad Cezarjevimi morilci, Anto- nijem in Kleopatro, ter Parti. Te zmage so mu prinesle gospodstvo nad svetom; obenem je z njimi nastopila napovedana zlata doba pod Apolonovim protektoratom. Zato najdemo kozoroga z globusom, lad- jo in cornucopia na zlatnikih in denarijih, ki so proslavljali uradno pro- glasitev prihoda zlate dobe, t.i. Ludi Saeculares leta 17 pr. Kr. (b) Ob germanski grožnji s severa je kozorog simbol pričakovanih Avgu- stovih zmag nad barbari. (c) Kozorog in Sol sta povezana z Avgustovim rojstvom in napovedano tis Vergilij, Georgi,ka, III, 33 ti!l Horacij, Carmina, IV, 5, 15 - 16 70 Razmejitveno črto najdemo tudi na Grand Camee de France (Kameja iz sardoniksa, 26 - 29 po Kr. oz 50 po Kr.; Paris, Bibliotheque Nationale, Cabinet des Medailles). 71 Figura Okeana je v izobraženemu gledalcu prebudila še drug vsebinski odtenek: Vergilijje v Georgi-ki (IV, 382) zapisal, daje Okean paterrerum, zato prisotnost njego- vega lika na Gemmi poudari vlogo Avgusta kot pater patriae. 72 Ne gre za sidus Iulium, kot so predlagali nekateri interpreti. Monika Osvald, Gernrna Augustea kot odsev rimskega kulta cesarja 31 apoteozo. Po pričevanju Svetonijan je bil kozorog Avgustov rojstni znak, vendar številni pisci menijo, da se je Svetoniju zapisalo in da je bil kozorog znamenje, v katerem je bil Avgust spočet. Toda rimski zgodo- vinar se verjetno ni motil, kajti ob uri Avgustovega rojstva je bila Luna v znamenju kozoroga. Obenem je bil datum Avgustovega rojstva po predjulijskem koledarju 17. december, ko Sonce prvič vstopi v zna- menje kozoroga. Pravilna pa je tudi povezava kozoroga s spočetjem, kajti po julijskem koledarju je 10 mesecev pred Avgustovim rojstvom (23. septembra) vladal kozorog. Po mnenju nekaterih antičnih astro- logov je bila konstelacija ob spočetju in ne ob rojstvu odločujočega pomena za usodo posameznika. 74 Tako je kozorog dvojno ugodno vpli- val na Avgusta in Kameja iz sardoniksa z dvojnim kozorogom, ki nosi Avgustov portret (New York, Metropolitan Museum) je ilustracija te podvojitve. ( d) Kozorog je v antični astrologiji rojstno znamenje Sonca in v Solarni teologiji je Helios kralj zvezd. Tisti, ki so pisali o kraljevski oblasti, so vedno povezovali vladarja idealne države s Heliosom, kot tudi z Ze- vsom. Cicero je v Somnium Scipionis, 75 pod vplivom stoikov, označil Sonce kot »dux et princeps«. V avgustejski dobi je bilo Sonce v tesni povezavi z Apolonom in posle- dično z Avgustom: - Avgustov oče je pred rojstvom sina sanjal, da je iz trebuha Atije vzšlo Sonce.76 - Govorilo seje, daje Apolon, ki se je prikazal Atiji v podobi kače, Avgu- stov božanski roditelj. To ljudsko verovanje izpričuje Steklena kameja iz Kalna z Aplonovo kačo in trinožnikom (Koln, Rom.-Ger. Museum), na kateri je nakazana povezava Apolona in Sonca z Avgustovim rojstvom: kača, kije ovita okoli trinožnika, je vrisana v Sončev nimb. - Ob neki drugi priložnosti je Avgustov oče sanjal, da se mu je sin prikazal s Sončevo žarkovno krono, z Jupitrovimi oblačili in insignijami, na koči­ ji, v katero so bili vpreženi beli konji.77 Relief iz Vienne (Vienne, Musee Lapidaire) upodablja Sonce (s Sončevim diskom in žarki okoli glave), kako vzhaja iz morja. V obrazu razberemo Avgustove poteze. Avgusta enači s Soncem tudi Ho racij: 78 » 'O Sol/ pucher, o Laudande!' canam recepta Caesare felix. « - Po pričevanju Svetonijan je bil Avgust posebno ponosen na svoj pogled, 73 Svetonij, Avgust, 94, 12 74 Vitruvij, De architectura, IX, 6, 2 75 Cicero, Dere puhlica, VI, 17 70 Svetonij, Avgust, 94, 4 77 Svetonij, Avgust, 94, 6 78 Horacij, Carmina, IV, 2, 46 - 48 7 !' Svetonij, Avgust, 79, 2 32 Keria III - 1 • 2001 ker naj bi bil prodoren kot sončni žarek. - V Solarni teologiji je bil Helios simbol nesmrtnosti, kajti božanski mo- narhi so menili, da izhajajo iz Sonca in da se bodo po smrti kot bogovi vrnili na nebes.80 Ta koncept, ki izhaja iz Egipta in antičnega Bližnjega vzhoda, je razumljiv v luči dejstva, da Sonce vsak dan umre in se znova porodi, vstane. Metaforični odnos med Sončnim vzhodom-zahodom in Avgustom razberemo v čudežni zgodbi, da je kot otrok nekega večera izginil iz zibke. Našli so ga šele drugi dan v stolpu, ko je gledal sončni vzhod. 81 Orel ob Avgustovih nogah je bil doslej vedno interpetiran kot emb- lem Jupitra in obenem simbol rimskega imperija. Toda orel je polisemi- čen simbol: - zre v Tiberija kot dinastičnega naslednika in obenem tistega, ki bo razši- ril oblast imperija; - po vzhodni tradiciji je orel ptič Sonca in glavni psihofor82 pri apoteozi. Orel na Gemmi aludira na Avgustovo neizbežno deifikacijo. Tudi glede kozoroga je bilo v povezavi s teologijo apoteoze in Sončevim ponovnim rojstvom ali vstajenjem razširjeno prepričanje, da vodi Sonce iz podzem- nih območij na nebes. Makrobij je v Satumalijah83 zapisal: » Capricomus ab infernis partibus ad supera solem reducens«. Kozorog v Sončevem disku torej aludira tako na Avgustovo spočetje in rojstvo kot, v navezavi z orlom, na njegovo apoteozo in nesmrtnost. Ta simbolizem najde vizualno analogijo v ikonografskem programu Solarium Augusti - Ara Pacis, kjer sta bila rojstvo in nesmrtnost povezana z Avgu- 80 Velej Paterkul, II, 123, 2; Manilij, Astron., 1, 799 - 804 81 Svetonij, Avgust, 94, 6 82 Z izrazom psihofori označujemo različna 'sredstva prehoda' duš ad inferos ali ad superos. Eugenie Strong (STRONG, 1915, str. 125 - 126) zapiše: »Nagrobna umet- nostje že od vsega začetka izražala dva različna pogleda na posmrtno življenje. V prvem primeru je skrbela za pokojnikovo blagostanje po smrti, v drugem je umrle- mu poskušala priskrbeti 'sredstvo', s katerim bi onstranstvo dosegel. Različna poj- movanja in umestitve življenja po smrti, bodisi pod zemljo, ob koncu zemskih meja ali nekje na ne besu, so bile odvisne od načina pokopa. ~er je prevladala inhumaci- ja,je šel umrli pod zemljo; pri inkremacijije ogenj očistil neumrljivo dušo, kije bila potem ponesena na neko območje nadzemnega sveta. Različne poti, po katerihje pokojni dosegel podzemni ali nadzemni svet, so vzbudile bogato domišljijo.« Na Otok blaženih ali preko podzemne reke Stiks so duše prepeljane v čolu ali na sirenah, nereidah, delfinih„. V primeru sideralne apoteoze srečamo v vlogi psiho- fera poleg orla (npr. Sabina na orlu; Hadrijanov zlatnik ob konsekraciji Sabine; za cesarice pogosto pav kot Junonina ptica) tudi krilatega konja (Pegaza), grifona, Sončevo četverovprego, Aeternitas ali Aiona, vetrove ... Viktorijo in Erote-Amorje.„ včasih tudi že omenjene neredide, sirene in zlasti delfine, ki prepeljejo dušo preko nebeških voda. 83 Makrobij, Satutnalia, I, 21, 26 Monika Osvald, Gemrna Augustea kot odsev rirnskega kulta cesarja 33 stom na poseben način, kajti obelisk, ki simbolizira večnost in ki je bil posvečen bogu Soncu po Avgustovi zmagi nad Egiptom, meče senco na center Are Pacis ravno 23. septembra, na uradni datum Avgustovega rojs- tva po julijskem koledarju. John Pollini84 ob tem sklene: »Gemma Augu- stea povzame v 'magnilokvenci' helenističnega panegirika temeljne ideo- loške koncepte kompleksnega ikonografskega programa avgustejskih spo- menikov na severnem delu Marsovega polja.« BIBLIOGRAFIJA Prvi del: BEURLIER, E.: Essai sur le culte rendu aux empereurs rornains. Paris, 1890. BEURLIER, E.: Le culte irnperial, son histoire et son organisation depuis Auguste jusqu'a justinien. Paris, 1891. BOER, W. den (ed.): Le culte des souverains dans l'empire rornain. Geneve, 1972. CERFAUX, L.; TONDRIAU,J.: Un Concurrent du Christianisrne: Le culte des Souverains dans la civilisation greco-rornaine. Tournai, 1957. DREXLER, W.: Kaiserkultus. Roscher II/l, 901 - 919. FEARS,J.R.; KOROL, D.: Herrscherlmlt. RAC XIV, 1047 - 1093. FISHWICK,-\).: The lrnperial Cult in the Latin West: Studies in the Ruler Cult in the Western ProvincesoftheRornanErnpireI/l-II/l. Leiden, 1991 (II/l) in 1993 (I/l). HABICHT, C.: Le culte des souverains dans l'Ernpire rornain. Geneve, 1972. HESBERG, H. von: Archiiologische Denkrniiler zurn rornischen Kaiserkult. ANRW II/16, 2, 911- 995. HERZ, P.: BibliographiezurnrornischenKaiserkult (1955-1975). ANRWII/16, 2, 833-910. HERZOG-HAUSER, G.: Kaiserkult. PW Sup IV, 806 - 853. HILLER von GAERTRINGEN, F.: Apotheosis. PW II/l, 184 - 188. KOEP, L.; HERMANN, A.: Consecratio II (Kaiserapotheose). RAC III, 284 - 294. MAZZARINO, S.: L'irnpero rornano 1-111. Roma - Bari, 1973. L'ORANGE, H.P.: Apoteosi. EAA, 489 - 497. OTTO, W.F.: Genius. PW VII/l, 1155 - 1170. PIPPIDI, D.M.: Recherches sur le culte irnperiale. Paris, 1939. PRICE, S.RF.: Rituals and Power: The Rornan lrnperial Cult in Asia Minor. Cambridge, 1984. Rornischer Kaiserkult. Darmstadt, 1978. SCHILLING, R.; KLAUSER, T.: Genius. RAC X, 52 - 83. STRONG, E.: Apotheosis and After Life. London, 1915. TAEGER, F.: Charisrna: Studien zur Geschichte des antiken Herrscherkultus 1-11. Stuttgart, 1957. TAYLOR, L.R.: The Divinity oj the Rornan Ernperor. Middletown, Connecticut, 1931. WISSOWA, G.: Consecratio. PW IV /1, 896 - 902. WEINSTOCK, S.: Divusjulius. Oxford, 1971. ZANKER, P.: Augustus und die Macht der Bilder. Munchen, 1987. (citirana mesta po italijanskem prevodu ZANKER, P.: Augusto ed ilpoteredelleirnrnagini. Torino, 1989.) 84 POLLINI, 1993, str. 284- 285. 34 Keria III - 1 • 2001 Drugi del: DWYER, E.: Augustus and tke Capricorn. Mitteilungen des Deutschen Archaologischen Instituts, Romische Abteilung 80 (1973), 59 - 67. HOLSCHER, T.: Kaiser Augustus und die verlorene Republik. Mainz, 1988, 371 - 373. KAHLER, H.: Albertus Rubenius: De Gemma A ugustea. Berlin, 1968. KUTHMANN, C.: Zur Gemma Augustea. Archaologischer Anzeiger 65 - 66 (1950 - 1951), 89- 103. POLLINI,J.: Studies in Augustan 'Historical' Reliefs. Berkeley, 1978, 173 - 254. POLLINI,J.: Tke GemrnaAugustea: Ideology, Rketoricalimagery, and tke Creation oj aDyna- stic Narrative. V: Narrative and Event in Ancient Art. Cambridge, 1993, 258 - 298. SIMON, E.: Augustus: Kunst undLeben in Rom um die Zeitenwende. Munchen, 1986, 156 - 161. ZADOKS:JUSEPHUS JITTA, A.N.: Imperial Messages in Agate. Bulletin antieke bescha- ving: Annual Papers on Classical Archaeology 39 (1964), 156 - 161. Gemma Augustea as a Reflection of Roman Cult of the Emperor Summary The rulercult was introduced in Rome after the exemple of the eastern divine monarchies by Julius Caesar. His solemn funeral, accompanied by a comet crossing the sky, and official consecration by the Senate formed the foundation for the rulercult of the roman emperor. With his successor, Octavian Augustus, the final form of this roman institution that compri- sed both the cult of the still living ruler and his indetification with the gods as an apotheosis of the dead and his inclusion in the official pant- heon was crystallised. Important evidences for the establishment of a rulercult are not only preseved in written fontes but also in artistic monuments as, according to Paul Zanker's interpretation of the Augustan period, all art at that tirne served as political propaganda. Due to both wealth of information and irrefutable artistic value, as pars pro toto, we selected a Gemma Augustea (sardonyx cameo, 10 - 14 AD; Vienna, Kunsthistorisches Museum) made at the end of Augustus' reign and representing in visual language the prin- ciple premise of Augustan ideology. The Gemma Augustea is thus whet- her a visual record of a provincial rulercult (in the centre of the composi- tion Augustus sits on the throne beside personified Rome) or a forecast of emperor's sideral apotheosis after death (the eagle atAugustus' feet is not only an attribute ofjupiter but also an allusion to the psychopomp eagle). Naslov: mag. Monika Osvald Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana e-mail: m_osvald@kotmail.com