Na XII. zboru gorenjskih aktivistov in borcev NOV larii v Podljubelju je občinska konferenca SZDL Ljubljana-Šiška sprejela prapor zbora gorenjskih aktivistov in borcev NOV in s tem ob-vezo organizacije in pokroviteljstva nad XIII. zboroin, ki bo junija v Mo-stecu.
V povezovanju narodnoosvobodilne-ga gibanja je bil del območja sedanje občine Ljubljana-Šiška vključen v škofjeloško okrožje in s tem povezan v pokrajinski komite KPS in pokra-jinski odbor OF za Gorenjsko. V letu 1979 je Skupščina občine Ljubljana-Šiška podelila domicil okrožnemu od-boru OF in okrožnemu odboru KPS Škofja Loka ter pokrajinskemu odbo-ru OF za Gorenjsko. Tokrat vam pred-stavljamo delovanje pokrajinskega ko-miteja KPS in pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko, v naslednjih števil-kah pa o delovanju aktivistov in bor-cev na drugih področjih.
Pokrajinski komite KPS za Gorenjsko in pokrajinski odbor OF za Gorenjsko
Območje delovanja pokrajinskega komi-teja KPS za Gorenjsko je zajemalo tudi ob-močje današnje občine Ljubljana-Šiška, ki je bilo tedaj razdeljeno med nemškega in italijanskega okupatorja. Kraje od okupacij-ske meje pri Šentvidu nad Ljubljano do Vodic in Smlednika ter od Medvod do Črnuč je zasedel nemški okupator. S takšnim ukre-pom je bil prehod prek okupacijske meje otežkočen in življenjsko tvegan za organiza-torje vstaje na Gorenjskem. Zato je Central-ni komite KPS oktbbra 1941 ustanovil za Gorenjsko poseben organ narodnoosvobodil-nega gibanja — pokrajinski komite KPS za Gorenjsko, za njegove člane pa imgjioval takratne inštruktorje CK KPS za Gorenjsko Toraa Brejca, Lojzeta Kebeta, Miro Kebe in člana OK KPS za Ljubljano in okolico Toneta Dolinška za sekretarja, ki ga je na-sledil marca 1942 Lojze Kebe. Po njegovi smrti oktobra 1942 pa je CK KPS na to me-sto imenoval Maksa Krmelja-Matijo, ki je opravljal te dolžnosli do maja 1944. To je obdobje, v katerem se je narodnoosvobodil-no gibanje z Gorenjske razširilo preko Ka-ravank na Koroško. Zato so tudi preimeno-vali osrednji organ za Gorenjsko v PK KPS za Gorenjsko in Koroško. Na zboru gorenj-skih aktivistov maja 1944 pa so PK KPS za Gorenjsko preimenovali v oblastni kornite KPS za Gorenjsko.
Zaradi aktivnosti komunistične partije na območju današnje občine Ljubljana-Šiška pred aprilom 1941, so bili v tem predelu Go-renjske že v začetnem obdobju narodnoosvo bodilnega gibanja ustvarjeni vsi pogoji za obstoj in delovanje aktivistov OF — inštruk-torjev CK KPS za Gorenjsko pri pripravah na oborožen odpor proti okupatorju na Go-ienjskem. Po imenovanju inštruktorjev CK KPŠ za Gorenjsko za člane PK KPS za Go-renjsko oktobra 1941 so se člani večinoma zadrževali in sestajali na območju današnje občine Ljubljana-Šiška, zlasti v Medvodah, Pirničah, Smledniku in Trbojah. Od decemb-ra 1941 pa do marca 1942 je bilo to območje med drugim tudi središče osrednjega orga-na narodnoosvobodilnega gibanja za Gorenj-sko. Tu je bil izoblikovan delovni program, zasnovan načrt o načinu boja proti nemške-mu okupatorju, o oblikah dela pri ustanav-ljanju organizacije Osvobodilne fronte, utr-jevanju in razširitve partijskih organizacij na Gorenjskem.
Tiidi pozneje, ko se je PK KPS za Gorenj-sko nastanil v Selški dolini se je njegova zveza z aktivisti OF na območju današnje občine Ljubljana-Šiška nadaljevala nepo-sredno z Avgustom Barletom-Ambrožem iz Preske pri Medvodah, ki je tu deloval kot član PK KPS za Gorenjsko.
Po aretacijah in ustrelitvi aktivistov OF iz Medvod in Pirnič spomladi 1942. leta je leta 1943 narodnoosvobodilno gibanje ponov-no zaživelo tudi v tem predelu Gorenjske. Ustanovljena sta bila okrajna komiteja KPS in odbora OF Medvode in Smlednik. Še isto leto so tu že delovale še druge politične, gospodarske in vojaške organizacije v okra-JiTi, vaseh in tovarnah. V okraju Smlednik je tedaj delovala prva cikloslilna tehnika, v Ločniški dolini pri Medvodah pa sta bili poleti 1944 ustanovljeni pokrajinski tiskar-ni »Trilof« in »Donas«. Prek tega oz.eml.ja jc bila obnovljena zveza med vodstvom na-rodnoosvobodilnega gibanja za Slovenijo in Gorenjsko, Primorsko in Koroško. Kurirji iz Ljubljane so po tej zvezi že v letu 1941 prenašali ilegalno pošto za PK KPS za Go-renjsko, literaturo in orožje prvim parlizan-skim enotam na Gorenjskem.
Polem ko je jeseni 1941 iz Rašice odšla Rašiška četa, so na območju današn.je občine Ljubljana-Siška delovali Dolomitski, Gorenj-ski in Škofjeloški odred, Prešernova brigada in enotc Vojske državne vamosti. O njihovih uspcšnih akcijah in bojih z vojaškimi eno-
tami nemškega okupatorja nam povedo tudi spominska obeležja. Od številnih bi navedli: spomenik vstaji slovenskega naroda v Tacnu pod Šmarno goro, boju Gorenjskega odreda aprila 1943 v.Trbojah pri Smledniku, uspeš-nemu preboju Gorenjskega odreda junija 1944 v Vesci pri Vodicah, spominsko obelež-je komandantu Škofjeloškega odreda in par-tizanskemu pesniku Otonu Vrhuncu-Blažu Ostrovrharju v Pirničah, propagandistu, čla-nu štaba Škofjeloškega odreda in partizan-skemu pesniku Tonetu Pipanu-Črtomirju v Vižmarjah, narodnim herojem: komandantu NOV in POS Francu Rozmanu-Stanetu v Pir-ničah, politkomisarju prve grupe odredov in sekretarju PK KPS za Gorenjsko Lojzetu Kebetu-Štefanu v Tacnu, organizatorju Osvo-bodilne fronte v Medvodah in Pirničah Tiae-tu. Rožancu v Pirničah, komandirju Rašiške čete Stanetu Koscu v Gameljnah, komandan-tu Dolomitskega odreda Francu Bukovcu-Ježovniku na Verju pri Medvodah in članu PK KPS za Gorenjsko in Koroško Avgustu Barletu-Ambrdžu.
oo
r>i
Delovanje PK KPS za Gorenjsko na ob-, močju današnje občine Ljubljana-Šiška je vsekakor vplivalo na celoten razvoj in potek narodnoosvobodjlnega gibanja na območju današnje občine Ljubljana-Šiška. Zato ni pre-senetljivo, da je prišlo 22. julija 1941 do obo-roženega upora proti nemškemu okupatorju pod Šmarno goro in da so bile v tem pre-delu Gorenjske že poleti 1941 zasnovane prve organizacijske oblike Osvobodilne fronte.
.                                 Rezka Traven