koštan JElflSKE 1252-2002 NOVI 7^50 LET KOSTANJEVICE Glasilo krajevne skupnosti Kostanjevica na Krki - št. 13, december 1999 BREZPLAČNI IZVOD n ra m Iu)l() M. liclingar Prišel je čas odštevanja zadnjih dni tega tisočletja. Pred nami je čas okrog Božiča in Novega leta. Pričakujemo in doživljamo najlcpše dni v letu s praznikom v srcu, z lepimi željami za tiste, ki jih imamo najraje in vse nas, ki nam je dano živeti skupaj. Bogastvo življenjskih izkušenj najstarejših , volja nas, ki oblikujemo ta čas in otroška pričakovanja naših najmlajših, naj nam bodo garancija, izziv in nova priložnost, da naredimo leto in tisočletje, ki je pred nami, boljše in prijaznejše kot je to, ki mineva. Uredniški odbor IZ VSEBINE; 2002 - 750 LETNICA MESTA KOSTANJEVICA NA KRKI Prva cvičkova princesa 5 let pihalnega orkestra Delo društev in klubov Kultura Oglasi in informacije NOVO LETO 2000 BOMO PRIČAKALI NA TAMALEM PLAČ. MIZE, NEKAJ GLASBE IN TOPLE PIJAČE BO ZAGOTOVLJENO. OSTALO Z VELIKO DOBRE VOLJE NAJ VSAK PRINESE S SEBOJ! ZAČETEK PRIBLIŽNO OB 20.00, KONEC PA V NASLEDNJEM TISOČLETJU! 2002 - 750 LETNICA MESTA KOSTANJEVICA NA KRKI Že prehod v novo tisočletje nas, ki živimo in oblikujemo ta čas, sprašuje in zadolžuje z odgovornostjo do dejanj in ciljev, kijih postavljamo za novo, tretje tisočletje. Pred prebivalce Kostanjevice na Krki, občino Krško in širšo slovensko javnost pa je v pričakovanju leta 2002, ko bo mesto staro že 750 let, postavljena vizija praznovanja, vizija novega tisočletja. v leto 2002 obnovljena, obujena in ponovno potrjena Kostanjevica na Krki. KOSTANJEVICA NA KRKI 1252 - 2002 Kostanjevici na Krki je mestne pravice leta 1252 podelil koroški vojvoda Bernard Spanheim. Od prve omembe v pisnih virih leta 1091 je Kostanjevica že 1210. leta imela svoj novec, od leta 1220 faro, leta 1234 je bil zgrajen cistercijanski samostan, leta 1249 so bile kraju podeljene tržne pravice. S podelitvijo mestnih pravic je Kostanjevica na Krki pridobila vse značilnosti in institucije tedanjih mest in je prvo mesto z urejenim mestnim pravom. Mesto je imelo svoj pečat, mestni svet, od leta 1275 tudi svojo kovnico denarja in sodišče. Čeprav je bil prvi poskus odvzema mestnih pravic že leta 1757, sc'je mesto obdržalo in leta 1952 praznovalo že 700 let. Prav v prazničnem letuje po takratni ustavni razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesta, okraje in občine, Kostanjevica zadnjikrat imela podeljen status občine. V Državnem zboru je prav zdaj v proceduri sprejem ugotovitvenega sklepa, ki bo Kostanjevici na Krki skupaj z drugimi 50 mesti v Sloveniji potrdil status mesta. Po analizi, proučitvi in ovrednotenju razvoja Kostanjevice na Krki od začetka do danes na področju kulturno - zgodovinskega, gospodarsko - upravnega, družbenega, šolskega in turističnega življenja moramo s pomočjo organizacijskega in častnega odbora zastaviti strateške cilje , ki bodo mestu dajali smer in prepoznavnost v slovenskem prostoru. Strateški cilji : 1. Zgraditi obvoznico in čistilno napravo 2. Oživitev turizma, gospodarstva in obrti 3. Obnova starega mestnega jedra in območja mesta 4. Priprava sheme praznovanja in kulturnih prireditev 5. Zagotovitev financ za razvojne naloge in praznovanje 6. Zbiranje, dokumentiranje in arhiviranje gradiva Za vodenje aktivnosti do leta 2002 je Svet KS že potrdil delavne odbore, ki bodo pod vodstvom Organizacijskega odbora in ob podpori in pomoči članov Častnega odbora vodili aktivnosti, ki bodo svoj višek dosegle v prazničnem letu 2002. Ob upoštevanju pravnega položaja KS in obsega rednih sredstev za delovanje smo se vse od začetka zavedali, da rabimo podporo in strokovno pomoč občine Krško in pristojnih ministrstev države Slovenije. Prva spodbuda in usmeritev v oblikovanje programa nam je bila privolitev župana občine Krško, gospoda Francija Bogoviča, za vodenje Organizacijskega odbora in pripravljenost direktorja tovarne zdravil Krka iz Novega mesta, gospoda Miloša Kovačiča, da pristopi kot podpredsednik. Odbor za praznovanje 750 - letnice je na seji 04.10.1999 zadolžil gospoda Bojana Božiča, direktorja Galerije Božidar Jakac, in Anico Žugič, podpredsednico Sveta KS, da na osnovi izhodišč, ki sojih pripravili vodje predlaganih odborov, pripravita okvirni program, ki ga bo po uskladitvi z županom - predsednikom Organizacijskega odbora - obravnaval in potrdil Svet KS. Program, ki ga predstavljamo danes, je sinteza našega predloga z upoštevanjem pripomb župana in Sveta KS, ki gaje potrdil na svoji seji 2.novembra 1999. ORGANIZACIJSKI ODBOR PRAZNOVANJA 750-letnice Predsednik odbora: Franci Bogovič, župan občine Krško Podpredsednik: Miloš Kovačič, direktor Krke d.d. Predsednik Organizacijskega odbora izbere izmed predsednikov delavnih odborov in drugih strokovnjakov tiste, ki bodo, po njegovi presoji omogočali najuspešnejše delo. S pisno izjavo o sodelovanju v odboru imenovani člani prevzamejo naloge oziroma delovna področja, zajeta v programih delovnih odborov. Predsednik Organizacijskega odbora lahko določi koordinatorja ali drugo pooblaščeno osebo, ki bo v njegovem imenu sproti usklajevala in pospeševala delo odborov. ČASTNI ODBOR V Častni odbor Organizacijski odbor in Krajevna skupnost povabita in zaprosita za sodelovanje ugledne predstavnike političnega, gospodarskega, kulturnega, znanstvenega in družabnega življenja države in lokalne skupnosti, ugledne meščane Kostanjevice na Krki in prijatelje našega mesta. Člani častnega odbora s svojim vplivom, znanjem in podporo programa ter pozitivnim odnosom in pripadnostjo mestu Kostanjevica na Krki pomagajo pri uresničevanju strateških ciljev in pri promociji mesta ter dogodkov, povezanih s praznovanjem 750-letnice. DELAVNI ODBORI Za uresničitev operativnih ciljev, ki izhajajo iz navedenih strateških ciljev. Organizacijski odbor imenuje predsednike delovnih odborov in nosilce prioritetnih nalog. Predsedniki delovnih odborov zastavijo načrt dela za obdobje 2000 do 2002, pritegnejo k delu smiselno število članov, ki omogočajo hitrejše in učinkovitejše delo. Predsedniki odborov morajo predvideti načrt spremljanja zastavljenih nalog in se povezovati pri delu z ostalimi odbori in posameznimi člani častnega odbora. Predsednik je za uresničitev sprejetih nalog neposredno odgovoren Organizacijskemu odboru oziroma imenovanim koordinatorjem projekta. Pri vseh delavnih odborih so imenovani in potrjeni vodje posameznih projektov, ki bodo poleg strokovnih sodelavcev občine Krško izbrali delavno skupino, ki bo vodila operativno delo. I. ODBOR ZA GOSPODARSKO DEJAVNOST Predsednik: Milan Herakovič Temeljna naloga odbora je vspodbuditi aktivnosti za obnovo Kostanjevice na Krki, predvsem starega mestnega jedra, spodbuditi aktivnosti pri izgradnji obvoznice, pripraviti predloge za uresničitev zamisli in projektov . Aktivnosti niso vezane izključno na mestno jedro, ampak na celotno območje ureditvenega načrta mesta in krajevne skupnosti. Naloga odbora je tudi poiskati realne možnosti in nove vsebine gospodarskega razvoja KS in razširitev turistične ponudbe z novimi športno - rekreativnimi površinami in možnostmi izrabe termalne vode. Projekti: 1. Izgradnja infrastrukture in obnove otoka 2. Gospodarski razvoj in razvoj obrti 3. Izgradnja športno - rekreativnih površin 4. Izgradnja obvoznica 5. Izgradnja čistilne naprave 6. Vključitev termalne vode v razvoj turizma in drugih dejavnosti 7. Obnova in revitalizacija mesta 8. Razširitev turistične ponudbe II. ODBOR ZA PROMOCIJO Predsednik: Irena Vide Naloga odbora je skrb za redno obveščanje javnosti o poteku projekta, skrb za obveščenost krajanov, medijsko prepoznavnost in prisotnost, novinarske konference, članki v lokalnih in nacionalnih medijih, okrogle mize, priprava gradiv za novinarje in krajane, priprava in postavitev sodobnih informacijskih oblik. Najzahtevnejši projekt je priprava zbornika ob 750 - letnici, ki jo vodi dr. Andrej Smrekar. Projekti: 1. Priprava zbornikov ob 750-letnici 2. Trženje projekta in originalnih spomenikov ter posebnosti okolja 3. Promocija in informiranje javnosti 4. Turistični razvoj in promocija turističnih zmogljivosti ter vinske ceste 5. Promocija in uporaba znaka celostne podobe praznovanja III. ODBOR ZA PRIPRAVO IN KOORDONACIJO PRIREDITEV Predsednik: Anica Žugič 'Femeljna naloga odbora je zbrati vse načrtovane prireditve, tekmovanja in dogodke, povezane s praznovanjem in jih razvrstiti po pomembnosti in jih uskladiti med seboj. Odbor sestavi okvirni program vseh prireditev ter določi obdobje, v katerem bodo prireditve potekale. Določitev protokola prireditev. Posebnega pomena je prvi projekt, katerega nosilec je gospod Bojan Božič z Galerijo Božidar Jakac. Projekti: 1. Postavitev arhivske predstavitve mesta in prireditev v okviru galerije Božidar Jakac 2. Priprava protokola 3. Organizacija tradicionalne prireditve 4. Priprava osrednje prireditve 2002 5. Organizacija športnih in društvenih ter družabnih prireditev IV. ODBOR ZA FINANCE Predsednik: Stane Tomazin Naloga odbora je vrednotenje zbranih in na odboru potrjenih programov ter priprava predlogov fmančne realizacije. Odbor bo moral tesno sodelovati s predsednikom Organizacijskega odbora in s predsedniki delavnih odborov ter občinskimi službami, pristojnimi ministrstvi in sponzorji. Odbor bo pomagal prL ovrednotenju programov ostalih odborov in razporejanju namenskih sredstev. Sodeloval bo tudi pri pripravi dokumentacije za javne razpise in svetoval krajanom ter jih usmerjal pri individualnih projektih. Projekti: 1. Zagotavljanje proračunskih sredstev 2. Pridobivanje sredstev s promocijo 3. Pridobivanje namenskih sredstev iz državnih projektnih razpisov 4. Pridobivanje donatorskih sredstev 1. 5. Zagotavljanje namenskih sredstev občine V. ODBOR ZA DOKUMENTIRANJE IN ARHIVIRANJE Predsednik; Mišo Belingar Naloga odbora je dokumentirati vse pomembnejše dogodke, prireditve, udeležence in oblikovati arhiv praznovanja, poskrbeti za strokovno obdelavo gradiva ob koncu praznovanj in pripraviti zaključno razstavo ter k sodelovanju pritegniti mlade, ki so nosilci 5. projekta. Projekti: 1. Audiovizualna gradiva 2. Časopisno in revijalno gradivo 3. Slikovno gradivo 4. Kostanjevica v literaturi 5. Mladi za razvoj mesta Predlagani program je osnova, ki jo je možno smiselno dopolnjevati in členiti na nove odbore, če se v fazah evalviranja ugotovi, da bi to pomenilo uspešnejše in racionalnejše delo. Program in članstvo v odborih dobi formalno potrditev z obravnavo in potrditvijo v Svetu KS Kostanjevice na Krki ter z javno predstavitvijo na Ustanovni skupščini in objavi v časopisu Novice Nosilci nalog so neposredno odgovorni Organizacijskem odboru, ki o potrebah in težavah najmanj dvakrat letno poroča Svetu KS Kostanjevica na Krki in telesu, ki ga za spremljanje lahko izmed članov Organizacijskega odbora in Častnega odbora imenuje Svet KS Kostanjevica na Krki, skupaj s predsednikom Organizacijskega odbora. Program bo predstavljen na prvi seji Občinskega sveta po novem letu, ker želimo z uradno potrditvijo Sveta pridobiti tudi formalno podporo za vse aktivnosti v okviru programa. POROČILO o DELU SVETA KS 09.08.1999 seje Svet KS sestal na 2. izredni seji. Izredna seja je bila sklicana zaradi garancije KS za kratkoročni kredit investitorju Petrolove črpalke. 6. redna seja pa je bila 08.09.1999. Na seji so člani Sveta potrdili zapisnike 4. redne seje in 2. izredne seje, sprejeli finančni plan poslovanja KS za leto 1999, cenik za Kvatranco 1999, določili komisijo za imenovanja, pregledali dospelo pošto, sprejeli sklep za nadaljevanje del na cesti Podstrm -Male Vodenice. Na 7. redni seji je Svet KS potrdil celostno podobo praznovanja 750 - letnice mesta Kostanjevica na Krki; v nadaljevanju seje je bil članom predstavljen program Organizacijskega odbora praznovanja 750 - letnice. Na seji so se tudi dogovorili, da bo zaključek praznovanja krajevnega praznika v mesecu novemJ)ru. Takrat bodo podelili priznanja KS za leto 1999, imenovali bodo organizacijski in častni odbor in predstravili bodo program Odbora. Zaradi pozne ure so se člani Sveta dogovorili, da se sedma redna seja nadaljuje naslednji teden in sicer 02.11.1999. V nadaljevanju 7. redne seje so člani razpravljali o predlogu programa praznovanja 750 - letnice. Po razpravi so člani Sveta predlog sprejeli. V nadaljevanju seje je Svet KS obravnaval prošnje društvom in sprejel naslednji sklep: Razdelijo lahko 420.000,00 SIT, prednost imajo tista društva, ki so sodelovala v programu krajevnega praznika: Planinsko društvo Polom, Kulturno društvo - Harlekin plus. Športno društvo Krka, Turistično društvo. - Planinsko društvo, Harlekin plus, Športno društvo. Turistično društvo - dotacija v višini 50.000,00 SIT. - Cvičkova princesa: 50.000,00 SIT Ostalim društvom, ki so oddala prošnje: - Primož Pincolič: njegova ponudba se vključi v okvir Odbora praznovanja 750 - letnice mesta Kostanjevica na Krki. - Košarkarji: 35.000,00 SIT - Mažoretna skupina: 25.000,00 SIT - Osnovna organizacija RK: 50.000,00 SIT Predstavitev novega grafičnega znal<:a ob praznovanju 750 let mestnih pravic mesta Kostanjevica na Krki Grafično oblikovanje je oblikovanje vidnih sporočil, ki so sad likovnih izraznih sredstev, umetniškega dela po eni ter metodičnega in sistematičnega oblikovanja po drugi strani. Oblikovano sporočilo mora biti nazorno in čitljivo, hkrati pa mora upoštevati posebnosti naročnika in njegove dejavnosti ter posebnosti okolja. Dela morajo biti takšna, da jih je mogoče reproducirati in razmnoževati. Posamezne oblikovalske rešitve so sklenjene v večje sisteme, ki stopnjujejo zahtevnost dela. Osnovna ideja podobe znaka, ki naju je vodila pri oblikovanju nove podobe, je znak ob 700 letnici, kar je bil napotek in želja naročnika - KS Kostanjevica na Krki. Izhodišče nama je bil zgodovinski pečat mesta Kostanjevice na Krki iz let 1291 in 1321. Pečat je okrogle oblike s podobo dveh stolpov, ki ponazarjata vhod v grad na otoku ali vhod v samo mesto. 750let mestnih pravic Okroglo obliko znaka sva obdržala kot simbol otoka, ki ga objema reka Krka. Stolpa z vhodom sta postavljena v središče znaka in simbolizirata mogočnost in trdnost mesta. Dve ribi povezani z valujočimi linijami predstavljata začetek življenja in nastanek mesta, hkrati pa prikazujeta reko Krko in življenje v njej. Ustvarjata pa tudi obliko srca, ki simbolizira prijateljstvo, ljubezen in mir. Besedilo MESTO KOSTANIEVICA NA KRK! ponazarja hribovje. Tip črke sva izbrala iz družine Novarese, ki nas vrne v obdobje nastanka mesta, barvi bordo rdeča in zlata pa simbolizirata svečanost in večnost. Letnici 1252 - 2002 časovno določata obdobje nastajanja, razvoja in življenja v tem našem najmanjšem slovenskem mestu. oblikovala: lože Marinč & Bojan Žičkar Pravico do uporabe in nadzor nad uporabo znaka, ki ie naiino avtorsko delo Inna KS Kostanievica na Krki. KOSTANJEVIČANKA LEA-MARIJA COLARIČ PRVA CVIČKOVA PRINCESA Zadnji dnevi dogajanja na Dolenjskem so prav gotovo globoko zabeleženi in povezani z velikim ambasadorjem naše države - CVIČKOM, s tem pa tudi PRVO CVIČKOVO PRINCESO LEO-MARIJO COLARIČ, ki ga v zadnjem obdobju promovira in predstavlja širši javnosti. Naj vam povemo, da je bila na 27. TEDNU CVIČKA v Novem mestu konec meseca aprila v okviru Zveze društev vinogradnikov Dolenjske izvoljena prva cvičkova princesa. Kandidatke so se pomerile v znanju s področja vinogradništva, vinarstva, vinske kulture, kulture pitja, tujega jezika, komuniciranja in osebnega nastopa. Ta laskavi naslov si je prisvojila naša krajanka Lea-Marija Colarič, absolventka Visoke šole za hotelirstvo in turizem Portorož. V času svojega mandata je izvedla že nekaj projektov, za sabo pa ima že kar precej uspešnih nastopov po raznih kotičkih naše prelepe Slovenije, saj se je predstavljala na cvičkarijah, določenih prireditvah, pozdravila razne dostojanstvenike in podobno, zanjo zelo naporen teden pa je bil Martinovo, kot pravi cvičkova princesa, najveličastnejši, naj lepši in najdaljši praznik za mnoge Slovence. In letos prav takšni tudi zanjo. “Izvoljena sem bila z osebno vednostjo, da hočem promovirati in zastopati deželo cvička, armado dolenjskih vinogradnikov, Dolenjce in Dolenjsko, kar ponosno in mogočno počnem na vsakem koraku. Ker sem prva, lahko rečem, da na tem področju orjem ledino, vendar sem zaorala že precej globoko, saj želim, da ime cvičkove princese postane tudi eden izmed simbolov in prepoznavnosti naših lepih krajev”, odločno pove princesa. Eden njenih naj večjih projektov pa je potekal lepega jesenskega dne 29. oktobra, ko so se na turistični kmetiji cvičkove princese Lee-Marije Colarič zbrali pridelovalci svetlordečega rubinastega vina - CVIČKA iz Zveze društev vinogradnikov Dolenjske, na čelu s predsednikom Jožetom Peternelom, polnilci, enologi, ljubitelji cvička, (med njimi tudi pridelovalec, harmonikar Lojze Slak), novinarji, župani vseh desetih cvičkovih občin, predsednik Sveta KS Kostanjevica na Krki in tudi nekaj Kostanjevičanov, slavnostna gosta pa sta bila podpredsednik vlade Marjan Podobnik in predsednik državnega sveta Tone Hrovat. Slovesno so podpisali poseben dokument, dogovor o zaščiti cvička, ustanovitvi Združenja pridelovalcev cvička in strokovne skupine v okviru Združenja ter elaborat za zaščito vina s posebnim tradicionalnim poimenovanjem cviček PTP. Poslej bo namreč pravi cviček nosil oznako “vino s priznanim tradicionalnim poimenovanjem ” ali skrajšano CVIČEK PTP. Pridelan, donegovan in polnjen bo lahko samo na desnem bregu Save, vsebovati pa bo moral 70 % vina rdečih sort (žametna črnina in modra frankinja) in 30 % belih (kraljevina, laški rizling, rumeni plaveč, zeleni silvanec, žlahtnina in štajerska belina). Svoj podpis in žig pa mora zdaj k vsemu temu dodati še minister za kmetijstvo in gozdarstvo g.Ciril Smrkolj. Po besedah Toneta Hrovata je ta podpis zgodovinski za Dolenjsko, saj so tako besede o povezovanju pridelovalcev cvička našle mesto v dokumentu, ki pomeni osnovo za nadaljnje sodelovanje. Ker se sedaj cviček dobro prodaja, je to pravi čas za pripravo nadaljnjih akcij za promoviranje cvička. Poudaril je tudi, da je bil cviček v zgodovini že dvakrat zateptan in da ne smemo dovoliti, da bi se to še kdaj zgodilo. “S podpisom dogovora ste se župani moralno in materialno obvezali, da boste dolenjsko in slovensko vinsko posebnost podpirali. Naloga strokovne skupine v okviru združenja pa je, da bdi nad ohranjanjem kakovosti cvička”, je poudaril Hrovat Marjan Podobnik je dejal, da pred petimi leti marsikdo ni verjel, da bo cviček tako uspešen, zdaj (nadaljevanje s prejSnje strani) pa bo z zakonom opredeljen kot slovenska vinska posebnost. In kot je dejal župan Franci Bogovič, bi na Dolenjskem gotovo zmagali, če bi ustanovili stranko - cviček... Ta zgodovinski dogodek, ki bo zelo pomemben za nadaljnji razvoj našega vinskega posebneža, so popestrile pevke Aktiva kmečkih žena pod Gorjanci z ljudskimi pesmimi. Deklamacije o vinu in vinski trti pa sta prispevala Rok Vukčevič in Maja Colarič. Po velikem uradnem delu so prisotni poizkusili vrsto domačih dobrot, ki sojih pripravili Colaričevi. 'fudi pečenega kostanja in mošta ni manjkalo, in dobre glasbe tudi ne. Princesi je bilo nekoliko hudo, ker je moral Marjan Podobnik, ki je prišel zadnji (krivdo za zamudo je pripisal slabi cestni povezavi med Ljubljano in Kostanjevico, v svojem nagovoru pa je dejal, da se bo osebno potrudil za pospešitev gradnje avtoceste v tej smeri, za kar ga bodo župani držali za besedo), prvi oditi. Pa je kmalu razumela, saj sta ga predsednik Sveta KS Milan llerakovič in župan občine Krško, Franci Bogovič, še malce zadržala in popeljala po Kostanjevici na Krki ter mu razkazala, kaj vse je bilo že storjenega in kako izgleda Kostanjevica na Krki v prenovljeni podobi. Ob slovesu je cvičkova princesa podarila gostom posebno steklenico princesinega vina, priložnostno polnjene buteljke kmečke zadruge Krško, kleli Kostanjevica, ki so že pripravljene za leto 2000. Cvičkova princesa Lea-Marija Colarič: “Osebno sem zelo vesela, da je končno pripravljen ta “katekizem” - elaborat o cvičku in da so ga pomembni možje tudi podpisali. Upam, da bo kmalu svoj pečat temu dodal tudi minister za kmetijstvo g.Ciril Smrkolj. Kajti le tako bo ta veliki in slavni mož, kralj med vini na Dolenjskem - CVIČBK, :)ostal še bolj slaven. Srčno želim in hkrati tudi Cvičkova princesa v družbi visokih gostov upam, da bo njegova slava obšla širni svet, s tem pa tudi slava vseh ostalih dolenjskih vin in slikovite pokrajine, ki jo predstavlja. Tudi slava našega majhnega, očarljivega in bogatega mesteca Kostanjevice na Krki.” Lea Colarič SREČANJE STAROSTNIKOV OB LETU STAROSTNIKOV Krajevna organizacija Rdečega križa Kostanjevica na Krki je pripravila za svoje člane nad 75. letom starosti srečanje ob letu starostnikov, 24. novembra v gostišču Žolnir, kije sodilo v okvir praznovanja novega leta namesto novoletnih obiskov po domovih. Srečanja seje udeležilo 61 starostnikov in delavk Rdečega križa iz celotnega območja KS Kostanjevica na Krki, Zaradi bolezni se nekateri srečanja žal niso mogli udeležiti, zato bomo vse tiste obiskali na domovih, prav tako pa bomo v tem mesecu obiskali tudi krajane v domovih za ostarele v Krškem in Novem mestu. Vse prisotne sta pozdravili predsednici krajevne organizacije RK Kostanjevica na Krki Stanka Cernoša in predsednica območne organizacije RK Krško Marta Busina, ki sta vsem zaželeli Še obilo zdravja in dobrega počutja. Prisluhnili smo bogatemu kulturnemu programu, ki so ga pripravili učenci OS Jožeta Gorjupa. Vse prisotne je prišla pozdravit prva cvičkova princesa, Kostanjevičanka Lea-Marija Colarič, ki je z vsakim od nas tudi nazdravila. Sledilo je kosilo, ob katerem smo klepetali, nato pa sta ob zvokih glasbe zaplesala tudi domačina Mitja Stanič in Tina Strgar. Še večje veselje za starostnike Je bilo, ko so ob zvokih Damjana Sintiča zaplesali tudi sami, od naj mlajšega pa do najstarejšega krajana, ki šteje čez devetdeset let. Prostovoljne delavke RK so podelile tudi novoletne voščilnice, ki so jih izdelali učenci osnovne šole in poskrbele, da so vsi prišli varno na svoje domove. Tako so jim dale vedeti, da Rdeči križ misli na njih. KO RK Kostanjevica na Krl