ARHIVI 28 (2005), št. 2, str. 313-334 Iz arhivskih fondov in zbirk 313 UDK 323.3(497.4)"15/16" Prejeto: 30. 9. 2005 Seznami kranjskega plemstva in kranjskih deželnih stanov ANDREJ NARED svetovalec - arhivist, Arhiv Republike Slovenije, Zvezdarska 1, p. p. 21, SI-1127 Ljubljana, el. pošta: andrej.nared@gov.si IZVLEČEK Avtor v razpravi predstavlja glavne tipe plemiških in stanovskih seznamov ter skuša ugotoviti njihovo vrednost za zgodovino (kranjskih) deželnih stanov. Predstavitev začenja z listinskimi seznami prič, tem pa sledi podrobna predstavitev zanimivih vojaško-nabornih, davčnih in drugih seznamov iz 15. stoletja. Nekateri od teh so bili doslej povsem neznani in odpirajo nove poglede na številčnost kranjskega plemstva kot jedra nastajajočih deželnih stanov. S seznami iz 16. stoletja kaže, koliko članov je kranjski deželni zbor okvirno imel in koliko se jih je v resnici udeleževalo njegovih zasedanj. V zadnjem delu razprave je govor o zbirnih seznamih (matrikah), ki so kompilirane iz različnih virov, pogosto polne napak in imajo kot zgodovinski vir relativno majhno vrednost. V prilogah so objavljeni trije dragoceni in doslej nepoznani seznami krcmjskegaplemstva oziroma deželcmov iz let 1421-1422 in 1446. KLJUČNE BESEDE: Kranjska, plemstvo, deželni stanovi, deželni zbori, seznami, matrike, objave virov ABSTRACT THE LISTS OF THE CARNIOLAN NOBILITY AND THE CARNIOLAN PROVINCIAL STATES The author presents the most important types of the lists of the nobility and the provincial States, and tries to establish their value for the history of the (Carniolan) provincial States. The presentation opens with the documents containing the lists of the witnesses, followed by the very detailed introduction of the interesting military-recruiting, the tax and other lists from the 15th century. Some of those have been totally unknown till now, and they are opening new views, with regard to the large number of Carniolan nobility, as the nucleus of the emerging provincial States. Using the lists from the 16th century, the author points out, how many members the Carniolan provincial diet approximately had, and how many of them actually took part in its sessions. The last part of the discussion addresses the issue of the accumulated lists (registers), which have been compiled from various sources, often full of mistakes, and having a relatively small value as a historical source. In the supplements, three valuable, and up till now not known, lists of the Carniolan nobility, respectively provincial States' members from the years 1421—1422 and 1446 have been published. KEY WORDS: Carniola, nobility, provincial States, provincial diets, lists, registers, publications of the sources Med pomembnejšimi zgodovinskimi (arhivskimi) viri, ki nam lahko pomagajo rekonstruirati sestavo in številčnost kranjskega plemstva in kranjskih deželnih stanov, so gotovo različni seznami plemstva (deželanov), seznami udeležencev deželnih zborov, davčne liste, zbirne stanov- ske matrike in podobno. Tovrstni viri so razpršeni po domačih arhivih (zlasti Arhivu Republike Slovenije) in tujih (avstrijskih) arhivih ter bibliotekah, zato se nam zdi primerna kritična predstavitev le-teh na enem mestu. Razprava je nastala kot del širše raziskave o oblikovanju 314 ARHIVI 28 (2005), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Andrej Nared: Seznami kranjskega plemstva in kranjskih deželnih stanov, str. 313-334 kranjskih deželnih stanov in deželnozborskega postopka do leta 1518, vendar se zaradi narave seznamov samih in njihove bolj celostne predstavitve časovno ne omejuje le na srednjeveško obdobje, temveč želi predstaviti časovno in vsebinsko zaokroženo celoto. Razjasniti bomo poskušali okoliščine nastanka posameznih seznamov, njihov namen, predvsem pa uporabnost in zanesljivost za "sestavljanje" deželnostanovske korporacije. Na konec razprave, posvečene osemdesetletnici arhivskega svetnika Petra Ribnikarja, ki mu je Arhivsko društvo Slovenije leta 2002 kot prvemu podelilo najvišje stanovsko (Aškerčevo) priznanje prav za objavo arhivskih virov, smo uvrstili še objavo treh starejših, doslej tako rekoč nepoznanih plemiških oziroma stanovskih seznamov. Seznami prič Med listinskim gradivom bi o (številčni) moči svetnega in cerkvenega plemstva največ izvedeli s seznamov prič,1 ki so bili do srede 14. stoletja, posebej v času Rudolfa IV., pomemben element svečanih privilegijev. Že med vladanjem njegovih bratov in naslednikov jih z izjemo posameznih pogodbenih in mirovnih listin praktično ni bilo več.2 Tudi za čas, ko so bili razmeroma pogosti, pa listinski seznami prič nikakor ne igrajo tolikšne vloge, kot jim jo na primer pripisuje Franz Krones, Po njegovem naj bi namreč vedno znova pojavljajoča se imena pomembnejših plemišjdh rodbin že konec 12, in v 13. stoletju na Štajerskem predstavljala "den eigentlichen Kern der Landesvertretung".3 Glede na današnje vedenje o začetkih deželnih stanov taka trditev pač ne potrebuje komentarja. Med seznami prič zaslužijo nekaj več pozornosti tisti, kijih najdemo v deželnoknežjih privilegijih in hišnih Seznam prič je sestavni del eshatokola listine in našteva tiste osebe, ki so bile navzoče ob samem pravnemu dejanju ali pa ob izstavitvi listine. Seznami so bili namenjeni pravni varnosti udeležencev pravnega akta, saj je bilo mogoče priče ob morebitnem sporu poklicati pred sodišče, da bi potrdile resničnost zapisanega. Praviloma so v seznamih najprej naštete osebe duhovniškega (cerkvenega), nato pa svetnega stanu, znotraj obeh skupin pa so razvrščene po rangu. Z uveljavljanjem preprostejših oblik listin od srede 14. stoletja so postajali seznami prič čedalje redkejäi, od začetka 15. stoletja pa izjemni. Glej J. Spiegel, Zeugenliste, v: Lexikon des Mittelalters 9 (CD-Rom Ausgabe, 2000), 588s. Christian Lackner, Hof und Herrschaft. Rat, Kanzlei und Regierung der österreichischen Herzoge (1365-14061, Mitteilungen des Instituts für österreichische Geschichtsforschung (= MIÖG), Erg.bd. 41 (2002) (odslej Lackner, Hof und Herrschaft), 251s. Franz Krones, Vorarbeiten zur Quellenkunde und Geschichte des mittelalterlichen Landtagswesens der Steiermark, Beiträge zur Kunde steiermärkischer Geschichts-Quellen (— BKStGQ) 2 (1865) (odslej Krones, Vorarbeiten 1), 38, glej tudi str. 65, 71 ss. redih. Med prvimi omenimo za primer le dve potrditvi privilegijev križevniških vitezov, ki ju je avstrijski vojvoda Rudolf IV. izstavil februarja 1360 v Gradcu in marca istega leta v Ljubljani,4 ter še nekaj mesecev pozneje na Dunaju izstavljeno potrditev privilegijev mekinjskega samostana.5 V graški listini z 10. februarja je naštetih prek 40 prič, med njimi so oglejski patriarh, salzburški, freisinški, passauski, krški, sekavski, lavantinski in chiemseejski (nad) škof, več grofov (mdr. goriška grofa Majnhard in Henrik, orten-burški grof Oto, celjska Herman I. in Ulrik I.), nosilcev dvornih služb (dvorni maršal, točaj, ko-mornik, stolnik, kuhar ...), glavarji Avstrije nad Anižo, Štajerske, Koroške in Kranjske. Poldrugi mesec kasneje (27. 3.) je Rudolf na prošnjo ljubljanskega komturja potrdil še privilegije kri-ževniškega reda za Koroško in Kranjsko. Na listi prič je nekaj oseb manj, sestava pa je podobna kot v graškem primeru. Enako velja za privilegij mekinjskega samostana z 18. julija, ki pa je bil izstavljen na Dunaju. Skupna ugotovitev za vse tri sezname prič je - in prepričani smo, da bi pregled podobnih deželnoknežjih listin sklep le še utrdil - da se v njih pojavljata predvsem dve vrsti ljudi. Na eni strani gre za predstavnike "političnega establišmenta", ki jih je deželni knez zaradi njihovega bogastva in položaja v družbeni hierarhiji (cerkveni dostojanstveniki) pritegnil med svoje svetovalce, na drugi pa za nosilce dvornih funkcij in člane ožjega knežjega svete Dejstvo, da v omenjenih listinah iz leta 1360 poleg dveh "Kranjcev" - grofa Ota iz družine Or-tenburžanov, ki so imeli na Kranjskem kar nekaj posesti, in kranjskega glavarja Leutolda Sta-decka, ki je bil "Kranjec" po funkciji - ni nobenega Kranjca, in to ne glede na to, da so listine regulirale kranjske zadeve in da so bile nekatere v Ljubljani tudi izstavljene, indicira nepomembnost kranjskega plemstva na dvoru in pri urejanju deželnoknežjih poslov nasploh. Med hišnimi redi in pogodbami vzemimo tokrat v roke te: hišni red vojvode Albrehta II. iz leta 1355, ki ga je izdal v sodelovanju z dežel-skimi gospodi,6 potrditev dedne pogodbe med 4 Eduard Gaston Graf von Pettenegg, Die Urkunden des Deutsch-Ordens-Centralarchives zu Wien I. Bd. (1170-1809), Prag Leipzig 1877, 351s, št. 1340, 1343; Peter von Radics, Herzog Rudolf IV. und das Land Krain, Mittheilungen des historischen Vereins für Krain (= MHVK) 19 (1864), 102; Jože Mlinarič, Stiška opatija 1136-1784, Novo mesto 1995, 146s. Skorajda v istih dneh, 6. februarja (Gradec) in 28. marca (Ljubljana"), je vojvoda potrdil privilegije kartuziji v Bistri, zato so razumljivo skorai identične tudi med pričami naštete osebe; prim. Franc Komatar, Ein Copialbuch des Klosters Freudenthal. Mittheilungen des Musealvereines für Krain (= MMK) 13 (1900), 59ss, št. 46, 47. 5 Arhiv Republike Slovenije (= AS) 1063, Zbirka listin (= ZL), sig. 5096, 1360, julij 18., Dunaj. ® Emst von Schwind und Alphons Dopsch (Hrsg.), Ausgewählte Urkunden zur Verfassungsgeschichte der deutsch-osterreichi- ARHIVI 28 (2005), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Andrej Nared: Seznami kranjskega plemstva in kranjskih deželnih stanov, str. 313-334 315 Habsburžani in Luksetnburžani iz februarja 13647 ter listino, s katero je vojvoda Viljem po smrti svojega očeta Leopolda III. oktobra 1386 v svojem in v imenu svojih bratov naznanil, da stricu Albrehtu HI. predaja v upravljanje dežele leopoldinske linije, s čimer so bila začasno suspendirana določila delilne pogodbe iz Neuberga (1379).8 Veljavnost hišnega reda so z navzočnostjo in s svojimi pečati potrdili tudi lantherrn, in sicer v enem primeru 39 večinoma avstrijskih gospodov,9 v koroški varianti pa osem Korošcev.1" Kranjce bomo zaman iskali med množico plemstva, kije potrdila habsburško-luk-semburško dedno pogodbo, prav tako med predstavniki prizadetih dežel, ki so potrdili predajo uprave leopoldinskih dežel Albrehtu III. V zadnjem primeru gre za ljudi, ki so bili večino časa v knezovi bližini in za njegove namestnike v posameznih deželah. Kranjsko je zastopal deželni glavar Hugo Devinski.11 Povedano kaže na odmaknjenost Kranjske od glavnega dogajanja, ki se je zgoščevalo zlasti v Avstriji in na Štajerskem. Zapostavljenost je brez dvoma nespodbudno vplivala na kranjsko plemstvo, kije kneza videvalo tako rekoč le ob dednih poklonitvah. To dejstvo, ki je poleg teritorialne nehomogenosti dežele brez dvoma pripomoglo k poznemu izoblikovanju plemiško-stanovske kor-poracije, se jasno pokaže tudi v pasivnosti kranjskega plemstva v habsburških družinskih sporih v prvem desetletju 15. stoletja. V letih 1406-07 so se za obrambo svojih interesov in interesov svojih favoritov znotraj vladarske hiše povezali tako avstrijski kot tirolski stanovi, ki so sehen Erblande im Mittelalter, Innsbruck 1895 (odslej Schwind Dopsch. Ausgewählte Urkunden), 189ss. Nr. 102; Franz Kranes, Urkunden zur Geschichte des Landesfürstenthums, der Verwaltung und des Ständewesens der Steiermark, BKStGQ 30 (1899) (odslej Krones, Urkunden), 60s, št. 193; Monumenta historica ducatus Carinthiae (= MDC) (Hrsg. Hermann Wies-sner), X, Klagenfurt 1968, 150s, št. 446. 7 Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, Centralna kar toteka srednjeveških listin za Slovenijo (= CKSL), 1364, februar 23., Dunaj (prepis B. Otorepca po kopiji iz 17. stol.). ® Krones, Urkunden, 94. št. 336. Za pogodbo iz Neuberga in druge delitve habsburških dežel v drugi polovici 14. stoletja glej: Ernst C. Hellbling, Österreichische Verfassungs und Verwaltungsgeschichte. Ein Lehrbuch für Studierende (Rechtsund Staatswissenschaften 13), Wien 1956, 65ss; Erich Zöllner, Geschichte Österreichs. Von den Anfangen bis zur Gegenwart, Wien s1990, 128ss; Günther Hödl, Habsburg und Österreich 1273—1493. Gestalten und Gestalt des österreichischen Spätmittelalters. Wien - Köln - Graz 1988, 139ss; Alois Nieder-stätter, Die Herrschaft Österreich. Fürst und Land im Spätmittelalter (Österreichische Geschichte 1278-1411, Hrsg. H. Wolfram), Wien 2001, 194ss; Lackner, Hof und Herrschaft, 17ss. 9 Schwind - Dopsch, Ausgewählte Urkunden, 189ss, Nr. 102; Kranes, Urkunden, 60s, št. 193. 10 MDC X, 150s, št. 446. 11 Krones, Urkunden, 94, št. 336. bili tedaj v veliki meri že formirani, prav tako se je povezalo štajersko viteštvo.12 Bolj ali manj formirani deželni stanovi (mnogi člani so v listinah poimensko našteti) so v teh deželah s prelomom stoletja postajali upoštevanja vreden element, katerega razsodniško vlogo so morali upoštevati tudi habsburški knezi.13 Seznami prič ali v listinah kako drugače naštetih oseb nam torej za kranjsko plemstvo ne omogočajo vrednotenja številčnosti in politične moči. Imena dobrega ducata plemičev, ki so po smrti Ulrika Spanheima konec leta 1269 in v začetku naslednjega prisegli zvestobo njegovemu bratu Filipu ter tako zavrnili pretenzije Otokarja Premisla, nam ne povedo ničesar drugega kot to, da je v plemstvu ožje Kranjske že utripala določena deželna zavest in da ga je na deželo poleg (še nekodificiranega) deželnega prava vezala predvsem oseba deželnega kneza. Plemiški in davčni seznami 15. stoletja Pregled plemiških, davčnih in stanovskih seznamov začnimo okoli leta 1400. Na seznamu Nomina dominorum et militari um (Stiriae, Carinthiae et Carniokie)15 je sicer s poznejšo roko in vprašajem zapisana letnica 1397, Krones, ki je seznam najprej objavil, pa ga postavlja v leta 11 Schwind - Dopsch, Ausgewählte Urkunden, 300ss, Nr. 159, 161; Krones, Urkunden, 120ss; isti, Bericht über die Ergebnisse einer archivalischen Reise im Herbste 1896, BKStGQ 28 (1897), 98s, št. IV. 13 Nekaj desetletij kasneje je pogum avstrijskih stanov tako zrasel, da so interese dežele in legitimnega (mladoletnega) deželnega kneza Ladislava Posmrtnika branili celo z orožjem. Spor je izviral iz različnega tolmačenja testamenta kralja Albrehta II., zlasti tistega dela, ki govori o tem. kdo naj bo skrbnik tedaj še nerojenega princa, kje naj ta odrašča in kdo naj upravlja otrokovo dediščino. Stanovska opozicija okrog Ulrika Eytzingerja je sklenila zvezo, katere glavna zahteva je bila izpustitev Ladislava iz skrbništva Friderika III. in njegova premestitev v Avstrijo. Zvezi se je sprva (v oktobru 1451) pridružilo 46 oseb, po (prepovedanem) deželnem zboru v decembru pa je drugo verzijo listine zveze, ki se po kraju prvega srečanja upornih plemičev 14. oktobra 1451 v Mailbergu imenuje mailberška zveza, pečatilo kar 254 njenih članov, večinoma pripadnikov stanu gospodov in vitezov, vendar tudi 22 prelatov in 13 mest. O mailberški zvezi in njenih članih glej: Karl Gutkas, Die Mailberger Bund von 1451. Studien zum Verhältnis von Landesfürst und Ständen um die Mitte des 15. Jahrhunderts, MIÖG 74 (1966), 51ss, 347ss; prim. tudi Peter Stih, Ulrik H. Celjski in Ladislav Posmrtni ali Celjski grofje v ringu velike politike, v: Igor Grdina - Peter Stih, Spomini Helene Kottanner, Ženski glas iz srednjega veka (Zbirka Korenine), Ljubljana 1999 (odslej Štih, Ulrik II.), 31ss. 14 Andrej Komac, Formiranje dežele Kranjske in deželnega plemstva v času med 1150 in 1350, tipkopis doktorske disertacije, Ljubljana 2003, 254s; Wladimir Leveč, Die krainisehen Landhandfesten. Ein Beitrag zur österreichischen Rechtsgeschichte, MIÖG 19 (1898), 252s. ^ Steiermärkisches Landesarchiv Graz (= StLA), Meillerakten, XlV-a, Nr. 1. 316 ARHIVI 28 (2005), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Andrej Nared: Seznami kranjskega plemstva in kranjskih deželnih stanov, str. 313-334 1399-1402.16 Štajerski del seznama vsebuje 74 oseb iz 46 grofovskih, gosposkih in viteških rodbin, pri čemer so verjetno vključene samo pomembnejše. Korošcev je precej manj (22 iz 19 družin), od teh so tri gosposkega stanu. Tudi tu lahko predvidevamo, da so naštete samo pomembnejše družine.17 Za Kranjsko z imeni spoznamo 63 oseb iz 48 rodbin;18 prvi na seznamu je kranjski deželni glavar Herman II. Celjski, ki bi sicer spadal med štajersko plemstvo. Takoj je opaziti, da je na kranjskem seznamu v primerjavi s predhodnima razmeroma veliko plemstva, to pa najbrž pomeni, daje popolnejši od štajerskega in koroškega, ne glede na to, da je vse tri hkrati sestavil isti človek. Iz let 1421-1422 so kar trije seznami kranjskega plemstva. Glede na to, da sta dva izmed njih praktično nepoznana,19 ju v celoti objavljamo v prilogah (1 in 2). Kot je pri takih dokumentih običajno, tudi omenjenih treh ne moremo datirati do dneva natančno. Prvi med njimi, seznam Lanndlewt Krayn vnd in der Metding,20 nosi arhivsko letnico "c, 1420" in sodeč po zelo podobnem seznamu štajerskega plemstva21 bi lahko leto 1420 kar obstalo. Dvom pa v take misli vnaša sam začetek seznama - Landlewt, Krain, vocati vnder den Awrsperger — ki priča, daje seznam nastal ob sklicu (pregledu) deželne plemiške vojske; le-to je po pričakovanju vodil deželni glavar (Jurij H.) Turjaški. Problem je v tem, da glavarstva Jurija Turjaškega po doslej 16 Franz Krones, Landesfürst, Behörden und Stände des Herzogthums Steier 1283—1411 (Forschungen zur Verfassungs- und Verwaltungsgeschichte der Steiermark IV/1), Graz 1900. 233ss, ima nepopolno objavljen seznam za vse tri dežele; Štajerski del seznama je kasneje objavil tudi Meli, a ga je ohlapneje datiral v leta 1400-1410 - Anton Meli, Grundriß der Verfassungs- und Verwaltungsgeschichte des Landes Steiermark, Graz - Wien - Leipzig 1029 (odslej Meli, Grundriß), 299. V času Kronesove objave je bil seznam äe v dunajskem Hiä-nem, dvornem in državnem arhivu. 17 Prim. Peter Feldbauer, Herren und Ritter, v: Herrschaftsstruktur und Ständebildung. Beiträge zur Typologie der österreichischen Länder aus ihren mittelalterlichen Grundlagen (Sozial- und wirtschaftshistorische Studien, Hrsg. A. Hoffmann und M. Mitterauer), Bd. 1, Wien 1973 (odslej Feldbauer, Herren und Ritter), 122. 158. I o , Krones je spustil dva Mindorferja in jih ima le 61 (47). 19 Obstoj prvega sicer razberemo iz dela Burkharda Seufferta in Gottfriede Kogler (bearb.), Die ältesten steirischen Landtagsakten 1396—1519 (Quellen zur Verfassungs- und Verwaltungsgeschichte der Steiermark, Bd. 3). Teil I: 1396—1452, Graz — Wien - München 1953 (odslej Landtagsakten I), 55, op. 81, o drugem pa lahko na osnovi Mehovih besed le slutimo (Meli, Grundriß , 301, op. 125). 20 Haus-. Hof und Staatsarchiv Wien (— HHStA), Osterreichische Akten, Krain, K. 1, Fasz. 1, fol. 1—2; glej prilogo 1. 21 StLA, Meillerakten, XIV a, Nr. 2, fol. 27. Gre za seznam vo- jaškega sklica 24. junija 1420 (convocati ad Joh. bap. anno etc. XX). Kranjski je bil verjetno pripravljen iz podobnih vzgibov. znanih podatkih ne moremo precizno definirati. Seznam kranjskih deželnih glavarjev namreč ne daje jasnega odgovora. Glede na to, da je bil glavar 7. maja 142022 in tudi 26. maja 142123 gotovo še Ulrik Šenk z Ostrovice ter daje potem 2. maja 1422 kot glavar izpričan goriški grof Henrik,24 pa bi v vmesno, manj kot leto dolgo obdobje (po 19. avgustu 1421 in pred 2. majem 1422)25 lahko postavili Jurija in s tem še kar natančno datirali tudi naš seznam. Na seznamu je brez treh prečrtanih 99 oseb, če upoštevamo še v "naslovu" nakazanega glavarja, pa okroglih sto. Na Kranjskem je sodeč po seznamu živelo okrog 60 plemiških rodbin,26 po številu odraslih moških (tri ali več) so bile najmočnejše te: Mengeški, vitezi s Kamna (Stein), Mindorferji, Cušperški, Galli, Lambergi, Liechtembergi, Turjaški, Sa-werji in Verneški (W(B)ernekker). Seznam zaznamujejo pike, križci, vijugaste in navpične črtice ter zvezdice,27 ki so pred imeni naštetih plemičev in za njimi. Smoter teh oznak lahko samo bolj ali manj upravičeno domnevamo. Ker gre za seznam vojaške narave, je ena možnost ta, da oznake govorijo o tem, koliko (oboroženih) mož je vsak pripeljal s seboj. Po drugi, manj verjetni možnosti, seznam ni bil enkratne narave, ampak so ob več pregledih deželne vojske "obkljukali" prisotne. Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku (— GZL) (izd. Božo Otorepec) 111/39; Georg Kozina, Die Landeshauptleute von Krain bis gegen das Ende des 15. Jahrhunderts, Laibach 1864 (odslej Kozina, Landeshauptleute), 14. Franc Komatar. Das Schloßarchiv in Auersperg, MMK 18 (1905), 19 (1906), 20 (1907), Carniola n. v. 1 (1910), 187, št. 330. Listino je izstavil "Lewtel Julbekch. des edlen herren Vlreichs Schenkchen von Osterwicz Verveser in Krain"; to nedvomno kaže, da je bil glavar Ulrik. Ulrik je bil nato glavar še v letih 1428-29. ~4 Kozina, Landeshauptleute, 14. 19. avgusta 1421 je nadvojvoda Ernest razsodil v sporu med Tuijačani in ljubljanskimi meščani ter ljudmi in dem Tal in v iški fari zaradi spornih gmajne in gozdov. Pravdo so dobili slednji in po nekaterih razlagah naj bi vojvoda Juriju za "odškodnino" ponudil mesto kranjskega deželntga glavarja. Gotovo je, da Jurij v času razsodbe äe ni bil glavar pa tudi, daje kot glavar zaradi maščevanja Ljubljančanom pri Ernestu kmalu padel v nemilost. Glej: GZL ID/40, EI/43; Kozina, Landeshauptleute 14s: Miha Preinfalk, Gospodje Turjaški v srednjem veku. Genealoška podoba turjaške rodbine do 16. stoletja, tip-kopis magistrske naloge, Ljubljana 2001 (odslej Preinfalk, Gospodje Turjaški), 138s; isti, Auerspergi. Po sledeh mogočnega tura (Thesaurus memoriae; Dissertationes 4), Ljubljana 2005 (odslej Preinfalk Auerspergi), 462. 26 Število rodbin je težko natančno določiti, ker pač ne vemo, koliko vej so imele vse, poleg tega pripadniki (po imenu) ene rodbine niso vedno navedeni skupaj. ~7 Pri oznakah, ki jih predstavljamo tudi v objavi dokumenta (priloga 1), je treba upoštevati, da se je bilo kdaj zaradi nejasnih razlik težko odločiti med piko ali črtico, zato naj bo ta detajl v seznamu le za ilustracijo. ARHIVI 28 (2005), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Andrej Nared: Seznami kranjskega plemstva in kranjskih deželnih stanov, str. 313-334 317 t ■V -G^bAr^ f, rrnS /ftji« jcjin.t fesiSJ , "Jwv^__ - . flhi._G l Začetek seznama kranjskega plemstva iz let 1421-1422. .SYL/1, Meillerakten, XIV-a, Nr. 3,fol. 17r. Naslednji seznam Štajercev in Kranjcev je kljub drugačnim označbam nastal nekako v istem času.28 Tako trditev podpiramo z začetkom štajerskega seznama, na katerem so za devetimi prelati najprej našteti štirje celjski grofje: Herman II., Friderik II., Ulrik II. in Herman III., kije 28 StLA, Meillerakten, XIV-a, Nr. 3. Na zadnji strani (fol. 19v) podolgovatega papirnega zvežčiča je z dokaj sočasno pisavo poleg naslova Lanntlewt in Steir, Crain leto 1400, kasnejše datiranje (svinčnik, zač. 20. stol.?) pa spet postreže s "c. 1420". prečrtan. Razlog je lahko samo eden - nezakonskega, a pozneje legitimiranega sina Hermana II., freisinškega in tridentinskega škofa Hermana "Kilavega", ni bilo več med živimi. Umrl je 23. decembra 1421.29 Da pa seznam po drugi strani ni mogel nastati veliko pred Hermanovo smrtjo, dokazuje njegov kranjski del, saj na njem kot deželnoknežjega oskrbnika svibenskega gospostva najdemo Konrada Prennerja (Conrud Pre"mer vnser^0 phleger ze Scherphenberg), zanj pa vemo, da je imel to funkcijo v letih 14211439.31 Obsežnejši štajerski del seznama obsega enajst strani,32 kranjski, ki ga objavljamo kot prilogo 2, pa štiri strani oziroma dva lista. Pred imeni kranjskega plemstva in za njimi so tudi tu raznovrstne oznake, ki so domnevno nastale iz istih (domnevnih) razlogov kot pri predhodnem seznamu. Na seznamu je 125 posamično navedenih plemičev,33 vsaj dva se skrivata še pod oznako vnd seine brudern. Poleg tega je še dober ducat prečrtanih imen. K močnejšim se uvrstijo še družine Apfaltrerjev, vitezov z Doba (Aich), Gallenbergov, Blagoviških, Ravbarjev, Snežniških ter gradiščanov iz Lienza in Jame. Seznam se zdi precej popoln in daje dober vpogled v številčnost kranjskega plemstva - jedra nastajajočih deželnih stanov. Ob tem je zanimivo, da je Konrad Kraig Mlajši kot edini predstavnik svoje rodbine na obeh seznamih na prvem mestu. Takoj za njim in dvema Steberškima (Stegberg) sledi Jurij (Jorg) Turjaški, ob nastanku seznama očitno že (oziroma še) deželni glavar. V zbirki Meillerakten graškega deželnega arhiva najdemo pod oznako XIV-a, Nr. 5 še en seznam iz leta 1422. Zvežčič obsega dvanajst listov, na njih pa so imena 291 štajerskih de-želanov (landleut), komaj 26 koroških, 41 kranjskih in posebej še 31 deželanov in der Mett-likch.34 Seznam je za Štajersko gotovo precej 30 31 ~y Glej Primož Simoniti, Humanizem na Slovenskem in slovenski humanisti do srede XVI. stoletja, Ljubljana 1979, 15s, 124, op. 57. Besedica vnser je zgovorna za avtorstvo seznama; lahko ga namreč pripišemo kakemu deželnoknežjemu uradniku. Dušan Kos, Blesk zlate krone. Gospodje Svibenjski — Kratka zgodovina plemenitih nasilnikov (Thesaurus memoriae; Disser-tationes 1), Ljubljana 2003, 38, 59. 32 Fol. 1 lr-16r. Ločeno so našteti prelati (9, od tega ena opatinja), grofje (6 + 1 prečrtan), gospodje (20 + 7 prečrtanih), vitezi (10 + 2 prečrtana) in oprode (270 + 23 prečrtanih imen). Trije niso navedeni z imenom, ampak le kot vnd sein bruder oziroma zu ein sein bruder. Seznam je v celoti objavil Hans Pirchjgger, Geschichte der Steiermark H (1282-1740), Graz - Wien - Leipzig 1931 (odslej Pirchegger, Geschichte H), 529ss, za Kranjsko in Metliko 532; v CKSL je nepopoln (manjkajo trije Kranjci) prepis Boža Otorepca. Prim. tudi Peter Stih, Celjski grofje, vprašanje njihove deželnoknežje oblasti in dežele Celjske, v: Grafenauerjev zbornik (ured. V. Rajšp et al.), Ljubljana 1996 (odslej Stih, Celjski grolje), 240. Alphons Lhotsky, Quellenkunde zur mittelalterlichen Geschichte Österreichs, MIÖG, Erg.bd. 19 (1963) 33 34 318 ARHIVI 28 (2005), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Andrej Nared: Seznami kranjskega plemstva in kranjskih deželnih stanov, str. 313-334 popoln, bolj vprašljiv pa je za Koroško in Kranjsko. Videli smo, da lahko v tem času na Kranjskem (z Dolenjsko in Belo krajino) računamo s prek 120 deželani, na tem seznamu pa je vpisanih le 72. Razlog je mogoče v tem, da je sestavljavec seznama za ožjo Kranjsko - drugače kot za Metliko (na seznamu je vseh 31 deželanov naštetih z imeni) - razen v 15 primerih navedel le rodbine, na primer Rewtemberger, Hofstetter, Mangespurger, Awrsperger, Stegberger35 itd. V tem primeru bi našteli 53 rodbin. Ocenjevanja popolnosti in s tem uporabnosti kranjskega seznama s stališča raziskovalca se moramo vzdržati tudi zato, ker nam okoliščine in namen nastanka niso poznani. Zgolj z omembo še treh seznamov štajerskega plemstva, od katerih sta zanimiva predvsem druga dva,36 se poslovimo od dvajsetih let 15. stoletja in se za daljši čas ugnezdimo dobri dve desetletji kasneje, v letu 1446 - "letu seznamov". V tem letu so namreč nastali trije, ki jih bomo predstavili kot naslednje. Dva izmed njih sta bila že objavljena in sta prav zato v strokovni literaturi že dodobra "prežvečena", tretji pa je manj poznan ali sploh nepoznan, a posebej za preučevanje začetkov kranjskih stanov zelo dragocen. Prvi seznam ne zadeva plemstva, temveč de-želnoknežjo komorno posest v širšem in ožjem smislu. Popis izredne davčne naklade, ki so jo ob poroki princese Katarine, sestre kralja Friderika III,, z mejnim grofom Karlom Badenskim plačali samostani, duhovščina, deželnoknežja mesta in trgi ter deželnoknežji uradi (domene) na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem,37 v našem kon- (odslej Lhotsky, Quellenkunde), 96, seznam označuje kot "das älteste Landständeverzeichnis", kar pa lahko ovržemo tako iz vsebinskega kot kronološkega vidika. 35 Janez Šumrada, Šteberški in njihova posest v srednjem veku, v: Notranjski listi III, Cerknica 1986, 53, napačno navaja, da so bili Šteberški leta 1422 na seznamu štajerskih deželanov, in to kljub temu, da Pircheggerjevo objavo seznama korektno citira. 3f) Prvi seznam je vojaäke narave, naiteva namreč Štajerce, ki so bili v začetku leta 1423 zaradi turäke nevarnosti pozvani na Kranjsko (HHStA, Österreichische Akten, Krain, K. 1, Fasz. 1, fol. 3—8; objava: Landtagsakten I, 56s, Nr. 11). Druga dva seznama sta nastala konec leta 1424, in sicer v zvezi z dedno po-klonitvijo štajerskega plemstva Frideriku IV., ki je po smrti svojega brata Ernesta Železnega kot skrbnik Ernestovih mladoletnih sinov Friderika V. in Albrehta VI. zavladal notranje-avstrijskim deželam. Posebej dragoceno je, daje ohranjen tako seznam 139 tistih, ki so dobili vabilo, da se kot deželani poklonijo novemu deželnemu knezu (StLA, Meillerakten, XTV-a Nr. 2, fol. 24), kot tudi tistih, ki so se 13. novembra 1424 dedne poklonitve v Gradcu dejansko udeležili; teh je bilo 150 (StLA, Meillerakten. XIV-a, Nr. 4). Oba seznama je objavil Meli, Grundriß, 149s, op. 750 in 752; prim, tudi Stih, Celjski grofje, 240s. 37 HHStA, Hs. W 10, fol. 139r—140v; StLA, Hs. H/14, fol. 52v- 62r; Österreichische Nationalbibliothek Wien (= ÖNB), Handschriften-, Autographen- und Nachlass-Sammlung, CVP tekstu razkriva številčnost in premoženjsko stanje kranjskih samostanov in mest, ki jih je deželni knez kot komorno posest v širšem smislu v tem času že začel pritegovati med deželne stanove. Od skupnega zneska 46.632 gld. je na Kranjsko odpadlo 9008 gld. (mesta so prispevala 2660, prelati 904, duhovščina (pharrer) 1500, deželnoknežji podložniki v okviru uradov pa 3944 gld.). Deleži posameznih mest oziroma samostanov nas tu ne zanimajo, pač pa jih naštejmo in ob tem opozorimo na nekaj pomembnih dejstev. Med mesti najdemo poleg Ljubljane še Kranj, Kostanjevico, Novo mesto in Kamnik. Prelate so zastopali: stiski in kostanjeviški opat, velesovska priorinja, bistriški prior, komturja nemškega viteškega reda iz Ljubljane in ivanov-cev iz Komende (Sartd Peter) ter mekinjska opatinja. Ce ta davčni seznam primerjamo s sestavo kasnejše prelatske in mestne klopi znotraj kranjskih deželnih stanov, pridemo do zanimivih ugotovitev. Tudi ko odmislimo tiste cerkvene ustanove in mesta, ki so bili ustanovljeni oziroma po vzdignjeni po letu 1446, pogrešamo na pre-latski strani pletersko kartuzijo, pa tudi freisinško in briksenško škofijo. Razlog se zdi preprost. V nasprotju z deželno stanovsko sfero, v katero sta bili prek oskrbnikov svojih posesti (loško in blejsko gospostvo) vključeni tudi obe škofiji, je šlo v našem primeru za navadno deželnoknežje obdavčenje, za katero knez ni potreboval privolitve deželnih stanov,38 Kartuzija Pleterje manjka očitno zato, ker je bila ustanova celjskih grofov, torej (tedaj še) zunaj deželnoknežje sfere. Najpomembnejša je brez dvoma ugotovitev, da med mesti manjka Metlika, tedaj v pravnem in strukturnem smislu povsem izoblikovano mesto.39 Prepričljivo razlago za to je pred nekaj leti podal Peter Stih, kije ugotovil, da nekdaj goriška Grofija v Marki in Metliki leta 1446 ni bila v posesti Habsburžanov, temveč celjskih grofov, ki so jo imeli od Habsburžanov v zastavi z de- 8065, fol. 41r—41v, Johann W. Valvasor, Die Ehre des Hert-zogthums Crain, Buch X, Laybach — Nürnberg 1689 (odslej Valvasor, Ehre), 285; Joseph Chmel, Materialien zur österreichischen Geschichte. Aus Archiven und Bibliotheken, I. Bd./1. H. (Linz 1832) (Unveränderter Nachdruck Graz 1971), 66ss, št. XXVHI; Landtagsakten I, 133ss, Nr. 66; GZL X/58. Prim. še: Wladimir Levec - Arnold Luschin, Ein Protokoll der Stadt Stein in Krain aus den Jahren 1502/03, MMK 18 (1005), 52; Sergij Vilfan, Zgodovina neposrednih davkov in arestnega postopka v srednjeveški Ljubljani, Zgodovinski časopis (= ZČ) 6-7 (1952-53) (Kosov zborniki, 420s, 431; Franz von Mensi Geschichte der direkten Steuern in Steiermark bis zum Regierungsantritte Maria Teresias I (Forschungen zur Verfas-sungs- und Verwaltungsgeschichte der Steiermark VII), Graz -Wien 1910, 15ss. 38 Za povrh so imeli briksenško blejsko gospostvo v zastavi Kraigi. 39 Božo Otorepec, Srednjeveški pečati in grbi mest in trgov na Slovenskem, Ljubljana 1988, 102. ARHIVI 28 (2005), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Andrej Nared: Seznami kranjskega plemstva in kranjskih deželnih stanov, str. 313-334 319 želnoknežjo oblastjo vred,40 Gotovo tudi belokranjski križniki manjkajo zaradi istega razloga. Zadnje ugotovitve tako samo pritrjujejo tistim, ki opozarjajo na omejeno zanesljivost davčnih seznamov in drugih "finančno-tehničnih" virov pri ugotavljanju (dokazovanju) deželnostanov-stva posameznih mest ali prelatov.41 Najbolj famozen in največkrat citiran je gotovo radgonski mobilizacijski seznam. Za to je gotovo najzaslužnejši Valvasor, čeprav poznamo tudi starejše in z Valvasorjem nepovezane prepise. Velika vrednost tega seznama je v tem, da ga lahko natančno datiramo in da poznamo namen njegovega nastanka. Madžarska vojska je v času nasledstvenih sporov na Madžarskem in vmešavanja celjskih grofov v madžarske zadeve aprila 1446 pod vodstvom Ivana Hunyadija vdrla na Štajersko, plenila po Dravskem polju in se usmerila proti Celju.42 Kralj Friderik je za pomoč Celjskim prek štajerskega deželnega upravitelja Leopolda Aspacha sredi aprila v Maribor sklical štajersko deželno vojsko. To pa očitno ni zadostovalo in 6. maja 1446 so se v Radgoni sestali predstavniki deželnih stanov vseh treh notranjeavstrijskih dežel in za 20. junij določili sklic (zbor) vojaških kontingentov Štajerske, Koroške in Kranjske v Radgoni oziroma Fiirstenfeldu.44 Poleg samega oborožitvenega ali mobilizacijskega reda (Riist-ungsordnung)45 so glavni "pisni rezultat" radgonskega meddeželnega zbora imeniki vseh prelatov, gospodov, vitezov in oprod, ki naj bi se vojaškega sklica udeležili in so bili osebno46 pozvani. Svoj delež naj bi sicer prispevali tudi 40 Peter Stili, Dežela Grofija v Marki in Metliki, v: Vilfanov zbornik: pravo — zgodovina — narod / Recht — Geschichte — Nation (ured. V. Rajšp in E. Bruckmüller), Ljubljana 1999, 123ss, tu 138s. 4' Herbert Knittler, Städte und Märkte, v: Herrschaftsstruktur und Ständebildung, Bd. 2, Wien 1973 (odslej Knittler, Städte und Märkte), 13; Helmut Stradal, Die Prälaten, v: Herrschaftsstruktur und Ständebildung, Bd. 3, Wien 1973 (odslej Stradal. Prälaten), 63. 4~ Pirchegger, Geschichte II, 56ss; Stih, Ulrik IL, 29s. 43 Konkretno je ohranjen poziv sekavskemu proštu, ki naj bi v Maribor poslal dobro oborožene konjenike in pešce - Gradivo za zgodovino Maribora (zbral in pripravil Jože Mlinarič) VH/3; glej tudi Stih, Celjski grofje, 252. 44 Landtagsakten I, 114ss, Nr. 50-64; StLA, Hs. D/14, fol. 96r-131r; StLA, Landschaftliches Archiv, Antiquum, M, K. 165, H. 539, leto 1446. 45 Ta opredeljuje: kdo naj se pozivu odzove (osebno ali po zastopnikih — to je bilo mišljeno zlasti pri prelatih, mestih in trgih ter mladoletnih plemiških otrocih), koliko oborožencev in voz naj pripelje s seboj, kako naj bo opremljen itd. 46 Glej npr. Landtagsakten I, Nr. 51-60; MDC XI, 99, št. 234. Da so pisali večinoma vsem, ki so na seznamih, pričajo tudi redke opombe {den ist nit geschriben worden) pri nekaterih posameznikih s štajerskega ali koroškega seznama (npr. StLA, Hs. D/14, fol. 124v; MDC XL 97, št. 230); na kranjskem seznamu takih opomb ni. duhovščina, mesta in trgi ter podložniki (vpoklic vsakega desetega). Vabila štajerskim in koroškim stanovom so razposlali 18., kranjskim pa že 13. maja. Valvasor je v Slavi vojvodine Kranjske (1689) na podlagi "starega rokopisa" poleg povzetkov defenziiskega reda objavil sezname za vse tri dežele,47 Čeprav Valvasorju pogosto odrekamo zanesljivost in verodostojnost, je vendarle dovolj dokazov, da se lahko v primerih, ko je črpal iz arhivskega gradiva, nanj brez velikega strahu zanesemo. To je pokazala tudi primerjava Valvasorjevih seznamov s kritičnima objavama štajerskega18 in koroškega49 seznama. Valvasorjeva predloga je bil rokopis Viljema Schertza, ki pa nam ga ni uspelo odkriti.50 V iskanju le-tega smo našli tri starejše prepise; eden po našem vedenju še ni bil prezentiran.51 Če se omejimo na kranjski del seznama,52 pojdimo od starejših prepisov k mlajšim in najprej omenimo Codex Auerspergensis.53 Ta papirni kodeks z 274 listi (234 popisanih) predstavlja 47 Valvasor, Ehre XV, 343ss. In einem alten Manuscript habe ich diejenige / welche wegen der dreyen La'nder / entweder perscfnlich erschienen seynd / oder Andre fu'r sich gestellet haben / gefunden-., (str. 344). Ta formulacija dopušča nekaj dvoma o Valvasorjevi interpretaciji, saj bi sklepali, da gre za seznam tistih, ki so na zbor dejansko prišli; sploh nedvoumno pa se Valvasor izraža pri kranjskem seznamu: Aus Crain erschienen entweder perso'nlich / oder durch ihre Stell-Ver-treter / und Anwalten / diese nach benannte... (str. 348). Kot smo že povedali, gre v resnici za sezname tistih, ki so jih na vojaški zbor pozvali. 48 Landtagsakten I, 117ss, Nr. 50. Pretežni del objave (do op. 384) se popolnoma ujema z Valvasorjem, med tistimi pa, ki so morali namesto sebe poslati namestnike (v glavnem pri mL doletnih plemiških otrocih), pa jih Valvasor 27 nima; to je gotovo posledica druge predloge. 49 MDC XI, 96s, št. 230. Tudi tu z izjemo tistih, ki jim pozivi niso bili poslani, razlik tako rekoč ni. 50 Na tem mestu vendarle omenimo, da je med rokopisi graškega deželnega arhiva (Hs. 28/1) tudi rokopis z našimi seznami (na str. 569-591), ki je bil narejen po Valvasorju. Gre za Ehrenspiegel des Hertzogthumbs Steyer, ki gaje leta 1731 spisal Franc Leopold Stadl. 51 Po drugi strani pa nam (gotovo brez posebne škode) ni uspelo priti do rokopisa, ki naj bi bil pod signaturo II 190 v arhivu v Nikolsburgu (glej Landtagsakten I, 115, Nr. 50). Štajerski seznam našteva 34 prelatov (od teh ločeno 14 tistih, die gueter im land haben und darin nit gesessen sein), 4 grofe, 13 gospodov, 236 vitezov in oprod — ritter und khnecht (brez tistih — otrok, ki naj bi poslali druge). Posebej (Landtagsakten I, 125. Nr. 56) odkrijemo 19 mest in trgov. Prim. tudi: Krones, Vorarbeiten 1, 53s, op. 64; Feldbauer, Herren und Ritter, 62, 99. Na koroškem seznamu so: 19 prelatov le 2 gospoda (dodatno tudi vdova po gospodu Andreju Stubenbergu) ter 96 vitezov in oprod (brez devetih, ki jim pozivi niso bili poslani). Prim.: Feldbauer, Herren und Ritter, 122, 158; Claudia Fräss -Ehrfeld, Geschichte Kärntens, Bd. I: Das Mittelalter, Klagenfurt 1984, 570; Bd. II: Die ständische Epoche, Klagenfurt 1994 (odslej Fräss - Ehrfeld, Geschichte Kärntens), 191. 53 StLA, Hs. n/14. 320 ARHIVI 28 (2005), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Andrej Nared: Seznami kranjskega plemstva in kranjskih deželnih stanov, str. 313-334 zbirko prepisov privilegijev in aktov, ki jo je za svojo "službeno uporabo" ustvaril neznani dežel-noknežji uradnik; po imenu kodeksa bi lahko sklepali, da Turjačan.54 Kodeks vsebuje prepise dokumentov iz srede in s konca 15. stoletja ter je verjetno nastal v zadnjem desetletju 15. stoletja (po letu 1493). Kranjski del radgonskega seznama obsega liste 126v-129v.55 Glede na to, da je ta verzija najstarejši znani (čeprav po našem vedenju doslej še nikjer citirani) prepis seznama iz leta 1446, ga bomo imeli za primarni vir. Če ga primerjamo z Valvasorjevim seznamom, ponovno ugotovimo, da je bila Valvasorjeva predloga vsebinsko zelo blizu izvirniku. Če odmislimo vrstni red, ki se v prvi tretjini seznama vitezov in oprod ne ujema povsem, in to, da je Valvasor otroke Nikolaja Mengeškega in Andreja Diirrerja navedel ločeno na koncu in ne med preostalim plemstvom,56 je edina pomanjkljivost Valvasorjevega kranjskega seznama izpustitev Jurija Višnjegorskega (Weixelbergerja). Razlika je še v tem, da Valvasor predstojnico mekinjskega samostana pravilneje imenuje opa-tinja, v drugih seznamih pa je navedena kot priorinja. Popolni seznam Lanndlewt des furstn-tums Khrain tako vsebuje sedem prelatov, tri gospode iz rodbine Kraigov ter poimensko 146 vitezov in oprod iz 82 družin, 52 družin je zastopanih le z enim predstavnikom.57 Omenimo, da je med prelati prvi naveden freisinški škof,58 poleg tega pa zaradi povsem drugačne (dežel-nostanovske59) narave seznama tu v nasprotju z 54 Če domnevo razvijemo naprej bi v poštev prišel le Viljem "Bogati" Tuijaäki, ki je bil cesarski svetnik in kranjski deželni glavar (1483-15011: glej Preinfalk, Auerspergi, 509s. 55 Fol. 96r-106v (štajerski), 122v-124v (koroški). 56 Nikolajevi bi sodili med Mindorferje in Zellenbergerje (št. 34 in 35), Andrejevi pa za Hansa Dürrerja (št. 139). 57 Omembe Valvasorjevega seznama mdr. tudi v: August Dimitz, Geschichte Krains von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813, I. Theil: Von der Urzeit bis zum Tode Kaiser Friedrichs HI. (1493), Laibach 1874, 269s; Emil Werunsky, Österreichische Reichs- und Rechtsgeschichte. Ein Lehr- und Handbuch, Wien 1894-1938, 387; Sergij Vilfan, Zemljiška gospostva, v: Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog, n. del: Družbena razmerja in gibanja, Ljubljana 1980 (odslej Vilfan, Zemljiška gospostva), 184; Maja Žvanut, Od viteza do gospoda, Ljubljana 1994 (odslej Žvanut, Od viteza), 20s. CO V Codexu Auerspergensis (fol. 109v) v zvezi s tem med dokumenti za Štajersko lahko preberemo: Dem von Frey sing hat man gen Crain ain anschlag gelhan, darauff man im in Steyr nicht angeschlagen noch geschriben. 59 Claudia Fräss Ehrfeld (Geschichte Kärntens H. 191) meni, da seznam iz leta 1446 vsaj kar zadeva prelate ne dokazuje toliko njihovega članstva v deželnih stanovih kot željo deželnega kneza po njihovem prispevku v denarju oziroma vojski. Podobne pomisleke v zvezi s takimi seznami ima Stradal, Prälaten, 60ss, vendar menimo, da so v konkretnem primeru neupravičeni. saj je seznam rezultat dogovora na meddeželnem zboru in ne "soliranja" deželnega kneza. razvidom izredne davčne naklade ob poroki princese Katarine najdemo tudi pletersko kartuzijo.60 Kljub temu pogrešamo komturje viteških redov (Ljubljana, Komenda, Metlika), ki jih ni niti med vitezi, medtem ko se zdi, da so namesto brik-senškega škofa šteti gospodje Kraigi, ki so imeli blejsko gospostvo v zastavi. Sestave kranjske mestne kurije, katere obstoj v tem času še ni nedvoumno izpričan, nam dokumenti iz maja 1446 ne podajajo. Omembe vredno pa je, da so iz Radgone z zahtevo etlich guet werlich khnecht ze rossen vnnd ze fuessen auff das maist pest vnd sterkest so sy ymer khiinen vnd ze bestellen vnd ze ordnen pisali tudi sodniku, svetu in komunu v Trstu.61 Popolnoma enaki verziji kranjskega seznama kot v Codexu Auerspergensis najdemo še v dveh rokopisih, in sicer iz srede 16. stoletja62 ter leta 1615.63 Podobo seznamov iz leta 1446 zaokrožimo z virom, ki je bil doslej praktično prezrt.64 Gre za seznam kranjskih in seveda tudi štajerskih ter koroških stanov, ki ga najdemo v "Handregistratur" Friderika III.65 Razkošni pergamentni rokopis, ki ga krasijo iluminirane strani z grbi, Friderikovo devizo AEIOU in letnico 1446, je bil "nastavljen" leta 1446. V njem najdemo poleg sodobnih stvari tudi prepise starejših dokumentov Friderikovih prednikov (privilegije, pogodbe, testamente), zasledimo pa tudi vpis iz leta 1449 (foL 43v). Če pustimo ob strani seznama za Štajersko in Koroško66 ter se posvetimo samo kranjskemu (glej prilogo 3), v začetku najprej opazimo, da sta med prelati navedena komturja ljubljanskih križnikov in komendskih ivanovcev, med pri-orinjami, ki so naštete ločeno, pa je poleg vele-sovske in mekinjske tudi predstojnica škofjeloških klaris. Pozornost vzbudi tudi Jorg Ver-neški (Pernegker),67 ki poleg že znanih treh Kraigov "sedi" na klopi gospodov. A šok šele sledi. Na seznamu vitezov in oprod na Kranjskem je namreč posamično navedenih kar 197 ljudi! Ce od teh odštejemo štiri, ki se pojavljajo na dveh mestih, in prištejemo najmanj dva, ki se 60 Položaj Pleterij pa morda le ni tako jasen, saj jih pri naštevanju obveznosti kranjskih prelatov med drugimi v seznamu naštetimi ni (Codex Auerspergensis, fol. 130r; VALVASOR, Ehre XV, 349s). 61 Codex Auerspergensis, fol. 130v. 62 HHStA, Hs. B 43, fol. 96r-98r. 63 ÖNB, CVP 8065, fol. 95r-97v. Pred kranjskim sta seveda v obeh rokopisih tudi seznama za Štajersko in Koroško. Vir v zvezi s koroškimi proštijami omenja Stradal, Prälaten, 61, op. 49, a ga netočno citira (kot rokopis W 20). To je do sedaj edina nam znana omemba tega seznama v literaturi. 65 HHStA, Hs. W 10 (Böhm 19). 66 Fol. 133r-137r. 67 Na istem seznamu ga srečamo nato še dvakrat med vitezi in oprodami. ARHIVI 28 (2005), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Andrej Nared: Seznami kranjskega plemstva in kranjskih deželnih stanov, str. 313-334 321 F7Z- .....Jj Irtpmfapf> KiUvrv? ^ p, 43 i o vi nc^ r^fla^oioTmi.ir' Ap^ jhmnocr) ^ttrme loHirimA*) favfftp ge? -^M-Vono ^oirr^t- ®c Jam Otovjuctp^azv PŽMpvJbnvJi v Ifoolff^ iontrCbjixojir m Sklepni del seznama kranjskih prelatov, gospodov, vitezov in oprod ter mest in trgov iz leta 1446. //ffSfA, //5. W10, fol. 138v. 322 ARHIVI 28 (2005), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Andrej Nared: Seznami kranjskega plemstva in kranjskih deželnih stanov, str. 313-334 skrivata v izrazu mit den briidern, obstanemo pri številki 195. Ali drugače. Na seznamu vitezov in oprod je kar 60 takih oseb, ki jih na doslej znanih plemiških seznamih iz leta 1446 nismo opazili.68 Po drugi strani pa na njem manjka 15 plemičev, ki na radgonskem seznamu so. V obeh seznamih se tako "pokriva" 7 prelatov, 3 gospodje ter 131 vitezov in oprod. "Friderikov" seznam se od tistega v Codexu Auerspergensis v prvih dveh tretjinah malo razlikuje,69 nato pa po Erhartu Ho-henvvarterju, ki radgonski seznam zaključuje, navaja še 58 plemičev. Tem - prvič v tovrstnih seznamih - sledi šest kranjskih mest in trije trgi. Iz povedanega lahko z veliko zanesljivostjo sklepamo tako: seznam v Friderikovi "ročni re-gistraturi" je nastal v začetku leta 1446 in predstavlja deželnoknežjo evidenco kranjskih prelatov, plemstva, mest in trgov; od njih je knez v vojaški ali finančni stiski pričakoval rut und hilfe. Prva prilika se je pokazala že na radgonskem meddeželnem zboru, ko je Friderik svoja pričakovanja soočil z notranjeavstrijskimi stanovi. Rezultat je viden v omenjenem mobilizacijskem redu ter seznamu na vojaški zbor v Radgoni in Furstenfeldu pozvanih Kranjcev. S Friderikovega seznama, ki ga imamo lahko za njegovo pogajalsko izhodišče, je zaradi slabe obveščenosti ali morda površnosti sestavljavca seznama izpadlo 15 plemičev, sicer pa se številke očitno približujejo "skrajnemu dometu" kranjske plemiške korporacije. Pogajanja s stanovi so dala realnejšo sliko, ki po eni strani vključuje tiste, na katere so v vladarjevi bližini pozabili, po drugi pa zanemarja 60 potencialnih vojakov oziroma davkoplačevalcev. Sklepamo, da so ti s sklicnega imenika izpadli zato, ker so spadali pod gospostvo celjskih grofov, bodisi v Celjskim zastavljeni Marki in Metliki70 bodisi kot drobna va-zalska klientela na drugih njihovih kranjskih teritorijih. Tak sklep potrjuje Vilfanove domneve, da v radgonskem seznamu morda ni plemstva s celjskih ozemelj,71 utrjuje pa ga dejstvo, daje bila celotna kampanja povezana z obrambo celjskega dominija proti Madžarom. Knez in stanovi so mobilizacijo plemstva z njihovih posesti očitno prepustili celjskim grofom samim. Neodgovorjeno ostaja vprašanje kranjskih mest in trgov, ki na Friderikovem seznamu so, na mobilizacijskem pa ne. Prva možnost je, da kranjski stanovi mest takrat še niso "sprejeli medse", druga, verjetnejša, pa, da se viri v zvezi s kranjskimi mesti niso ohranili. To domnevamo 68 V objavi seznama (priloga 3) so vsi "na novo odkriti" v pol-krepkem tisku. 69 Nekaj je razlik v vrstnem redu in seveda pisanju imen, 15 "radgonskih" plemičev na "Friderikovem" seznamu manjka. 70 Glej op. 40. 71 Vilfan, Zemljiška gospostva, 184; Sergij Vilfan, Struktura sta nov, deželne finance in reformacija, ZČ 49/2 (1995) (odslej Vilfan, Struktura stanov), 176. zato, ker poznamo primere pisem, poslanih štajerskim in koroškim mestom ter trgom,72 pa tudi poziv Trstu.73 Naslednji seznam kranjskega plemstva je z začetka šestdesetih let. Na verjetno nepopolni prezenčni listi Upniškega samovoljnega medde-želnega zbora štajerskih, koroških in kranjskih stanov oktobra 1462 bi po imenih sodeč lahko bili tudi trije Kranjci.74 Veliko pomembnejši je spisek kranjskih deželanov, ki so se zaradi pomoči, ki so jo cesarju Frideriku III. nudili v njegovem sporu z bratom Albrehtom VI. in posebej ob obleganju na Dunaju, znašli v listini, s katero je Friderik "izboljšal" kranjski deželni grb - kranjski orel je na prsih v navzgor obrnjenem polmesecu namesto biserno-rdečega dobil zlato-rdeče šahovsko polje ter cesarsko krono na glavo.75 Poleg kranjskega deželnega glavarja in štajerskega vrhovnega maršala grofa Ulrika Schaunberga so v listini našteta imena 31 plemičev iz Kranjske in (Slovenske) Marke, ki nastopajo kot nekakšna kranjska elita.76 Zgolj kot zanimivost naj omenimo še 25 plemičev (več kot polovica je Kranjcev), ki so kot svetovalci, oskrbniki in služabniki pokojnega Ulrika II. Celjskega februarja 1457 omenjeni v zapisu dogovora cesarja Friderika III. z Ulri-kovimi svetovalci,77 ter imena tistih vitezov (spet je kar nekaj Kranjcev), ki jih je znameniti "Turnierheld" Gašper Lamberger sklatil s konj, se z njimi razšel po neodločenem boju ali jim "prepustil nagrado".78 Od 15. stoletja se bomo poslovili s seznami 72 Landtagsakten I, 125, Nr. 56; StLA, Hs. D/14, fol. 124v-126v. 73 Glej op. 61. 74 Andrej Hohenwarter, Krištof Mindorfer in Štefan Hohenwarter; glej Burkhard Seuffert und Gottfriede Kogler (bearb.), Die ältesten steirischen Landtagsakten 1396—1519 (Quellen zur Verfassungs- und Verwaltungsgeschichte der Steiermark, Bd. 4), Teil II: 1452-1493, Graz Wien 1958 (odslej Landtagsakten H), 50ss, Nr. 117. 75 AS 1063, ZL, sig. 716, 1463, jinuar 12., Dunajsko Novo mesto; Valvasor, Ehre X, 296s. Netočen je Otorepčev regest k prepisu listine v CKSL, ki govori, da je orel namesto biserno-rdečega šahiranja dobil ztato-srebrno šahiranje; to je (verjetno ne edini) povzel Miha Kosi, Potujoči srednji vek. Cesta, popotnik in promet na Slovenskem med antiko in 16. stoletjem, Ljubljana 1998, 83. 76 Jurij in Gašper Črnomaljska, Nikolaj Sicherberger, Andrej Hohenwarter, Hans Turjaški, Andrej Apfaltrer, Erazem in Andrej z Novega gradu (vom Newnhaws), Jošt Gallemberger, Jurij Lamberger Mlajši, Matej Zellenberger, Hans Gall z Rožeka (.Rudolfsegk), Oto in Andrej Semeniška, Jurij Gretzer, Friderik Luger, Erasem Loser, Hanns Matscherol, Baltazar Dürrer, Konrad Liechtemberger, Jurij Mosheimer. Baltazar Wagen, Vigel (Wiguleis) in Andrej Verneška (Wernegker), Nikolaj Rauber, Hans Lengheimer, Nikolaj Snežniški, Baltazar Turner, Gašper Gretzberger, Lovrenc Paradeiser in Lenart Gumpler. 77 1457, februar 10., Gradec (izvleček Boža Otorepca v CKSL). 78 Valvasor, Ehre XV, 367. ARHIVI 28 (2005), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Andrej Nared: Seznami kranjskega plemstva in kranjskih deželnih stanov, str. 313-334 323 padlih oziroma ujetih plemičev in pogrebcev dveh rimsko-nemških kraljev. Na leto 1473 in ne na 1475, kot najdemo pri Valvasorju in nato v literaturi,79 se po starejših in zanesljivejših virih nanaša seznam (notranjeavstrijskih) gospodov, vitezov in oprod, ki so bili 24. avgusta ubiti oziroma ujeti v bitki s Turki pey dem Vistall.80 Na seznamu ubitih in ujetih, ki verjetno ni popoln,81 je 39 ljudi, od teh lahko sodeč po imenih in starejših seznamih osmim s precejšnjo gotovostjo pripišemo kranjsko poreklo. To so Ludvik Kozjakar, Andrej Hohenvvarter, Viljem Gall, Eknstainer, Harrer, Matej Mindorfer, Ulrik Gall in Archer, morda tudi Khaliietz (iz leta 1446 je znan Me rt Galuentz oz. Galiencz). Temu seznamu sledi še spisek tistih, ki so spopad preživeli. Teh je 15; med njimi je Kranjcev osem ali devet.82 Na pogrebu kralja Albrehta II. leta 1439 so simbole dežele Kranjske (zastavo, čelado, ščit in meč) nosili štirje plemiči; od teh je bil Kranjec le Friderik Lamberger, drugi trije pa so bili bržčas Štajerci. Podobno je bilo s "predstavništvom" Slovenske Marke, saj vsaj dva (morda pa kar vsi štirje) nista bila njena prebivalca.83 Povedano kaže, da so si na pogrebu navzoči plemiči vloge v sprevodu razdelili ne oziraje se na deželni izvor. To je v tem primeru razumljivo, ker se pogreba Albrehta II., ki ni imel neposredne zveze s Kranjsko, gotovo ni udeležilo osem plemiških oseb, ki bi bile potrebne za dostojno predstavljanje Kranjske in Marke. Dobrih 50 let pozneje, na pogrebu cesarja Friderika III. leta 1493, je bil položaj drugačen, saj je vseh deset predstavnikov tudi zares izhajalo iz Kranjske.84 Valvasor, Ehre XV, 375; Ivan Božič, Llldovik Kozjakar u Dubrovniku, ZČ 6-7 (1952-53) (Kosov zbornik), 522ss; Vaško Simoniti, Turki so v deželi že. Turäki vpadi na slovensko ozemlje v 15. in 16. stoletju, Celje 1990, 92. 80 StLA, Hs. H/14, Codex Auerspergensis, fol. 198r; ÖNB, CVP 8065, fol. 21 lr. 81 Po drugi strani je gotovo pretirano Valvasoijevo poročilo, daje "pete stegnilo" okoli 400 "naših". Valvasor (Ehre XV, 3751 sicer objavlja seznam 15 zajetih plemičev in ob njihovih imenih višino zahtevane odkupnine. 8? Jurij Sweinpeck(?), Viljem Sawrer, Gašper in Krištof Lamberger, Mindorfer, Osterman Turjaški, Kellerberger, Rauber in Liechtenberger. (StLA, Hs. 11/14, Codex Auerspergensis, fol. 198v; ÖNB, CVP 8065, fol. 21 lv.) 83 StLA, Hs. D/14, Codex Auerspergensis, fol. 48v-^19r; ÖNB, CVP 8065, fol. 35v; Valvasor, Ehre X, 281. 84 StLA, Hs. n/14, Codex Auerspergensis, fol. 207v, 208v; ÖNB, CVP 8065, fol. 141r, 142ri Jakob Unrest, Österreichische Chronik (Hrsg. Karl Grossmann), Monumenta Germaniae Histórica, Scriptores Rerum Germanicarum N.S .T. XI, Weimar 1957, 225s; Valvasor, Ehre X, 300. Kranjske simbole so nosili Viljem in Volkart Turjaška Jurij Lamberger Starejši, Jurij Lamberger Mlajši in Andrej Gall, simbole Slovenske Marke pa Andrej Kasthauer, Jurij Lueger, Jurij Schreyer ter Turek in Andrej Semeniška. Seznami v 16. stoletju Od seznamov, ki so večinoma vključevali le plemstvo, se bomo počasi preselili k seznamom udeležencev deželnih zborov in zbirnim seznamom kranjskih deželnih stanov (matrikam), še prej pa bomo spomnili na najstarejšo avstrijsko "topografijo", ki tudi za Kranjsko s priključenimi gospostvi ponuja skope in ne preveč zanesljive informacije. Rokopis z naslovom Auszug der fiirsten, graven, herrn, ritter und adls, auch der gegennt, clöster, stett, mürckht, schlösser und wasser in Osterreich unnder und ob der Ennß. Steir, Kärnndtn, Crain und Etschlancfi5 je okoli leta 1510 najverjetneje stekel iz peresa Ladislava Sunthayma.86 Nastal je z namenom, da bi na podlagi v njem zbranih topografskih podatkov zrisali karto naštetih habsburških dežel, V zvezi s tem moramo takoj ugotoviti, daje zbrani material zelo nepopoln in deloma netočen, historična vrednost rokopisa pa zato majhna.87 Opis Kranjske začenja s poglavitnimi značilnostmi dežele in nato naštevanjem njenih območij (fol. 40v), sledi spisek kranjskih mest (fol. 41r), Našteti so: Radovljica, Brežice(!), Kranj, Skofja Loka, Kamnik, Ljubljana, Višnja Gora, Novo mesto, Metlika, Ribnica (trg), Krško, Črnomelj (ain stati), Lož (kot trg na Kočevskem!) in Neustat in der Katsee ain marckht, s Čimer je očitno mišljeno (mesto) Kočevje. Če odštejemo štajerske Brežice, freisinško Loko, ribniški trg in tedaj v rokah črnomaljskih gospodov zakupljeni Črnomelj88 ter prištejemo staro Kostanjevico, dobimo skupek kranjskih deželnoknežjih in s tem tudi deželnostanovskih mest. Pomanjkljiv je spisek samostanov, kjer pri imenu Sulth zaslutimo Stično, sledijo Pleterje, Bistra, Gornji Grad, Velesovo, Mekinje, klarise iz Škofje Loke in tudi ljubljanska škofija. Seznam Der adl in Crain, ritter vnnd kriecht, ki pozna 26 posameznikov oziroma rodbin,89 nima posebne vrednosti, zanimiv pa je toliko, da tri rodbine nedvoumno uvršča med gosposke. Sledi 85 ÖNB, CVP 15283. 86 Glej Fritz Eheim, Die älteste Topographie von Österreich, Jahrbuch für Landeskunde der Niederösterreich, N. F. 33 (1957), 7ss. 87 Prav tam, 15ss. Še največja vrednost rokopisa je V tem, da kot najstarejši topografski opis avstrijskih dežel sploh obstaja. 88 Prim. Boris Goleč, Družba v mestih in trgih Dolenjske in Notranjske od poznega srednjega veka do srede 18. stoletja, tipkopis doktorske disertacije, Ljubljana 1999, 3, 5, 7, 11, 109, 172. Povedati je treba tudi, da se Črnomelj, čeprav je bil leta 1407 skupaj z Metliko označen za mesto, potem v vseh znanih virih do šestdesetih let 16. stoletja omenja le kot trg. 89 Aursperger, Sebriacher, Lueger, Lamberger, Hochenwarter, Gosiacher, Rauber, Rainnach, Katzianer, Lichtenperger, herrn von Khreig, Aursperger herrn, Tscharnembl herrn, Flebusch, voti Thum Passer, Trappen, Gallen, Gallenberger, Moisse, Schrot, Hansell, Cupi, Aphaltra, Teschiz, Vnngerspacher (fol. 41v—41ar). 324 ARHIVI 28 (2005), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Andrej Nared: Seznami kranjskega plemstva in kranjskih deželnih stanov, str. 313-334 še popis kranjskih voda ter "mest" v Istri (omenimo Trst in Pazin) in na Krasu (Reka, Kastav, Vipava). Poleg prezenčnih list, ki so veselo raztresene po zapisnikih kranjskega deželnega zbora in drugih stanovskih kolegijskih organov ter jih tu le omenjamo,90 poznamo še nekaj seznamov, ki so nastali v deželnozborskem okviru. Večjih najdemo med objavljenimi deželnozborskimi spisi kranjskih stanov, in sicer za leta 1511-1515. Prvi izmed njih je seznam deželanov, ki so aprila 1511 odobrili pokritje potnih stroškov za odposlanca na cesarski dvor Sigmunda Mordaxa.91 Na seznamu je 14 ljudi, med njimi so vicedom, tržaški škof in ljubljanski stolni dekan. Slaba tri leta kasneje sta ob marčnem deželnem zboru v Ljubljani nastala dva seznama; zanimivejši je drugi z imeni tistih, ki so imeli ugovore na davčne zaostanke. Tega vira seveda ne smemo obravnavati kot seznam tistih, ki so imeli dostop na deželni zbor, saj so med njimi tudi prior šentjakobskega samostana v Ljubljani ter predstavniki (kaplani) župnij in štift,92 Nadaljnji seznami - zdijo se "čisti" stanovski - so del de-želnozborskih sklepov, naštevajo pa davkoplačevalce oziroma posojilodajalce in člane "ad hoc" poslanstev ter odborov.® Izjemno zanimiv je seznam, povezan z deželnim zborom 23. januarja 1543 v Ljubljani. Ko so hoteli kranjski stanovi dokazati, da zaradi nesklepčnosti ne morejo pristati na vladarjeve zahteve, so napravili seznama navzočih in odsotnih članov zbora.94 Ker je o tem pisal že Vilfan, tu le kratko povzemamo ugotovitve. Seznam lepo odraža strukturo stanovskih "klopi", predvsem pa dokazuje, da je bilo odločujoče jedro deželnih stanov precej majhno. Zbora se je namreč udeležilo samo 25 ljudi, kar gotovo ni bila le posledica slabega januarskega vremena. Čistopis seznama odsotnih pa vsebuje kar devet prelatov, štiri poimensko naštete gospode in še dediče Trojana Turjaškega, 46 vitezov in oprod ter deset mest. Osnutek tega seznama je še obsežnejši in jasno je, da so hoteli sestavljavci sprva za posamezno imenjsko posest najti nje- 90 Sejni zapisniki (protokoli) sestavljajo posebno serijo znotraj prve stanovske registrature. Obsegajo 85 knjig za obdobje 1530-1782 (AS 2, Deželni stanovi za Kranjsko, I. reg. (= DSK I), šk. 875-921). 91 Marija Verbič (pripravila), Deželnozborski spisi kranjskih stanov I (1499-1515) (Publikacije Arhiva SRS, Viri 1), Ljubljana 1980, 45, št. 37. 92 Prav tam, 96s, št. 78s. 93 Prav tam, 107, št. 85; 146, št. 114; 155s,št. 120. 94 AS 2, DSK 1, šk. 322 (fasc. 216); glej tudi Vilfan, Struktura stanov, 176s; Matevž Košir, Die krainischen Landstände und ihre Versammlungen im 16. und 17. Jahrhundert (Ihre innere Struktur zur Zeit der Reformation und Gegenreformation), v: Parliaments, Estates and Representation 24 (20041 (odslej Košir. Die krainischen Landstände), 133s. nega predstavnika na deželnem zboru in s tem človeka, ki bi prispeval k deželni davčni odobritvi. Kritična primerjava seznamov je pokazala, da bi v letu 1543 v kranjskem deželnem zboru lahko sedelo 92 bolj ali manj nespornih članov.95 Kar nekaj seznamov je v rokopisu Aemter, Anstalten, Gebrauche, Anordnungen der Stünde (originalni naslov je bil Mernorien Buch), ki gaje leta 1620 začel pisati deželni tajnik Burkhard Hitzinger, večji del pa je okoli leta 1650 ustvaril Wolfgang Markovič. Prvi seznam (fol. 23r-26r) je bil narejen po nekem izvlečku iz stiškega samostana, ki naj bi vključeval "stare stanove", vendar že bežen pregled vpisanih (z letnicami od konca 12. do začetka 16. stoletja) pokaže, daje seznam povezan z dobrotniki ali obiskovalci stiškega samostana ter da nikakor ne gre za kranjsko stanovsko matriko. Pomembnejši je Markovičev seznam za kranjski deželni zbor leta 1577,97 Po tem seznamu, ki je očitno nastal po starejši predlogi, so v deželnem zboru ožje Kranjske98 ter priključenih gospostev Istre in Krasa lahko sedeli: 26 prelatov (20 s Kranjske, 2 s Krasa in 4 iz Istre), 17 gospodov iz 9 rodbin (samo iz Kranjske), 99 vitezov in oprod (od tega 20 s Krasa in iz Istre) iz nekaj več kot 60 rodbin ter 14 mest (dve - Reka in Kastav v Istri). Skupaj tako na vrhuncu reformacijskega gibanja dobimo 156 možnih članov kranjskega deželnega zbora,99 vendar se zdi številka previsoka.100 Po tem seznamu sta v rokopisu še dva z nizom gospodov in deželanov, ki so bili med kranjske stanove sprejeti po letu 1577 (1587) oziroma 1663.101 Vilfanovi oceni zanesljivih članov kranjskega deželnega zbora v letu 1577 se precej približa naš naslednji seznam.102 Nastal je na zahtevo 95 Vilfan, Struktura stanov, 177. 96 AS 2, DSK I, šk. 933. 07 y Prav tam, fol. 31r—3 6v, Beschreibung der Herm vnd Landt-leiltk in Crain, Glej tudi: Vilfan, Struktura stanov, 177; Matevž Košir, Stanovska uprava v obdobju vzpona protestantizma in zmage protireformacije in absolutizma (1560-1660) na Kranjskem, tipkopis doktorske disertacije, Ljubljana 1999, 26ss; Košir, Die krainischen Landstande, 133 s. 98 Tu ta ožja Kranjska vključuje tudi nekdanje goriške posesti na Dolenjskem in v Beli krajini. 99 Vilfan in Košir (glej op. 97) sta se ustavila pri številu 149, ker sta v ožji Kranjski pri seštevanju spregledala pet od 79 članov viteške klopi (Košir sicer objavlja 77 imen - izpusti Blaža Ap-faltrerja (enega od dveh) in Merta Galla (enega od dveh)), prav tako sta pozabila všteti Reko in Kastav. Vilfan se tudi moti, da je bil seznam sestavljen v 18. stoletju. 100 Vilfan predvideva, da bi ob morebitnem ločevanju zanesljivih članov od nezanesljivih prišli do številke 110. 101 Fol. 38ss, 80ss. Roka, ki je vpisovala na novo sprejete deželanc po 1663, seveda ni več Markovičeva, ampak seje zvrstilo več drugih pisarjev; vztrajali so kar do leta 1767. 102 AS 2, DSK I, šk. 432 (fasc. 290a/l), pag. 959ss, Verzaichnus der Herren vnd Landleiith von allen vier Stenden des Filrs-stentkumbs Crain, so zu einem Landtag furnemlich zuerfordern. ARHIVI 28 (2005), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Andrej Nared: Seznami kranjskega plemstva in kranjskih deželnih stanov, str. 313-325 333 s&ti *crunven ■ (Liicjhvitr Sun^ctt-tesSitfiU i'm+n Seznam prelatov, ki bi jih leta 1590 realno pričakovali na kranjskem deželnem zboru. AS 2, Deželni stanovi za Kranjsko, I. reg., šk. 432 (fasc. 290a/l), pag. 963. avstrijske nadvojvodinje Marije, vdove po Karlu II., kateri je bil 3. decembra 1590 tudi poslan. Sestavljavci - člani stanovskega odbora - so v spremnem pisanju poudarili, da seznama niso napravili po imenjski knjigi, saj je v njej veliko takih, ki niso sprejeti (angenommene) deželani in ne sodijo v deželni zbor, prav tako so v imenjski knjigi neznana imena "propadlih" rodbin. Upoštevali niso niti tistih, ki "sedijo" zunaj dežele (očitno so mišljeni tuji škofje) oziroma so kako drugače zadržani zunaj Kranjske in se deželnih zborovanj zato ne morejo udeležiti. Seznam so sestavili glede na dejansko stanje v deželi in je vključeval allein die ieztvvesende, v on alt en ge- 326 ARHIVI 28 (2005), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Andrej Nared: Seznami kranjskega plemstva in kranjskih deželnih stanov, str. 313-334 schlechten geborne vnel sonsten recht angenommene, ßirnemmene vnd in des Lands not-turfften taugliche Herren vnd Landleüth. Našteti kriteriji obljubljajo realen spisek potencialnih udeležencev kranjskega deželnega zbora okrog leta 1590. Rezultati so taki: na prvi, prelatski klopi, je sedelo 9 oseb, in sicer ljubljanski škof, stolni dekan in kapiteljski oskrbnik, opata Stične in Kostanjevice, priorja Bistre in Pleterij, deželni komtur in prošt novomeškega kolegiatnega ka-pitlja. Poleg tujih škofov pogrešamo ženske samostane, ki sicer manjkajo že na čistopisu seznama odsotnih iz leta 1543, prav tako ni metliškega, črnomaljskega in komendskega komturja (1543 so na spisku odsotnih). Drugo klop je polnilo 25 gospodov, tretjo 71 vitezov in oprod ter četrto 12 deželnoknežjih mest. Skupna cifra je 117. Verzaichnus der Herrn vnd Landtieith von allen vier Ständen des Hertzogthumbs CraiV?103 je nastal v začetku 17. stoletja in zajema zadnje desetletje 16. in prvo desetletje 17. stoletja. "Metodologija" sestave tega seznama ni poznana, brez dvoma pa ni bila tako načelna kot pri prejšnjem primeru. Prelatov je bilo sedem (ni tujih škofov, ženskih samostanov in kartuzije Pleterje, ki je bila leta 1595 ukinjena), gospodov 32, vitezov in oprod nekaj nad 90. Pred več kot polovico plemiških imen so križci različnih odtenkov, to pa lahko pomeni le, da so bili z njimi v več etapah označeni tisti, ki so v času aktualnosti seznama umrli. Mest na seznamu ni.104 Kot smo omenili, so se člani stanovskega odbora zavedali, da imenjska knjiga ne more biti resna podlaga za seznam deželnih stanov nasploh, kaj šele udeležencev deželnega zbora. V imenjskih knjigah so namreč vpisani lastniki imenjskih posesti skupaj z njihovimi v denarju ocenjenimi dohodki, zlasti tistimi, ki so izhajali iz zemljišč (podložniških dajatev). Gre torej za sezname tistih, ki so prispevali v deželno davčno blagajno.105 Preden se lotimo še zadnjega dela predstavitve plemiških in stanovskih seznamov - za nazaj narejenih zbirnih seznamov kranjskih 103 AS 1073, Zbirka rokopisov (= ZR), I-84r, fol. lr-6v. 104 Kranjska mesta (brez Loža, Kočevja in Višnje Gore) najdemo v nadaljevanju rokopisa, kjer so našteti kandidati za veliki sta novski odbor v letu 1595 (fol. 8r—lOr). Sledijo seznami raznih deželnih in stanovskih uradnikov. 105 Med njimi so tudi župniki, kaplani, druga cerkvena imenji špitali in bratovščine, plemiške vdove, (mladoletni) dediči itd. Več o nastanku imenjskih knjig, s pregledam in opisom knjig za Kranjsko, glej v Janko Polec, Svobodniki na Kranjskem, Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 17 (1937), 16ss. Kranjske imenjske knjige hrani Arhiv Republike Slovenije; najstarejša je iz leta 1539, vendar daje posamezne informacije (predvsem vpise davčnih zaostankov) tudi za nekaj let pred tem. stanov - spomnimo le še na dva seznama vojaške narave. Prvi je register pregleda lahke deželne konjenice iz leta 1530,10" drugi pa 29 let mlajši seznam gospodov in deželanov (tudi nekaj prelatov je vmes), ki so s svojimi "konji" sestavili deželni vojaški kontingent.1®7 Zbirni seznami (matrike) kranjskih deželnih stanov V marsikaterem stanovskem ali gospoščin-skem arhivu srečujemo od konca 16. stoletja vse tja v 19. stoletje sezname deželnih stanov ali stanovske matrike. Vzrok nastanka je bil poleg pregleda nad osebami, ki jim je bila priznana pravica do udeležbe na deželnem zboru, predvsem strah starega, iz srednjega veka izvira-jočega plemstva, da jih novoveški povzpetniki ne bi izpodrinili. Sposobnost, iznajdljivost in debela mošnja so namreč vse pogosteje prehitevali zaspano modro kri, desetine generacij "dolge" rodovnike in zasluge prednikov. Pisma o podelitvi deželanstva (Landmanns-briefe)108 so eden prvih znakov, da stanovska korporacija in predvsem njen član potrebujeta dokaz o sprejemu med deželne stanove in s tem izkaz določenega družbenega statusa. Prva de-želanska pisma za Kranjsko so ohranjena iz leta 1587, in s to letnico se začenjata tudi dva kronološka seznama gospodov in deželanov, ki so bili sprejeti med kranjske deželne stanove.109 V stanovskem fondu je še nekaj podobnih seznamov deželanov oziroma izdanih deželanskih pisem za čas od 1631 do 1697, najdemo pa tudi abecedni seznam živečih gospodov in deželanov, 106 AS 2, DSK I, šk. 230 (fasc. 136). 107 Prav tam, šk. 413 (fasc. 283). 108 AS 2, DSK I, šk. 844-848; register deželanskih pisem glej v AS 2, DSK I, šk. 874, fol. 339-399. Najstarejši tovrstni dokumenti (3) so iz leta 1587, do konca 16. stoletja jih naštejemo še osem, povečini pa so iz 17. in 18. stoletja. Opozoriti moramo, da tu ne gre le za pisma o podelitvi deželanstva oziroma višjega plemiškega ranga, temveč tudi za posamične prošnje in priporočila za sprejem v deželne stanove. Podrobnejša analiza teh dokumentov bi lahko pripeljala do kriterijev, ki so za sprejem v kranjske deželne stanove veljali v novem veku. 109 AS 2, DSK I, šk. 933, Kodeks Hitzinger - Markovič, fol. 38ss, 80ss; AS 1073, ZR, I-43r — Rokopis je na podlagi starejših avtorjev v letih 1681-1712 sestavil Ivan Gotthard Lukančič. Poleg rodovnikov kranjskih plemiških rodbin najdemo tu dva nesistematična (brez letnic ali abccvdnega reda) seznama kranjskih gospodov in deželanov, ki so umrli v letih 1537-1700 (fol. 154r— 161 r). Sledi omenjeni seznam ljudi, ki so pridobili de- želanstvo v obdobju 1587-1716, Seznam je rubriciran po letih; če v kakem letu ni bilo nobenega na novo sprejetega deželana, nam to sporoča besedica nemo. Po Lukančiču je bilo v 129 letih med kranjske stanove sprejetih okoli 280 oseb. Zanimivo je še, da v seznamu v letu 1639 ob sprejemu novega deželana prvič najdemo finančno "odškodnino". Baron Emanuel Fini je moral namreč za tri leta brezobrestno "položiti" 8000 gld, V kasnejših desetletjih so bili podobni zapisi vse pogostejši. ARHIVI 28 (2005), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Andrej Nared: Seznami kranjskega plemstva in kranjskih deželnih stanov, str. 313-327 333 ki so se navadno udeleževali zasedanj deželnega zbora (1687).110 Med seznami, kompiliranimi iz različnih virov, je najprej omeniti tistega, ki ga je stanovski registrator Karel Seifrid Perizhoff(er) vključil v drugi del repertorija stanovskega arhiva. Reper-torij je "zastavil" v letu 1722.111 Po abecedi plemiških "priimkov" urejeni seznam gospodov in deželanov (fol. 123 -184) je po Perizhoffovih besedah nastal na podlagi starih protokolov in spisov s posvetovanj ter drugih originalnih dokumentov kranjskega stanovskega arhiva. V okviru posamezne črke ni trdnega abecednega ali kronološkega reda, temveč so deželam vpisani pomešano, kot so piscu v različnih dokumentih pač prihajali v roke. Pred vsakim je letnica, ki naj bi pomenila leto, v katerem je bil na deželnem zboru, s tem pa naj bi ne bil prejudiciran čas sprejema posameznika oziroma njegove družine med deželane; to so namreč lahko postali že prej. Po seznamu je bil najstarejši "deželan" kranjski deželni glavar Rudolf Liechtenstein (1355). Tudi drugi plemiči, ki so vpisani pred letom 1446, so bili kranjski glavarji: 1378 Ulrik Khümburg, 1405 Seifrid Gallenberg, 1407 Jakob Stubenberg, 1425 Jurij Turjaški.112 Če torej odmislimo razne deželne funkcionarje - glavarje, upravitelje, vicedome - ki jih je Perizhoff našel v listinah ali kronikah, in spomnimo, daje za čas po letu 1530 uporabljal predvsem stanovske sejne zapisnike, lahko za starejše obdobje (čeprav prav tu pogrešamo "citate") ugotovimo naslednje: 59 ple-mičev, ki imajo letnico 1446, je brez dvoma posnel z Valvasorjevega seznama; morda so upoštevane le tiste rodbine, ki so v začetku 18. stoletja še živele na Kranjskem. Nadalje je Perizhoff vključil vseh 32 imen s cesarske listine o izboljšanju kranjskega deželnega grba (1463). Manj prepričani smo pri 52 posameznikih, ki so vpisani z letnico 1507, in 43 deželanih, ki jih najdemo v letu 1515. Trditev Maje Žvanut, da so stanovi po požaru v deželni hiši leta 1507 sestavili nov seznam, nima opore v virih, kot tudi ne mnenje, da je bil leta 1515 opravljen zadnji množični sprejem med deželane ali pa vsaj sestavljen nov seznam.113 Izdelava novega seznama potem, ko so pogoreli tako rekoč vsi stanovski spisi, je sicer možna, vendar se nam glede na Perizhoffovo izhodišče (fol. 122v — letnica pomeni leto, ko je nekoga zaznal na deželnem zboru) zdi verjetneje, da so mu bili dostopni seznami udeležencev deželnih zborov v letih 1507 in 1515, ki danes niso več ohranjeni. Temu 110 Glej AS 2, DSK I, šk. 2 (fasc. 2), sn. 42. 111 AS 2, DSK I, šk. 874. O Perizhoffovi ureditvi in popisu stanovskega fonda ter repertoriju nazadnje Andrej Nared, Arhiv kranjskih deželnih stanov, Arhivi XXIV/2 (2001), 12ss. 112 Za dejanski čas njegovega glavarovanja glej op. 25. 113 Žvanut, Od viteza, 21, Žvanutova se sicer navezuje na dva podobna seznam? ki ju bomo spoznali v nadaljevanju. bi pritrjevali tudi številki "udeležencev" obeh zborov (52 oziroma 43), ki se za kranjske razmere zdita kar realni. Deset deželanov je vpisanih z letnico 1517. V Perizhoffovem seznamu, ki so ga, mimogrede, nadaljevali tudi njegovi nasledniki (ob nazadnje vpisanem deželanu je celo letnica 1838, fol. 127v) ni prelatov in mest.114 V principu enak je abecedni seznam gospodov in deželanov vojvodine Kranjske,115 Seznam zajema čas od leta 1355 do 1727 in ne 1405-1727, kot lahko preberemo na njegovi prvi strani in je povzeto v literaturi.116 Nikjer niso navedeni viri, po katerih je bil seznam narejen, a lahko spet ugotovimo, da so poleg nekaterih najvišjih deželnih uradnikov na seznamu ob letu 1446 tisti, ki jih poznamo iz Valvasorja (seznam navaja 55 posameznikov, tudi tri, ki jih pri Valvasorju ni), 25 jih je iz listine o izboljšanju kranjskega grba 1463, 51 iz "seznama" 1507 in 46 iz leta 1515. Drugi so očitno vzeti iz sejnih zapisnikov. Dva podobna seznama smo našli v dolskem arhivu. Deželani so v obeh vpisani od leta 1355 in segajo do 1727 oziroma 1737.117 V vsebinskem smislu ne ponujata ničesar bistveno novega, če izvzamemo, da v prvem ni Valvasorjevega kontingenta, ampak je v letu 1446 le nekaj deželanov, zato pa je bolj pomenljiva pripomba na začetku prvega seznama, kije gotovo še iz 18. stoletja. "Dolski" seznam naj bi bil večinoma dober, čeprav so nekateri deželani izpuščeni, po drugi strani pa najdemo take, ki sicer kot deželani niso izpričani. Pisec pripombe ugotavlja, da Kranjska še nima zanesljive matrike; še najboljša naj bi bila Markovičeva. Prav tako je v Perizhoffu preveč nepravilnosti in pomanjkljivosti, Lukančič pa ni dovolj sistematičen,118 Podobni seznami, ki se začenjajo v letu 1355 in končajo med letom 1697 in 1740, so iz prve polovice 18. stoletja še trije, vendar ne zaslužijo posebne obravnave, ker se od predstavljenih razlikujejo v malenkostih; še najbolj pogrešamo nekaj desetin Valvasorjevega plemstva, saj je v 114 Edina izjema, ki je še posebej zanimiva, zadeva Škofjo Loko, saj je bila ta patrimonialno (freisinško) in ne deželnoknežje mesto. Kljub temu naj bi bila leta 1500 med mesti na deželnem zboru (glej fol. 126r). 115 AS 2, DKS I, šk. 2 (fasc. 2), sn. 42. 116Prim. Žvanut, Od viteza, 21; Miha Preinfalk, Služba Turja-čanov deželi do leta 1500, v: Historični seminar 3 (Zbornik predavanj 1998-2000, ur. M. Kokole et al.), Ljubljana 2000, 129; isti, Gospodje Turjaški, 163. Tako kot v Perizhoffovem seznamu tudi tu v letu 1355 najdemo deželnega glavarja Rudolfa Liechtensteina in 1378 Ulrika K(h)iiemburga. 117 AS 730, Gospostvo Dol, fasc. 123, pag. 9^46, 62-85. Oba seznama sta zasnovana abecedno; v prvem se je sestavljavec znotraj posameznih črk dosledno držal kronologije. Na prvem seznamu je obdobje napačno zamejeno z 1425-1727. Drugi seznam navaja za leto 1446 večino tistih, ki jih poznamo s prejšnjih dveh seznamov. 118 Prav tam, pag. 9. 328 ARHIVI 28 (2005), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Andrej Nared: Seznami kranjskega plemstva in kranjskih deželnih stanov, str. 313-334 '' 'i'?vVv>. I 3 * . ■ ' ' ' '. i ^ :■■' '.;■:m-;a-orv; .¿-is.-i:-'1 ■■■ ■■■ŽV:^1-/^r^^m V* ¡'¿¿¿S4- *' i1» ri"? Vifi" X . n . rf^^^r .^JUf^ki ■■ -XO ? ;^v',? /.- '. .P,! ■.■ ■ ■ j,:!:'.-; .......... a»*. " 7"if * • -V "' ■ .v. . . " -i■ &' 9 '-a'- ' .-<■' '■' ■':';■>.'''•' .,::="-'.i= ..■:■■, . «s,-*»^ jliti ■ .A..M K-i :..: ■ ■..■■;:■;-:.. ..i--;;; .-.¿¿¡f:*:'j Ena izmed dveh matrik iz dolskega arhiva (za čas 1355-1727). ,4.S' 730, Gospostvo Dol, fasc. 123, pag. 9—46, tu 10. ARHIVI 28 (2005), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Andrej Nared: Seznami kranjskega plemstva in kranjskih deželnih stanov, str. 313-329 333 teh seznamih pri letu 1446 zapisanih le nekaj oseb.119 Nekaj svežine prinaša Breckerfeldov "poskus stanovske matrike" iz leta 1792.120 Nastal je namreč v času, ko je stanovska korporacija doživljala velike spremembe, in kaže sestavo stanov v zadnjem desetletju pred začasno ukinitvijo. V prvem delu rokopisa so predstavljene aktualne razmere. Duhovski stan je imel 20 predstavnikov, med njimi škofe iz Freisinga, Brixna, Krke in Trsta. Po pričakovanju ni predstojnikov/ic samostanov, saj so bili le-ti v desetletju pred tem razpuščeni. Posvetno plemstvo se deli na kneze (9 rodbin), grofe (okrog 70 rodbin), barone (57 rodbin) in viteze (70 rodbin). Četrto klop zaseda devet mest, med znanimi pogrešamo Kočevje (od leta 1791 je bilo v okviru turjaške vojvodine Kočevske1"1), Radovljico in Kostanjevico. Drugi del rokopisa je abecedni indeks na Kranjskem imatrikuliranih deželnostanovskih rodbin, aus bewährten Kunden sestavljen v letu 1792 (fol. 15r-51v). Leto imatrikulacije (vpisa oziroma sprejema med stanove) je pri večini navedeno, vendar gre za že znane letnice, ki jih moramo jemati s precejšnjo rezervo.122 Vpisani so celo plemiči iz 13. in 14. stoletja, tako daje seznam za obdobje do srede 15. stoletja lahko le imenski indeks oseb, ki se pojavljajo v listinah, in nikakor ne stanovska matrika. Breckerfeld pa si je gotovo 119 AS 1073, ZR, I-83r (1355-1738); Nadškofijski arhiv Ljubljana (= NŠAL), KAL, Spisi, fasc. 81, št. 67 (1355-1697); NŠAL, ZAP, Steska Viktor, fasc. 81 (1355-1740). Nekaj besed velja povedati v zvezi z zadnjim seznamom, ki naj bi bil sestavljen po letih sprejema v stanove. Najprej je treba korigirati prvi vpis, saj se je poleg deželnega glavarja Rudolfa Liechtensteina zapisala napačna letnica 1335. Seznam je poseben v tem, daje Strukturiran zgolj kronološko. Poleg deželnoknežjih oziroma deželnih funkcionaijev (glavarjev, upravitelja), kijih poznamo tudi iz drugih popisov, je le 6 deželanov identičnih z Valvasorjevimi (1446), sledijo prepisi seznamov iz let 1463, 1507 in 1515. Iz kasnejših vpisov je razbrati, da so bili pri izdelavi seznama upoštevani razvidi novosprejetih deželanov, Citirani vir je Steskov prepis seznama Janeza Gregorja Dolničarja (Miscellanea V v Semeniški knjižnici), a z nekaj dopolnitvami, saj sega do leta 1740, Dolničar pa je umrl že 1719. 120 AS 1073,1-53r, Franz Anton von Breckerfeld, Versuch zu einer Matrikel der Herren Stände in Krain mit Namen der jtzt lebenden Mitglieder. 1 ? 1 Mesto Kočevje je cesar Leopold L Voltu Engelbertu Turjaškemu z določenimi pridržki pravzaprav podaril že leta 1667. Glej Preinfalk, Auerspergi, 230. 122 Pri Martinu in Jakobu Raunachu navaja, da sta leta 1446 sedela v deželnem zboru, podobno trdi za Andreja Apfaltreija in Jurija Lamberga v letu 1463 ter za Rudolfa Liehtenberga(î) v letu 1355, mi pa vemo, da gre v prvih dveh primerih za seznam pozvanih na vojaški zbor v Radgoni in Fürstenfeldu oziroma za Kranjca iz listine o izboljšanju kranjskega deželnega g'ba, v tretjem pa je pravilno, da je bil Rudolf Liechtenstein leta 1355 kranjski deželni glavar (to je Breckerfeld tudi sam navedel). Bliže resnici SO brez dvoma navedki im Landtag geseßen !507 oz. 1515. pomagal tudi z Markovičem in verjetno Periz-hoffom. Med svetnim plemstvom so pomešani tudi prelati in mesta. Mesta so navedena tudi posebej.123 Že po obnovitvi "stanovske ustave" (1818) je leta 1824 nastala še zadnja velika stanovska matrika, ki je ohranjena v štirih različicah.124 Deželani so tu nanizani v abecednem redu in pri vsakem je navedeno, v katerih dokumentih se pojavlja. Poleg Perizhoffovega seznama125 in listine iz leta 1463 je matrika narejena predvsem po stanovskih protokolih in deželanskih pismih. Za zadnjo večjo kompilacijo kranjskih plemiških seznamov je konec 19. stoletja poskrbel Anton Globočnik. V reviji Mittheilungen des Musealvereines fur Krain je 1899. leta objavil prispevek Der Adel in Krain.126 Gre za pregled plemiških rodbin, ki se pojavljajo v Kranjsko zadevajočih virih. Niza jih po stoletjih (od 11. do konca 19. stoletja), v katerih se prvič pojavijo kot "Landesangehorige", znotraj teh pa po abecedi. Po možnosti so dodane letnice povzdiga v višji plemiški rang; črka L ob letnici naznanja, kdaj naj bi rodbina dobila kranjsko deželanstvo. Jasno je, da je Globočnikov seznam lahko zanesljiv le toliko, kolikor so zanesljive njegove predloge. Poleg različnih "arhivov" je pri pripravi tabel uporabljal rokopise iz kranjskega deželnega muzeja (Schonlebna, Lukančiča, Perizhoffa), dvorne (dunajske) in zagrebške nadškofijske knjižnice ter tiskana dela Valvasorja, Wisgrilla, Sieben-macherja, razne almanahe in časopis Adler. Sklep Zavedamo se, da smo v pregledu kak seznam izpustili, vendar namen prispevka ni toliko v neskončnem brskanju za vsakršnimi seznami, temveč predvsem prepoznavanje in kritično ovrednotenje posameznih tipov plemiških in 173 Fol. 43r-^13v. Od običajnih dvanajstih deželnoknežjih mest na Kranjskem ni Kočevja, pri Radovljici, Krškem in Kostanjevici pa lahko preberemo opombo, da so bila nekaj let pred tem municipalizirana. 124 AS 1073, ZR, III-3r (osnovna različica, spisal Henrik Rutter); 63r (skrajšani prepis); I-54r (prepis z vpisi deželanov po letu 1824, rokopis je v letu 1897 končal Mirko Lorentz); I-55r (tip-kopis iz leta 1914). 1 95 Perizhoffov seznam je tako rekoč edini vir tudi za dva seznama kranjskih deželnostanovskih družin za čas 1355-1838, ki ju najdemo v Stanovski matriki in grbovnici (AS 1073, ZR, II-II r). Tu so tudi razni koncepti in fragmenti matrik, ki so očitno nastali v zvezi z zbiranjem gradiva za matriko iz leta 1824. 126 MMK 12 (1899), lss, 52ss. Po drugem Globočnikovem delu (Übersicht über die Verfassungs- und Verwaltungsgeschichte des Landes Krain, Laibach 1893, 129ss) je priložnostni seznam kranjskih deželnih stanov (samo plemstva) za sredo 16. stoletja sestavil Günter Scholz, Ständefreiheit und Gotteswort. Studien zum Anteil der Landstände an Glaubensspaltung und Konfessionsbildung in Innerösterreich (1517—1564) (Europäische Hochschulschriften ni/358), Frankfurt a. M. 1994, 281 ss. 330 ARHIVI 28 (2005), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Andrej Nared: Seznami kranjskega plemstva in kranjskih deželnih stanov, str. 313-334 stanovskih seznamov za rekonstrukcijo strukture, predvsem pa številčnosti kranjske plemiške in stanovske korporacije. Koliko se torej v predstavljenih seznamih zrcali realna slika sestave in številčnosti kranjskih deželnih stanov? Osnovni kriterij mora biti njihova "popolnost", ta pa je odvisna od okoliščin (na primer sestavljavčeve natančnosti) in še bolj namena nastanka. Najbolj dragoceni so gotovo tisti seznami, ki so nastali sočasno in za katere poznamo tako vsebinski kot časovni okvir ter namen nastanka. To so življenjski viri, neposredni preostanki historičnega dogajanja. Med zanesljivejše lahko štejemo tudi tiste sezname, ki so nastali na podlagi primarnih dokumentov, denimo deželanskih pisem. Veliko več previdnosti terjajo številni zbirni, za nazaj sestavljeni seznami, še zlasti takrat, ko so nastali predvsem s kompiliranjem starejših seznamov. Splošna resnica je, da taki izdelki ne odpravljajo napak iz predlog, ampak jih v najboljšem primeru samo ponovijo, če že ne dodajo novih. Veliko je o tem povedal že avtor pripombe v prvem "dolskem" seznamu (glej zgoraj, op. 118), Na očitnejše napake in pomanjkljivosti takih seznamov smo skušali sproti opozarjati, sistematična analiza oziroma globlje poznavanje posameznih rodbin pa bi gotovo navrgla še veliko konkretnih korekcij. PRILOGA 1 Seznam Kranjcev /1421-1422/ Original, papir, HHStA, Österreichische Akten, Krain, K. 1, Fasz. 1, fol lr-2v. [fol. lr] Landlewt, Krain, vocati vnder den Awrsperger Andre von Scibcnikh + • Gothart von Krcyg ~ + • Conrad sein sun von Kreyg der Junger Jorg Lamberger ~ Jacob Lamberger ~ Lienhart Pöschl ~ Achatz Grymschiczer Peter Grymschiczer Nix Paradeyser • Anthoni Paradeyser • Jacob von Ekk • Colman Stermüler ■ Niclas Mangespurger • Fridreich Mangespurger der Elter • • +• Fridreich Mangespurger der Junger ■ —I- • Stainer 7,e Klingenuels burggraf ■ • Niclas Gailenberger • ■ • Jorg von Stain • • • Jacob von Stain ■ ■ • Fridreich von Stain • • • Ain Aphalter ■ • • Vlreich Lilienberger • • ~ Hanns Liechtemberger ■ • ■ Niclas Gull • • ■ Hanns Stegberger • + • Niclas Stegberger • • ■ Herman Zobelsperger der Elter • • • Herman Zobelsperger der Junger • • • Berchtold von der Dur • • • Jorg Sneperger ■ • • Jacob Sneperger • • • Fridreich Rauber + ■ * Hanns Rauber + • ■ + Erasm Liechtemberger ■ • + ■ Jorg Mynndorjfer der Elter • • + ■ Jorgg Mynndorjfer der Junger • • + • Andre Gall ■ ■ + ■ Fridreich Zobelsperger • • + ■ Sigmund Moshaimer • Cristojfn Gumpeler • Jorg von Binder • Mert Meichawer Jörg Glogowiczer • Larenz Glogowiczer ■ • + ■ Jorg Hoffstetter • Jostn von Strasspurg • [fol. lv] * Hainrich Gall + ' + ■ Nix Hophenbacher • ' + • Nix Matseral • ' + ■ Jorg Harrer ■ ARHIVI 28 (2005), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Andrej Nared: Seznami kranjskega plemstva in kranjskih deželnih stanov, str. 313-331 333 ' + • Jorg Cosiakker • ' + • Jorg Sichelberger • ' + • Merthl Zobelsperger • ' + • Pangretz Awrsperger • ' + • Jostn Vaissten • ' + • VI reich Mynndorffer ■ ' + • Merthl Mynndorffer ■ ' + - Achac Mynndorffer ■ ' + ■ Merttlein Bleslein ■ • +• Merthl Archer ■ ■ +■ Ott Archer' + • Jacob von der Schutt • ' + ■ Wilhalm Stern ■ ' + • Conrad Stern • ' H— • Dem Freichawer ~ —I- • Greiffn Turner ■ ' + • Hanns Schrabas ~ ' + • Pütleben Greymblein an der ober Gurk ■ ' + • Erasm von der Aynod ~ Nie las Sawer ~ Cristoffn Sawer ~ Micheln Sawer ~ Ennderlein Sawer ~ Wilhalm Bernekker ~ Hanns Bernekker ~ Jorg Bernekker ~ Jacobn Bernekker ~ * Caspar Apfaltrer Hanns von Sand Peter ~ Engelhart Zellenperger ~ — Pirssn von Aich ~ • • Hanns Liemberger ~ * Herwart Awrsperger ~ ~ • • Vernikker ~ • • Hanns Pettschacher ~ Peter Pettschacher ~ Hanns Kcstcnpachcr ' + ' Hanns Wernburger ~ ' + ' Herman Turner ~ ' + Nickis Gosiakker ~ • ' • Walthasar Lamberger ~ Wilhalm Zubretscher ~ ' + VI reich Weichselberger ~ • + Andre Greczer ~ Wilhidm Melczen [fol. 2r] ' + Erhart Zoblsperger Jorig Polcz ' + Jörg Liechte;nberger Caspar Harrer Grogari Harrer • + Jorgn Rewtenberger VI reich Matseral [fol. 2v] [napis na zadnji strani] Lanndlewt Krain vnd in der Mettling PRILOGA 2 Seznam Kranjcev /1421-1422/ Original, papir, StLA, Meillerakten, XIV-a, Nr. 3, fol. 17r-18v. [fol. 17r] Krayner fi Conrad von Kreyg der Junger Niclas von Stegberg ° • + Hanns von Stegberg ° ■ fi Jorg Awrsperger ■ fi Herwart Awrsperger ■ fi Erasm Liechtenberger ■ fi Hanns Liechtenberger • + Pangraz burggraf von Liienz ° ■ fi Conrad burggraf von Liienz ° ■ fi Toman burggraf von Liienz ° ■ fi Hanns Sichelberger ° • + Jorg Sichelberger ° fi- Jörg Lamberger ° fi■ Jacob Lamberger ° fi- Walthesar Lamberger ° fi■ Berchtold Mynndorffer ° fi- Vlreich Mynndorffer ° fi■ Jorg Mynndorffer ° fi- Fridreich elter Mangespurger ° fi + Fridreich junger Mangespurger fi- Niclas Mangespurger ° fi- Hanns Apfaltrer ° fi- Conrad Apfaltrer ° fi- Jorg Apfaltrer ° + Vlreich Lilienberger fi- vnd sein sun Hanns Hanns fi- Pyrss von Aich, Hanns vnd seine sünc brudern fi- Niclas Galln ° fi- Jorg Galln ° fi- Wilhalm Galln ° fi- Conrad Galln ° fi + Merkchel Archer ° + Öttel Archer ° [fol. 17v] • fi Engelhart Czellenperger ■ fi Caspar Wernekger ° ■ fi Wihalm Wernekger ° Jacob Wernekger " fi- Hanns Zobelsperger fi- Herman Zobelsperger fi- Merkchel Zobelsperger fi- Erhart Zobelsperger fi- Fridreich Zobelsperger fi- NixHophenbacher fi- Cristoff Giimpeler ° + Hanns Giimpeler ° fi- Mathe Matscheroi ° fi- Nix Matscheroi ° fi- Nix Cristof Sawer ° 332 ARHIVI 28 (2005), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Andrej Nared: Seznami kranjskega plemstva in kranjskih deželnih stanov, str. 313-334 ß • Cristoff Sawer ° ß • Andre Sawer = • ß Wilhalm Merl Meichawer ° vnd sein brudcr + • Fridreich elter Harrer ° ß • Fridreich junger Harrer ° • ß Wilhalm Sniczenpawner ■ ß Krumpach ■ ß Kolli Stermoler Paul Glogowiczer ° ß • Peter Glogowiczer ° Hennsel Glogowiczer a + Herman Glogowiczer ° + Hättl Glogowiczer ° ß • Hanns vnd von Roy ° sein sun ß • Nickis Paradeyser ° ß • Hanns Paradeyser ° ß Con rad Pre' me r vnser phlege r ze Scherphenberg [fol. 18r] ß • Hanns Pettschacher ° + Fridreich [Pettschacher] ß • Hans Aursperger + Oswalt Pirchholz ß • Hanns Freichawer Lorenz Perger ß vnd sein bruder ß • Greif Turner ° ß • Ge"stl Turner ° ß + Nickis Lengenhaimer ° ß ■ Peter Lengenhaimer ° ß • Conrad Stern ° ß • Wilhalm Stern ° + Jörg Mynndorffer von Zapelza ß • Nickis Gutenberger riter ß • Herman Goziakcher ° ß • Jorg Goziakcher ° ß • Andre Pölaner ß + Parziual ze Kerncr, sein sun Sigmund ß Jorg VI reich Scheyrer ß • VI reich Luger Erasm vnd sein brudcr ß ■ He"rttl Ple"sel ° ß ■ Merttl Ple"sel ° ß • Erhart Potendorffer Polz Hans Schrabass Merkchl Mynndorffer + Nickis Haydl ß zwein sein bruder Fridreich, Jorg, Jacob von Stain Erhart Eberhart des pawrn sun Jorg Hofstetter Jost Strassperger von Vichnawn Pangrez Aursperger Ochsel burggraf zu Gratschan Jost Vaisst ß • Andre Gall vnd sein bruder Jorg von Rudoljfsegg ß • Wilhalm Zubretscher Hanns Toppenawer [fol. 18v] Hanns von Herzogendorff ß • Niclas Gailenberger ß • Seifrid Gailenberger ß • Hanns Gallenberger ß • Wilhalm Gallenberger Conrad Hawnstetter + Andre Sachs Wilhalm Melcz ß • Friz, Hanns Nickis vnd VI reich den Rawbern ß • Hanns, Erhart dem(V) Hohenwarter ß • Merten von Tschornomel ß Berchtold von der Diir ß Jacob Sneperger ß Mert Sneperger ß Jorg Sneperger ß Hanns Sneperger PRILOGA 3 Seznam kranjskih deželnih stanov iz leta 1446 Original, pergamentni kodeks, HHStA, Hs. W 10 (Böhm 19), fol. 137r-138v. Zaradi boljše predstave so polkrepko tiskana imena tistih, ki jih v seznamih iz maja 1446 ni (za primerjavo konkretno služi seznam v Codexu Auerspergensis).127 [fol. 137r] Preleten in Krayn Bischöfe von Freysingen Abbt zu Sittich Abbt zu Lanndstrost Prior zu Frenicz Prior zu Pletriach Comendewr zu Laybach Comendewr zu Sand Peter Pryorin daselbs Priorin zu Michelstetn Priorin zu Mynnkendorff Priorin zu Laagkh 1TJ ... Petnajst je tudi takih, ki jih na tem seznamu m, so pa v Codexu Auerspergensis. To so: Cristoff Gimpler, Cristoff von Tschen- emll, Fridrich von Stein, Jacob Egkher, Jorg Rauber, Jorg in Caspar Scheyrer, Hans Schrabas, Jorg Leymtasch, Caspar Edl- holtz, Michel von Scherffenberg, Hanns Winntter, Artolf von Manngspurg, Sebastian Egknstainer in Peter Schweinperkh. ARHIVI 28 (2005), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Andrej Nared: Seznami kranjskega plemstva in kranjskih deželnih stanov, str. 313-334 333 Herren in Krayn Mert von Tschornemi Niclas Sawrer Andree von Kreyg Jobst Sawrer Hartneyd von Kreyg Andree Sawrer Jorg von Kreyg Sigmund Yger Jorg Pernegker Cholman Phaffoyczer Jorg Phaffoyczer Ritter vnd knecht in Krayn Hanns Meichawer Larencz Krumpach Jorg Aphaltrer Hanns Stermoler Hanns Liechtenberger Jacob Stermoler Jorg von Tschornemi Jacob Globiczer Herwartt Awrsperger Jorg Paradeyser Volkhart Awrsperger Lyenhart Paradeyser Engelhart Awrsperger Hanns Paradeyser Wyguleys Awrsperger Lyenhart Freythawer Jorg Lamberger Hanns Freythawer Sigmund Lamberger Jacob von Stain Walthezar Lamberger Jorg Hof stet er Fridreich Lamberger Jorg Ochsel Thoman Lueger Caspar Vayst Anthoni Lueger Caspar Melcz Erasm Lueger Albrecht Melcz Nicklas Lueger Hanns Rawber Fridreich Zobelsperger zum Schawnstain Vlreich Rawber Mertt Schniczenpawmer Herman Rawber [fol. 137v] Hanns Chumer Conrad Aphaltrer Jorg Greczer Caspar Aphaltrer Andree Greczer Niclas Gallen Hanns Grymschiczer Wylhidm Gallen Achacz Ekkenstayner Jorg Gallen [fol. 138r] Caspar Gallen Hanns Seepacher Anndree Gallen Benedict von Tschkus Mertt Gallen Caspar Harrer Hanns Sicherberger Erasm Stayner Achacz Mynndorffer Hanns Dachawer Larencz Mynndorjfer Caspar Leymtasch Wylhidm Mynndorffer Mertt Leym tasch Walthezar Laser Achacz Tscliugel Mathes Zellemperger Mert Liechtenberger Benedict Wernegker Peter Weynperger Jorg Wernegker Preym Petschacher Wylhidm Wernegker Mertt Petschacher Hanns Wernegker Andree Schreyenegker Hanns Zobelsperger Nicklas Archer Erhart Zobelsperger Achacz Reyser Jorg Zobelsperger Andre Frölich Jorg Gumppler Mert Malinger Hanns Matscheroi Wylhalm Toppenawer Mert Rawnacher Rudolff Nepelperger Jacob Rawnacher Sigmund Rockhalm Jorg Weychselberger Jorg Gurkeher Wylhidm Weychselberger Jacob Edling er Hanns Weychselberger Wylhalm Heritsch Fridreich Schrot Hanns Schutter Niclas Gailenberger Jorg Rayner Seyfrid Gailenberger Herman Gosyackher Hanns Gailenberger Rutlieb Gosyackher Andree Gallenberger Jorg Gosyackher Walthezar Durrer Niclas Gosyackher 197 ARHIVI 28 (2005), št. 2 Iz arhivskih fondov in zbirk Andrej Nared: Seznami kranjskega plemstva in kranjskih deželnih stanov, str. 313-334 Albrecht Gosyackher Lurencz Globyczer Jorg Globyczer Jacob vnd Hanns Globyczer Gull von Purgstall Jacob Sneperger Mertt Sneperger Jacob Sneperger Hanns Sneperger Nicklas Lenghaymer Jorg Perger Mertt Galiencz Nicklas Durer Walthezar Durer128 Wylhidm Payrstorffer Wernher Klaynherr Hanns Liebenberger Erhart Hohenwarter Jorg Glaner Niclasen des Mospurger sun129 Hanns Gall Jorg Lamberger der Junger Jorg Aphaltrer der Junger Sigmund vnd Andre dy Myndorffer Jorg Myundorffer mit den brüdern Jorg,13® Seyfrid, dye Pernegker Her man Zobelsperger Gregor Gumppler Sigmund Gallenberger1 31 Andree des Durrer sun132 Jacob Lenghaymer Hanns Fernnegker133 Jorg Paradeyser134 Hanns Scheyrer Anthoni Gnmschiczer vnd sein bruder Lienhart von Skusch [fol. 138v] Hanns Durrer Wilhalm Hawrer Jorg Harrer Merl Laymtasch135 Hanns Rayn er Andree Rayner Achacz Kosyacker Wolfhart Kosyacker Andree Schrawass Jorg Sneperger Pylgreym Glowiczer Herrant des Kellerberger sun Bartholomee vom Hof Jorg Kaczianer Osterman Liebenberger Hanns Kotterman Puchar Fridreich Prager Jorg Snurl Mertt vom Vorst Vlreich Turnier im Veld Jorg Jegermaister Hanns Standacher Caspar von Newnhaws Steffan Strasperger Gall von Motnigk Jorg Sewstrer Nicklas Pyrs Jorg Greczer Jobst Greczperger Jorg Semenitsch Merckhl Semenitsch Wylhalm Semenitsch Ott Semenitsch Gregor Semenitsch Hainreich Semenitsch Hanns Schyemtscher Andre Greczer Pottrer Jorg Rosemberger Herman Plesel Jan von Snopetschaw Hanns Stawdacher Hanns Silbrer Andre Hohenwartter Erasm des Luger sun Stet vnd merkht in Krayn Laybach Kraynburg Stayn Rudolfswerd Weychselberg Lanndstrost Meiling Radmansdorff Laas 128 V seznamu se tu pojavi drugii. 'Gotovo lahko enafiimo z Niclas Manngspurger khinder iz Valvasorjevega seznama. 13f) Naveden je tudi med gospodi in kot Wernegkher še med vitezi. Sigmund Gallenberger, Jacob Lenghavmer, Lienhart von Skusch in Hanns Durrer sov seznamih iz maja 1446 navedeni skupaj z drugimi predstavniki svojih družin. I V ostalih seznamih iz leta 1446 Anndre des Duerer khinder 1 Morda mišljen (P)Wernegkher. 134 v seznamu se tu pojavi drugii. 1 3 5 V seznamu se tu pojavi drugii.