Ptuj, 5. oktobra 2000, letnik LIH, št. 40 - CENA 130 SIT TA TEDEN / TA TEDEN Otroii ne iakafo 000 Prvi teden v oktobru je posvečen otrokom. Se želimo s tem tednom "odkupiti" za preostalih 51 tednov, ki niso posvečeni otrokom? jfe res možno skrb za otroka "skon- centrirati" na sedem dni in biti potem zadovoljen z dose- žkom? Ali pa je ta teden namenjen temu, da tisti, ki že tako ali tako skrbijo za otroke po svoji poklicni ali prostovoljni dolžnosti (vzgojno-izobraževalni delavci, zdravstveni delavci, člani društev prijateljev mladine in različnih drugih otrokom namenjenih združenj), spom- nijo državo in njene institucije, kaj bi v skrbi za naš mladi rod morali storiti, pa niso (ker pač ni bilo denarja) in najbrž niti ne bodo (ker pač ni volje). Ko bi vsaj nji- hovo opozarjanje zaleglo! Pa se zdi, da gre za glas vpi- jočega v puščavi. Niti to, da letošnji teden otrok poteka sočasno s predvolilnimi prizadevanji strank in strankar- jev, ni nikogar od "velikih" vzpodbudilo, da bi otrokom in njihovi vsakdanji problematiki posvetil kakšno misel ali dve (razen posredno, ko gre za prizadevanja, kdo bo imel šolskega ministra — bo ta levi ali desni, čm ali rdeč, naš ali njihov ...). Na marsikatero neopravljeno nalogo v zvezi z bolj- šim življenjem otrok opozarjajo v Ptuju, kjer nikakor ne najdejo volje za to, da bi uredili park za najmlajše (mogoče pa se komu zdita ostanek zelenice med ptuj- skim podvozom in Dravo ali pa neopremljen Ljudski vrt povsem primerna), v kakem drugem okolju jih tarejo skrbi zaradi premajhne šole, spet drugje pogrešajo telo- vadnico ... Skratka kar nekaj grehov odraslih bi lahko našli v zvezi z otroki. Ampak kakorkoli že je — upam pa, da teden, posve- čen otrokom, ni kakšna odkupnina prezaposlenih star- šev, ki imajo čas za vse, razen za otroka; ki hočejo najprej zagotoviti sebi in svojim otrokom kar največ materialnega udobja tudi na račun tega, da so manj skupaj; ki so pripravljeni nekaj let potrpeti, saj se bodo pozneje, ko bodo nasitili svoje potrebe po najrazličnejših dobrinah, lahko pa res v celoti posvetili svojemu otroku. Žalostno pri tem je, ker sploh ne bodo opazili, da po dolgih letih njihovega garanja otrok ni več otrok. Komu se bodo posvetili takrat? Kajti leta ne čakajo, da bomo imeli čas. In tudi otroci —j ^ \T ne... l/^ ^- KIDRIČEVO / BREZ VOUE OBČANOV SEŽIGALNICE NE BO Reterendum o numer€wani gr€tdn[i do 15. janvarja Na 15. seji sveta občine Kidričevo, ki jo je župan Alojz Šprah sklical na zahtevo svetnikov Slavka Feguša, Vojteha Rajherja, Božidarja Kopušarja, Zvonimirja Holca, Draga Korena in Janeza Zafoštnika, so v četrtek, 28. septembra, po skoraj štiriumi razpravi in polurni prekinitvi zaradi uskladitve mnenj poslanskih skupin soglasno sklenili, da v njihovem okolju sežigalnice ne bo brez volje občanov. Do enotnega stališča so svet- niki prišli po daljši razpravi, v kateri so drug za drugim tehtali, kaj vse lahko nameravana grad- nja sežigalnice povzroči okolju Kidričevega, ki je bilo že v bližnji preteklosti ekološko zelo obremenjeno. Tako smo slišali kar nekaj ugotovitev in celo citi- ranje tuje strokovne revije, da v svetu zadnjih pet let gradnje sežigalnic opuščajo predvsem zaradi človeku najnevarnejših dioksinov in furanov - zelo stru- penih plinov, ki jih je izredno težko povsem zajeti in povz- ročajo v organizmih genetske okvare. V razvitem in ekološko osveščenem svetu se pri gospo- darjenju z odpadki raje usmer- jajo na zmanjšanje njihove količine že pri njihovem izvoru, na strogo selekcionirano zbira- nje, recikliranje in minimizira- nje, tako da v ekološko varna odlagališča odlagajo čim manj. In drug za drugim so svetniki ugotavljali, da do gradnje seži- galnice ne more priti, ne da bi prisluhnili volji občanov. Ti pa so, kot smo slišali, za sedaj v glavnem proti sežigalnici. Za ugotovitev volje občanov bodo tako razpisali referendum in ga izvedli nakasneje do 15. januarja. Ustavili so vse aktiv- nosti v svetu konzoricija občin severovzhodne Slovenije, saj čakajo na strokovno študijo o vplivih nameravane gradnje sežigalnice na okolje, ki jo mora pred predstavitvijo občanom recenzirati še ugledna in predv- sem neodvisna strokovna insti- tucija. Svet občine je zavrnil tudi podpis konzorcionalne pogo- dbe, saj bodo proti svetu kon- zorcija vložili tožbo, ker naj bi bili oporečni 4., 5.42. in 62. člen te pogodbe. Po sklepu sveta je nedopustno tudi dejstvo, da je bila študija o nameravani grad- nji sežigalnice samovoljno pre- imenovana v projekt. Sicer pa bodo o svojih sklepih obvestili vseh 108 občin iz omenjenega konzorcija ter ministrstvo za okolje in prostor. Sejo so budno spremljali tudi predstavniki Civilne iniciative proti sežigalnici v Kidričevem (CIPS) in nekateri krajani ter bili presenečeni nad razpravo, v kateri so svetniki opozorili tudi na dejstvo, da smo na širšem območju regije ogroženi tudi zaradi nekaterih manjših okolju neprijaznih, morda celo nevar- nih sežigalnic. V ptujski ope- karni naj bi predvsem v nočnem času že lep čas sežigali odpadna olja (v razpravi smo slišali, da bojda celo gudron), še huje pa naj bi bilo v Pinusu Rače, kjer naj bi obratovala prava sežigalnica strupenih in okolju nevarnih odpadkov, predvsem ostankov škropiv, sežigalnica okolju nevarnih odpadkov pa naj bi nastajala tudi v opuščenih prostorih nekdanje opekarne v Janežovcih, a temu mnogi odlo- čno nasprotujejo. M. Ozmec 2 Četrtek, 5. oktober 2000 - TEDNIK, PTUJ / NA OBISKU V POSLOVALNICI KREKOVE BANKE "Da ho denar v službi iloveka Krekova banka je srednje velika samostojna univerzalna in vseslovenska banka. Ustanovljena je bila leta 1992. Njeni nameni in cilji so tesno povezani z idejo Janeza Evangeli- sta Kreka, kije bil ob koncu 19. stoletja pobudnik in orga- nizator razvejane mreže slovenskih posojilnic. Med ljudi je širil vsestransko izobrazbo, delavnost, narodno zavest, predvsem pa zdravo krščansko duhovnost. Krekova banka poskuša v največji možni meri slediti njegovemu duhu in to je njena posebnost, poudarja vodja ptujske poslovalnice Aleš Viher, po izobrazbi ekonomist. Ptujska poslovalnica, ki je pri- čela poslovati ob koncu lan- skega leta, je 14 poslovalnica Krekove banke. Moto njenega dela je: "Da bo denar v službi človeka." Rezultati dosedanjega poslovanja banke in ptujske po- slovalnice so nad pričakovanji, kar je dokaz, da jim tako ljudje kot podjetja zaupajo. Zaupanje jim bančniki vračajo ne samo s trudom in prizadevnostjo pri delu, temveč tudi z vrsto drugih dejavnosti, ki človeka bogatijo na kulturnem, verskem, social- nem in vzgojnem področju. V svojih prostorih gostijo slikar- je, doslej so organizirali štiri razstave, k sodelovanju pa va- bijo vse slikarje s Ptujskega, da se jim oglasijo. Z veseljem jim bodo ponudili svoje prostore v razstavne namene. Za najmlajše varčevalce so uredili privlačen otroški kotiček, kjer lahko po mili volji ustvarjajo svoje ris- bice, ob novem letu pa bodo najlepše nagradili. Kot poudar- ja vodja poslovalnice Aleš Vi- her, je njihovo mesto tudi na humanitarnem področju. Že ob odprtju so se spomnili enega od svojih komitentov, ki ima števil- no družino, podprli so dejavnost Sožitja, svetoletni shod cerkve sv. Jurija, sodelujejo pri Ani- nem društvu, ki podpira šolan- je nadarjenih otrok iz socialno šibkih družin. "Ta naša zunajbančna aktiv- nost, ki je vezana na človeka, je med našimi komitenti zelo opa- zna, tudi zato nam ljudje še bolj zaupajo in z veseljem prihajajo v naše prostore," poudarja Aleš Viher, ki je vodenje ptujske po- slovalnice Krekove banke pre- vzel kot izziv in priložnost, ker rad dela z ljudmi. Priprave na odprtje ptujske poslovalnice so trajale skoraj dve leti. Od vsega začetka pa je bil problem, kako najti prime- ren prostor, dokler ga niso na- šli v novem poslovnem centru "P" na Potrčevi 2 (ob parkirišču za avtobusno postajo), kjer so našle prostor tudi druge dejav- nosti, ki naj bi bile čim bliže človeku. V kratkem nameravajo svojo bančno ponudbo razširiti še na pravne osebe. V tem trenutku sodelujejo s šestimi pogodbenimi partner- ji. To so predvsem podjetja za prodajo vozil; tem pomagajo s kreditiranjem. Predvsem pa po- slovalnica Krekove banke na Ptuju izstopa s svojo kreditno ponudbo. Kredite dajejo vsem, tudi zaposlenim pri samostoj- nih podjetnikih, upokojencem, kmetovalcem in študentom, ki prejemajo redna nakazila na Krekovo banko. Pomembno je, da ga stranke dobijo v zelo krat- kem času - že po pol ure lahko banko zapustijo z denarjem. Obisk poslovalnice Krekove banke na Ptuju je bil priložnost, da njihove storitve spoznamo pobliže. Vodja poslovalnice Aleš Viher je prijazno in pozorno od- govarjal na naša vprašanja. do kredita v najkrajšem možnem času Tednik: Gospod Viher, lah- ko najprej predstavite ponudbo Krekove banke. Kaj ponujate svojem komitentom? A. Viher: "Naša ponudba za- jema široko paleto bančnih sto- ritev. Razdelimo jih lahko na aktivne, pasivne in nevtralne posle. Aktivni posli predstav- ljajo kreditno poslovanje. S ta- kojšnjo realizacijo potrošniških kreditov se naša ponudba razli- kuje od konkurence, z velikim zadovoljstvom jo sprejemajo tudi komitenti. Pri nas lahko dobijo kredite vsi zaposleni, tudi delavci pri samostojnih po- djetnikih, upokojenci in tudi študenti, ki sprejemajo redna nakazila na Krekovo banko. Pa- sivni posli pomenijo poenosta- vitev vsakdanjega poslovanja z denarjem in njegovo opleme- nitenje. Mednje sodijo razne oblike tolarskega in deviznga varčevanja, tekoči računi, hra- nilne vloge, žiro računi in de- vizni račun. V okviru tekočega računa nudimo trajne naloge, izredne prekoračitve in možnost sodobnega plačevanja s plačil- nimi karticami. V mislih imam kartico Activa za plačevanje bla- ga in storitev v naši državi in kartico Activa Eurocard / Ma- stercard za plačevanje blaga in storitev ter za dvig gotovine pri bankomatih in v bankah doma in v tujini. Naše zveste stranke z višjo boniteto se lahko odločijo za zlato kartico Activa in Acti- ca Eurocard / Mastercard ali za zlati ček. Nevtralni posli pome- nijo poslovanje z vrednostnimi papirji. V okviru tega ponujamo kakovostne storitve pri nakupu ali prodaji drugih vrednostnih papirjev. Krekova banka je v za- četku letošnjega leta prejela od banke Slovenije in Agencije za trg vrednostnih papirjev polno licenco za opravljanje vseh po- slov v zvezi z vrednostnimi pa- pirji, zagotovila pa si je tudi članstvo na ljubljanski borzi vrednostnih papirjev in pri Klirinško-depotni družbi." banka, ki pride tudi na dom Tednik: Katere posle v ok- viru vaše bogate in široke pa- lete bančnih storitev bi želeli še posebej predstaviti? A. Viher: "Začel bi pri rent- nem varčevanju, ki je klasičen in v svetu uveljavljen način dol- goročnega varčevanja, z najvišjo obrestno mero (5,15 odstotka) in z najkrajšo dobo varčevanja pet let. Namenjeno je uresniči- tvi različnih osebnih ciljev. Z njim zbiramo finančna sredstva za gradnjo doma, šolanje otrok, nakup vrednejših dobrin, brez- skrbnejšo jesen življenja ob do- datni pokojnini in podobno. V tej ponudbi lahko komitenti iz- birajo različne oblike vplačeva- nja. Varčujejo lahko z rednimi pologi (mesečnimi, kvartalni- mi, polletnimi in letnimi) ali na osnovi depozita z enkratnim pologom. Znesek lahko določi- jo sami, najmanjši pa je pet tisoč tolarjev. Varčevalna knjižica je namenjena vsem, ki želijo pola- gati denar na knjižico kadarkoli in ne vedo natančno, kdaj bodo privarčevani denar potrebovali. Prinaša višje obresti (TOM -I- 1 %), ki jih mesečno pripisuje- mo. Potrebno je le, da vsak po- log denarja odleži na varčevalni knjižici vsaj 31 dni. Študentski račun je namenjen vsem dija- kom in študentom, ki prejemajo nakazila (štipendijo, trajni na- log s strani staršev in podobno). Vodenje tega računa je brezpla- čno, prav tako je imetnikom na voljo limit v višini 15 tisoč tolarjev in možnost dvigovanja gotovine preko bankomata. Štu- dentje lahko pridobijo tudi kre- dit do višine 200 tisoč tolarjev. Krekova banka razpolaga tudi z bankomatom, kjer lahko komi- tenti preverjajo stanje, dvig,, jejo gotovino, tudi s kartican; (VISA, EC in podobno), lahk pa si tudi napolnijo račun ^ svojem GSM aparatu. Omeni bi tudi, da lahko naši komiteni dvigujejo gotovino na vseh ban komatih po Sloveniji, prav tak pa tudi na vseh enotah pošti in to brez provizije. Posebej p bi želel opozoriti na akcijo Kre kove banke "Dober dan", v ol viru katere ponujamo sedanjit in bodočim komitentom sveto vanje. Možen pa je tudi dogovo za svetovanje tudi na stranki nem domu. Vsem, ki to želijc bomo z veseljem poiskali prav rešitev za njihove denarne zj deve." Tednik: Kdaj ste doseglji\ za svoje stranke? A. Viher: "Dosegljivi smo vsal dan od ponedeljka do petka oi 9. do 12. ure in od 13. do 16.3! ure, bankomat pa je na voljo 2 ur." Tednik: Kako ocenjujete do sedanje delo Krekove bank na Ptuju? A. Viher: "Rečem lahko, d smo z dosedanjim delom n; Ptuju zelo zadovoljni. Odziv ko mitentov kaže, da so nas priča kovali in dobro sprejeli, kljul temu da je na Ptujskem hud; bančna konkurenca. Po najbo Ijših močeh se trudimo, da ure sničujemo naš slogan: "Da h denar v službi človeka." Vode nje poslovalnice na Ptuju ser sprejel kot izziv in priložnosi ker rad delam z ljudmi. Prei prihodom na Ptuj sem delal n področju deviznega trgovanja pred tem pa v eni od bank, tak( da mi izkušenj iz bančnega po slovanja ne manjka. Sicer pa a na delo na Ptuj vozim vsak dat iz Maribora, kjer sem doma." ML Krekova banka, d.d.» Ma- ribor |e tudi v lanskem letu dobro poslovala, BOančna vsota |e ob koncu ieta 1999 znašala 58 milijard tolar- jev. Poslovanje s prebivals- tvom je bilo eno temeljnih področij njenega delovan- ja. Sredstva prebivalstva, ki predstavljajo 60 odstot- V kov vseh sredstev banke, so najmočnejši in najkvalitet- nejši vir: na 52 tisoč raču- nih so imeli prebivalci več kot 27 milijard tolarjev. Otroški kotiček v Krekovi banki, kjer si dajejo duška najmlajši - bodoči bančni komitenti; na fotografiji Viktorija in Matic. Foto'. Črtomir Goznik Vodja ptujske poslovalnice Krekove banke, d.d., Maribor Aleš Viher: "Komitenti na Ptujskem so nas dobro sprejeli." ILIRIKA - BORZNOPOSRiDNISKA HISA/TEDENSKI KOMENTAR Tiyovanie v negativnih štenlkah Slovenski investitorji so v tem tednu lahko spremljali visoke negativne skoke vrednostnih papirjev. Vrednosti mnogih delnic so se zama- jale pod prodajnimi pritiski, ki jim povpraševal- ci s svojimi nakupnimi naročili niso bili kos. Tako se je Slovenski borzni indeks v tem tednu znižal za dobra dva odstotka, trgovanje na bor- zi pa je spremljala tudi nizka likvidnost, saj je v povprečju dnevno sklenjenih le za okoli 200 milijonov tolarjev čistih poslov. Na zadnji trgo- valni dan v tretjem četrtletju so investitorji pre- senetili predvsem s svežnji, saj je bilo na ta način sklenjenih kar za 4,5 milijarde tolarjev poslov, največ od tega z delnicami PID Nacio- nalna finančna družba I in delnicami SKB ban- ke. V uradni borzni kotaciji skoraj ni delnice, ki bi kljubovala trgu. Mnogo pomembnih delnic je padlo pod svoje podporne meje, kar se v nadaljevanju lahko izkaže kot še nadaljnje ni- žanje tečajev. Tako se je delnica Krke spustila pod mejo 24.000 tolarjev, nad katero se je za- drževala tri mesece. Trgovanje z delnico se je v začetku tedna začelo nad 25.000 tolarji, do konca tedna pa se je vrednost znižala na 23.777 tolarjev, kar v enem tednu pomeni 5,6-odstotni padec. Skladno z gibanjem Krke se je znižala vrednost tudi drugemu farmacevt- skemu podjetju Lek. Cena delnice je zajadrala krepko pod 34.000 tolarjev, investitorji pa so uspeli ob koncu tedna zadržati tečaj šele pri 33.140 tolarjih. Podobno so se gibale tudi vse druge delnice uradne t)orzne kotacije, vendar pri slednjih negativni trend ni tako pustošil kot pri farmacevtih. Vrednost naftnih podjetij se je znižala za odstotek, prav toliko pa je znašal tudi padec primorskega podjetja Luka Koper, katerega delnica je vredna 2.850 tolarjev. Pre- vzemna aktivnost podjetij prav tako ne zadrži splošnega negativnega trenda. Delnici Raden- ske, ki je v primerjavi s Pivovarno Laško še vedno prepoceni, se je vrednost v preteklem tednu znižala še za nadaljnji poldrugi odsto- tek, tečaj delnice pa se je ustalil pri 2.230 tolar- jih. Podobno tudi prevzem Colorja nima vpliva na delnico Save, Sava se je v preteklem te- dnu znižala za nekaj manj kot dva odstotka na 15.220 tolarjev, z delnico Colorja pa so se v petek najnižji posli sklenili pri 3,850 tolarjih. Izmed pomembnejših delnic prostega trga je najbolj zagrmelo pri Gorenju. Tečaj se je zniža! za 100 tolarjev, za delnico pa je bilo mogoče ob koncu tedna iztržiti 1.800 tolarjev. Podobno kot uradna borzna kotacija se gib- lje tudi trg pooblaščenih investicijskih družb. Visok promet, ki so ga investitorji sklepali pre- ko poslov s svežnji, ni imel vpliva na redno tr- govanje, V enem tednu je indeks PIK zdrsnit za debele tri odstotke, najbolj pa so k temu pripo- mogli polprazni PID-i. Infond zlat se je znižal za nekaj manj kot 7 odstotkov, Kmečka družba pa je zdrsnila še za dodatni odstotek, enotni tečaj pa se je znižal na 44 tolarjev in pol. Trenutno stanje na trgu kapitala se nam kaže prav v klavrni podobi. Brez poslov s svežnji, ki so po vsej verjetnosti posledica prestruktu- riranja portfeljev večjih investitorjev pred četr- tletnimi rezultati, se trguje bolj malo, kar se v končni fazi kaže tudi na tečajih delnic. Tudi v prihodnje ne gre pričakovati kakšnih bistvenih preobratov, saj je na trgu vse premalo denarja in volje, da bi lahko zaplul v pozitivne številke. Matjaž Bemik, iiirika - borznoposredniška hiša, d.d. TEDHIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovi! Okrajni o šenci 5, Ormož - Manjo^i Gordana Ogrizek, Vintaro-J vci 20/b, Destrnik - Marka; i Andrej ka Kogler, Destrnik 29 - Tjašo; Renata Mesarič, Strmolska 6, Rogatec - Kri, stijana; Tanja Šlamberger, Cirkovce 77 - Tima; Dra- gica Rašl, Pobrežje 52, Vi- dem - Heleno; Klementina Kokot, Pestike 2, Zavrč - deklico; Bianca Cestnik, Draženci 19, Ptuj - Vasi- liko Klementino; Nataša; Pajžlar, Mihalovci 71, Iva-, njkovci - Anjo; Olga Sire, Gomila 15, Destrnik - de- klico; Damjana Verbančič, Hlaponci 2 l/a, Juršinci - Nušo; Sanja Lajevec, Kve- drova 5, Ptuj - Gregorja; Sonja Krabonja, Lešnica 31 - Nušo; Bojana Mikša, Mala vas 28/a, Gorišnica - Niko. Poroke - Ptuj: Matevž Žgavc in Klavdija Potrč, Mestni Vrh 74/a; Miran Šalamun in Romanca Čuš, Ptuj, Osojnikova c. 25; De- jan Žlender in Janja Žni- darič, Ptuj, Rimska ploščad 12; Stanko Zupanič in Jo- žica Strelec, Placerovci 8; Miran Čeh, Podvinci 15, in Monika Štebih, Pacinje 10/a. Poroka - Videm pri Ptuju: Janez Vogrinec in Stanka Belšak, Pobrežje 140. Umrli so: Ivanka Resman, Šturmovci 11, roj. 1926, umrla 21. septembra 2000; Terezija Fakin, roj. Kova- čič, Varoš 4, roj. 1926, umr- la 22. septembra 2000.