ИдгашдпкепБо^с Verlftg uad SchrUUeltung; Klagenfurt, Blsmarckzla^ 13, Pottfach 115 / Bexugspreui (Im voraue zahlbar) monatllct) KM 1.— frel Haus (elnscniielilich RM 0.20 ZustellgebUhr Abbestelluagen der Zeitung fUr den nacbfolgendeB Monat werdeo ntit acbrUtUch und nur bis 26. de« laufenden Monata angenommen Mr. & Krainhurr. dmi M. Јаппаг 1944. *■ Jahrj;ang. Popolno sprIčeTalo „Anglo-Amerikanci ne morejo izvajati nobenega pritislia na Stalina" Stockholm, 21. januarja. Najnovejii' razToj poljikcga vprašanja j« po najnovcjSi ■OTjetski noti povzročil zmedo pri pintokracijah, ker te mora nova lovjetska izjava ■mairati za neposredno odklonitev anglo-ameriikega posredovanja, V Washingtonu menijo baje, da je vzrok vsega direndaja ta, ker pomembna vprašanja razmejitve v Teheranu niso bila natančno razpravljena. V resnici pa ni dvoma o tem, da je vsa Poljska Izročena Sovjetom. »Stockholms Tidningen« javlja k temu iz New Yorka; na strani Ame-rikancev je ugotovljeno, da Zedinjene države sedaj ne morejo izvajati kakršnega koli vpliva na Stalina. Evropo Sovjetom, so se odrekli vsaki pravici možnosti, da bi še kaj govorili o evropskih vprašanjih. Anglija in USA potrebujejo Sovjete, in morajo storiti vse, da jih ohranijo pri dobri volji, da Stalin meče še nadalje množice ljudi in materiala v boj. Zato pa tudi nočejo ničesar podvzeti v poljskem vprašanju. Ta stvar jim ni vredna, da bi se sprli s Stalinom, ki je, kakor kaže Will-kiejev poraz, zelo občutljiv v teh vprašanjih, ko je Willkie v »New York Times« vendar v resnici zelo previdno načel problem Vzhodne Evrope. Po oholem odgovoru »Pravde« na ponižno izjavo poljske vlade v pregnanstvu pa bo London in Washington popolnoma minilo vsako veselje, da bi riskl-rala tudi samo besedico k poljskemu vprašanju. Poljsko-sovjetski spor očituje z vso jasnostjo, kako so Anglija in Zedinjene države odvisne od boljševizma, in kaže anglo-ame-riško ponižnost, kakor hitro z glasi Kremelj kakšno željo uli stavi kakšno zahtevo. »Svenska Dagblad« poroča iz New Yorka tudi o mučnem vtisu najnovejšega okreta. Po surovem nastopanju Sovjetov proti Poljakom v pregnanstvu spozna ves svet, da Atlantik-Charta ne obstaja več. Bati se je pa, da bo opustitev Atlantic-Charte povzročila še nadaljnje reakcije ne samo v Evropi, ampak cel6 v Južni Ameriki. S tem so pač odstranjeni zadnji dvomi. Kdor se še sedaj zanaša, da bodo Anglija in Zedinjene države podvzele tudi le najmanjšo stvar v prilog Poljakov, ki so jih svoječasno pognali v vojno, mora sedaj spoznati resnico. Anglija in Amerika tačas niti .ne moreta izvajati kakega pritiska na Sovjete, pravi »Stockholms Tidningen«, in mi še pristavljamo; ti dve niti ne mislite na to, da bi na kakršenkoli način pripravili Stalina, da popusti v poljskem vprašanju. Odkar »o Anglo-Amerikancl v Kairu In. Teheranu dali svoj podpis na listino, s katero izročajo v primeru zmage zaveznikov Od ireb mlli'onov Pnljakoi' nmrla polovira Samo poljskih otrok je poginilo 400.000 - Prisilni nabori za sovjetsko armado Berlin, 21. januarja. Pred nekaj tedni )*, kakor znano, na stotine pripadnikov poljske tako zvane »divizije Tadeja Kosciuszka« preteklo k nemškim linjjam pri svoji prvi uporabi na fronti, ne da bi oddali tudi en. strel. V taborih, kamor so jih spravili so si odtlej počasi opomogli od groze, ki je težila nji- . hovo življenje v Sovjetski zvezi. In pripovedujejo o, prav čudnih rečeh glede nastan-. ' k« in sestave navedene divizije. Na različne načine so prišli v »divizijo Tadeja Kosciuzka«. Nekaj jih je bilo pripadnikov poljske armade in je prišlo v sovjetsko ujetništvo. Prišli so najprvo v ujetniška taborišča, potem pa v zapore aH v delavna taborišča tam nekje ob Ledenem morju ali v Sibiriji. Kdor je preživel trajna zlostavljanja, je moral brez vsake mezde delati ob življenjskih prilikah, ki so človeka nevredne. . Zveze z domovino ni bilo. Pisali so pač pisma, toda nikdar niso slišali, da bi bilo katero dospelo na naslovno mesto. Kakšnlh\ pisem od svojcev niso prejeli. Večkrat so jih ločili in na novo porazdelili, baje, da bi jih poslali v druga taborišča. Toda Sirila se je govorica In nihče ni vedel nič natančnega, da bi kateri kdaj dospel v drugo taborišče. Na stotisoče jih je tako zginilo. Malo se jih ]e našlo zopet v »diviziji Tadeja Kosciuszka«. Drugi prebežniki so se nahajali za zasedbe Vzhodne Poljske po Sovjetih v dotičnih vzhodnih ozemljih. Boljševiki so po njihovih lastnih navedbah zaprli ne manj kot tfi milijone Poljakov, — možer žene in otroke — in jih zavlekli v notrat^Jost Sovjetske zveze. V tiezakurjenih živinskih vagonih so jih tam, kjer so bili in stali, odvažali brez sleherne prehrane razen tiste, ki so jo mogli vzeti s seboj ali si jo naberačiti; prevozi so se vršili večinoma med strogo zimo 1939. leta tedne in mesece proti Vzhodu. Mnogo tisočev jih je umrlo spotoma, ostanek Je dospel v taborišča v.gozdih In močvirjih Sibirije, kjer so silili ljudi k najtežjemu delu. Najmanj 1,3 milijona jih je po navedbah moskovskega odposlanstva poljske vlade v pregnanstvu poginilo tam za splošno izčrpanostjo, zastra-danostjo, oslabelostjo srca, pljučnico, legar-Jem in grižo. Samo otrok Je umrlo 40 0.0 O O, kakor Je izračunal poljski vojni škof Izvlins. Nekega dne so poiskali može zopet v taboriščih kaznjencev in Jih, ne da bi Jih vprašali, vtaknili v »divizijo Tadeja Kosciuszka«. Kaj se je zgodilo z njihovimi svojci, ne vedo. Bandila Tila pode na bfqn od kraia do krafa Pregnan iz vseh svojih „prestolnic" - Povsod so spodletele obupne akciie Težka borba zapadno od Rečice Oberkommando der Wehrmacht Jt dne 30. Januarja objavilo: Od južnega dela vzhodne fronte poročajo le o krajevnem bojnem delovanju. V prostoru pri 2aškofu in južno od Polonoja so naše čete z nasprotnim napadom zavojevale zopet nekaj vasi. Pri tem je bila rešena začasno obkoljena hrabro bojujoča se posadka nekega oporišča. Zapadno od Rečice še traja težka borba. V naše položaje vdrle sovražne bojne skupine smo vrgli v srditih bojih nazaj. Pri Vitebsku, severozapadno in severno od Nevla so se vršila samo bojna dejanja krajevnega pomena. Severno od Ilmenskega Jezera, južno od Leningrada in južno od Ora-nienbauma še trajajo težki obrambni boji. Krajevno omejeno izravnajoč fronto, smo izpraznili mesto Novgorod. V zapadnem delu jiižnoitalijanske fronte je sovražnik nadaljeval svoje močne, po topništvu in bojnih letalcih podprte napade. Po hudem boju smo zgubili popolnoma razdejano mesto Minturno. Vse druge napade ter sovražnikove poskuse, priti čez Garigliano sipo odbili. V srednjem odseku smo napadli neko sovražno šotorišče in ga vzdignili. Sovražnik je utrpel pri tem visoke krvave zgu-be. Pripeljali smo ujetnike. Ob obali Rokavskega preliva so daljno-strelne baterije vojne mornarice obstreljevale cilje v Dovru, Dealu, Folkestonu in Ramsgateju. V času od 1. do 20. Januarja so sestrelile pomorske bojne sile, krovno protiletalsko topništvo trgovskih ladij in pomorsko proti-letal-ko topništvo 38 sovražnih letal. Še nadalie težki boli na Vzhodu Oberkommando der Wehrmacht je dne •19. januarja objavilo: Ob mostišču pri Nikopolu In severozahodno od Klrovograda so bili tudi včeraj brezuspešni slabejši napadi Sovjetov. Z nasprotnim napadom smo zaprli neko vdorno me-•to iz zadnjih bojnih dni. V prostoru pri No-vogrid-Vollnskemu se je izjalovilo več so-vražt».'h napadov. Zapadno od Rečice treja-ff Teiki boji z nezmanjšano silo. Severozapadno in severno od Nevla so boljševiki ponovili. svoje napade. Odbili smo Jih. Neko vdorno mesto smo odpravili z nasprotnim napadom po hudem boju. Severno od Ilmen-■kega Jezera, Južno od Leningrada In Orani-•nbauma so Sovjetl z naraščajočo silo nadaljevali svoje prodorne poskuse. Odbili ali prestregll smo lih v srditih bojih. V bojih v južnem odseku vzhodne fronte ae Je posebno odlikovala šlezijska 320, pehotna divizija, ki Jo vodi Generalleutnant Postel. Na južnoltalilanski fronti |a sovražnik Vzhodno od zaliva pri Gaeti do močni topniški pripravi prešel z več diviziiami ▼ napad proti na^'^mu krilu. V enem dnevu 214 oklopnjakov Oberkommando der Wehrmacht je dne 18. januarja objavilo: Severovzhodno od Kerča In severozapadno od Klrovograda so spodleteli ponovni napadi boljševikov. V prostoru pri Zaškofu so naše čete v žilavem boju vzele več vasi. Silnih nasprotnih napadov sovražnika smo se ubranili In pri' tem odstrelili 26 sovražnih oklopnjakov. Zapadno od Rečice so boljševiki z močnimi silami nadaljevali svoje na. pade. Odbili smo Jih v težkih bojih In odpravili ali zajezili nekaj vdorov. Severozapadno in severno od Nevla Je začasno popustilo sovražnikovo bojno delovanje. Boljše-vlški krajevni sunki so ostali brez uspeha. Severno od Ilmenskega jezera smo ves dan trajajoče težke sovražne napade prestregll v srditih bojih In odstrelili številne sovjetske oklopnjake. Južno od Leningrada in Južno od Oranienbauma so se Izjalovili tudi včeraj vsi prodorni poskusi Sovjetov. Sovražnik Ie zgubil v tem odseku fronte 91 oklopnja-:ov. Pri obrambnih bojih т Južnem odseku vzhodne fronte se Je z neomajno vztrajnostjo odločno izkazala bayernska 10. divizija oklopnjaSkih grenadirjev, ki Je vodi Generalleutnant Schmidt. Na celotni vzhodni fronti J* bilo včeraj Odstreljenih 214 sovjetskih oklopnjakov. Na južnoltalljanski fronti se Je vršilo delovanje obojestran^ih udarnih čet In se je izvršilo več brezuspešnih sovražnih napudov proti našemu skrajnemu levemu krilu; drugače je potekel dan mimo. Nemiri radi lakote v Južni Italiji Ženeva, 21. Januarja. »Položaj prehrane v Južni Italiji se še vedno nI zboljšal«, poroča dopisnik »Tlmesa« Iz Neaplja preteklo soboto. Kljub najrazličnejšim ukrepom se ni posrečilo omejiti pomanjkanje živil. Dokler ne prispejo večje pošiljke 4lta Iz Prekomor-Ja, tudi ni mogoče obvladati težkoč prehrane. V Neaplju so se radi nezadostne prehrane že pojavili nemiri, ki dajo predokus tega, kar se bo neizogibno zgodilo, «ko fe k* bo prav kmalu zboljšala oskrba z živili. Zagreb, 21- januarja. Po najnovejših angleških poročilih je bil pri zadnjih bojih baje ranjen vodja tolp Tito. Pred enim letom je Imel komunistični bandit Josip Broz alia: Tito, čegar oseba se je še skrivala v mistični temi, svojo »prestolnico« v malem mestecu severnozapadne Bosne Bihaću in »vladal« od tam svojo državo tolp % sredstvi najkrutej-šega terorja. Zborovanje »protlfpS4tičpega •veta« v Bihaću mu je pripravilo v nevtralnem in sovražnem tisku glas, ki ga je bilo treba njemu in njegovim moskovskim naro-čilodajalcem za njihove nadaljnje načrte na Balkanu. Tisoči umorjenih bosenskih kmetov, na stotine porušenih vasi, cerkva in mo-šej so dali kmalu znak komunistični strahovladi v tej pokrajini. Kmalu pa je nemška oborožena sila v družbi s hrvatskimi četami napravila konec temu strašilu. Zavzela je ne samo BIhač, ampak tudi iz drugih ozemelj so bile pregnane Titove boljševiške tolpe, in končno je bil obkoljen pri Fočl. Ce takrat nI prišlo do popolnega uničenja Tita in njegovih tolp, je bilo to v prvi vrsti pripisovati temu, ker so namerno odpovedali tja poslani izdajalski Italijanski generali, ki so zopet pustili, da je Tito ušel iz kotla. Znova te je Tito obrnil proti severoza-padu dalmatinske obali, očitno po povelju Moskve, ki je že bila poučena o bodočem izdajstvu Badogllja. Tam je tudi po 8. septembru dobil orožja v Dalmaciji nastanjenih Izdajalskih Badoglljevlh čet, s katerimi je l*hko oormmil svoje tolpe. Med tem pa j* t'iHl neprerflčunljlvl element italijanskih čet Iz ukrepov za bojevanje i tolpami. Sedaj to te lahko na nemški In hrvatski strani lotil načrtnih, trajnih in uspešnih akcij. Najprej so očistili tolp dalmatinsko obalo In dobili v pest največji del Italijan, sklh tolp. Zopet se je moral Tito umakniti v bosensko gorovje. Proti koncu'preteklega leta je napravil srednjebosensko mesto Jajce za »sedež svoje vlade«, kajti med tem je bil dal oklicatl sebe in svoje pomagače za »vlado«, ki Jo je priznala tudi Velika Britanija. Zdelo se je, da je Tito sedaj na vrhuncu svoje vloge, ki mu jo je bila namenila Moskva. V resnici pa je komunistično bandltstvo že začelo propadati. Z obupnimi akcijami, tako z brezuspešnim presenetljivim napadom na mesto Banjaluko, je poskušal Tito, držati in zasigurati svoj strateglčnl in taktični položaj, toda prodiranja nemških In hrvatskih čet, УЛ jih sedaj niso ovirali nobeni ozlrl na nezanesljivega zaveznika, so prizadele tolpam vedno večje zgube, in je med tem padlo tudi Jajce, Titovo »glavno me. sto«. Tito beži s svojo »vlado« v gore Srednjega Balkana. Cel6 Titova radiooddajna postaja »Svobodna Jugoslavija« je morala v svojem pesimističnem razglabljanju priznati, da se nahajajo v zgubonotnl deienzivi. Tudi okolnost, da je sovražni tisk označil mesto Jajce kot branik »junaka svobode« Tita, ni mogla zadržati padca tega važnega kraja. Razpoloženje pri tolpah je zato vse drugo ko rožnato. Krvavo, toda popolnoma brezuspešno podvzetje proti Jajcu in drugim, po nemških četah zasedenim mestom je pokazalo, da tolpe nikoli niso sposobne za prave vojaške akcije. Po uspelem boju z tolpami v Bosni častniki'in moStvo, ki so se v boju posebno odlikovali, prej т" *o E. K. (P. K.-Aufn.: Krlegsberlchtr Thiede, Atl., M.) 2000. zmaga v zraku na Zapadu Berlin, 21. januarja. Lovski oddelek Richt-hofen, ki se nahaja že od začetka vojne na Zapadu ob obali Rokavskega preliva in ki ga vodi Kommodore Major Mayer, imetnik Eichenlauba, Je te dni izvojeval in prekoračil število 2000. zmage v zraku. Prvič se je dogodilo, da je na Zapadu nahajajoč se lovski oddelek dosegel tako visoko število odstrelov. Z ozirom na posebno težke pogoje borb proti anglo amerikanskim zračnim silam, je t' Izvanreden uspeh. 2e samo v vrstah te skupine se nahaja 20 imetnikov Ritterkreuza in 6 imetnikov Eichenlauba zum Ritterkreuz des.Eisernen Kreuzes. V Zagrebu so izvedli veliko racijo Zagreb, 21. januarja. Hrvatske oblasti 80 izvedle v noči s sobote na nedeljo v Zagrebu obsežno racijo. Med tem časom je bilo prepovedano stopiti na cesto. Telefonske zveze so bile prekinjene. Ceste je zasedlo vojaštvo in potem so preiskali vsa stanovanja za sumljivimi elementi. Ta ukrep so izvedle hrvatske oblasti radi tega, ker se domneva v zvezi z napredujočimi uspešnimi akcijami proti komunističnim tolpam, da bodo ubegli komunisti poskusili, priti v Zagreb in se zgubiti v mnoiici. Razen.tega se je vršila tudi racija radi Židov, ki vedno znova skušajo priti na kakršen koli način v Zagreb. Podobni koraki v drugih pokrajinah ■o pripomogli k temu, da so bile uničene ali razgnane že mnoge tolpe. Tudi od racije T Zagrebu si obetajo znaten uspeh. Novi uspehi proti tolpam Berlin, 21. januarja. Operacije nemških čet, ki jih vodfjo v tej zimi s posebnim poudarkom proti komunističnim tolpam na Balkanu, prizadenejo komunistom zaporedoma vi. soke zgube. Na zapadnem Balkanu so ban-diti zgubili tačas od 12.. do vštevši 16. ja' nuarja več ko 1000 mrtvih, skoraj 350 ujetnikov in prebežnikov, 400 pušk, 37 strojnic in pušk zoper oklopnjake, 5 metalcev granat, en 1,37 cntimeterski top zoper oklopnjake, štiri 2centimeterska protiletalska topova, osem radijskih orodij in eno veliko radijsko napravo. Razen tega so uplenile čete velike količine municlje in orodja vsake vrste in uničile, več oskrbovalnih skladišč, ki so vsebovala municijo, obleko in živila. Sovjetsko Rusijo ogroža lakota Ziirich, 21. januarja. Iz poročil v sovjetskih' časopisih je razvidno, da so velike pokrajine Sovjetske Rusije zopet ogrožene po težki lakoti, poroča »Neue ZUricher Zeitung«, Vzrok temu je predvsem pomanjkanje delovnih moči, ker je bila žetev mnogokrat prepozno pospravljena. V mnogih pokrajinah ss i* v oktobru žito le deloma pospravili in zmlatlli. Tudi so morali radi pomanjkanja delovnih moči požetl snopi ostati neizmlačeni. Sllčna poročila prihajajo tudi iz Sibirije. Ker je transportni aparat do skrajnosti obremenjen, je bila radi tega onemogočena priprava zadostnih zalog uriva. Tudi porabo električne energije so morali omejiti, tako da mar. ■ikjc uporabljajo zopet stare petrolejske svetilke. etmui S. — Utev. e. KABAWANKEN BOTE Sobota, Zi. jMoarja 1944, Batine in lakota v Južni Italiji Bivši kralj Viktor Emanuel In Badogllo nimata več nobenih pristašev Rim, 21. januarja. Nek mlad italijanski mornar Modesto Cristello, ki mu je po pustolovskem begu skozi sovražno črte uspelo, doseči nemške postojanke, je podal v listu »Gazzetino« pretresljiv opis o nečloveškem ravnanju z Italijanskim prebivalstvom v zasedeni^ Južni Italiji in z italijanskimi vojaki, ki so se uprli in se branili, bojevatl^se za izdajalca Badoglija. Cristello je prišel najprej v nek koncentracijski tabor. Tam je moral opravljati od jutra do večera, ne da bi bil kakor koli za-ičiten proti bombnim napadom, pod najstrožjim nadzorstvom najtežja dela, pretepali so ga in mučili do krvi. Po enem mesecu so ga prepeljali v Villa San Giovanni. Tudi tukaj je bila prehrana nezadostna. Dnevno so dobili 100 g kruha in vodeno juho; zato pa so dobili čim več batin. >Z Italijani«, tako je izjavila anglosaška soldateska cinično, »se mora tako ravnati, kajti čimbolj se jih muči in trpinči, tem boljši prijatelji postanejo.« Tudi pozneje v Neaplju je moral Cristello delati 12 ur dnevno. V ostalem pa je bilo tudi tukaj Isto živinsko ravnanje, zopet so nadomestile batine popolnoma nezadostno prehrano. Vendar so prejeli tukaj vsakih 10 dni delovno mezdo, reci In piši* 8,40 lir (4.84 RM). Nepopisno je tudi trpljenje prebivalstva skoraj popolnoma osirotelega Neaplja. Skoraj vse trgovine so zaprte,- zaprte moralo biti vsekakor od šestih zvečer do šestih zjutraj. Preimejo dnevno 100 g kruha In en kilogram testenin na mesec, 20 g mesa na teden, tudi nasledil ne smemo pozabiti; prejmejo namreč dnevno eno cigareto in to prebivalci, ki so stari več kot 25 let. Vsa ta beda je Cristella tako pretresla, da je sklenil s še štirimi druoimi Itall-volnirril noh«"niti fllli so Kaj pravi sovražnik? Priznanje predstojnika zračnega orožja v USA. Predstojnik zračnega orožja v Zedinje-nih državah general Arnold, ki je nedavno priznal, da z angleško-amerikanskimi terorističnimi napadi ne bodo dosegli zmage, čeprav so tudi 7ediniene države že mnogo let pred voino pripravljale ta način bola nro-ti EvroDi. je izlavll na svoji najnovejši časnikarski konferenci, da je nemška zračna obramba »močnejša kol kdajkoli popreje«. Očividno le to sooinanje odmev na nrenke skušnje, ki so jih doživeli anglo-amerikanskl teroristični letalci v preteklem tednu, posebno Ameri'cncl 11. januarja. Avstralske č!ov*5ke rererv« Jzfirnane. Londonski časoriis »Daily Express« objavlja u-radno poročilo iz Canb'erre, ki pravi, da so avstralske človeške rezerve od srede prej-šnega leta poDolnoma izčrpane. Vsi moški, ki so še sposobni z* VDokUce eo ali v službi vojske ali vojnovažnih podjetjih. 3n tatka le reftef prefer »Toronto Bally Star«, 23. Jinner 1941: »Razveseljivo je, da se nam nI treba več om^ievati na molitev, marveč, da bomo sedaj zagrabili za meč! Zastopnik »Židovske delavske zveze« Baruoh Zuckermann, ki je prispel Iz-Palestine, je dal pobudo za ustanovitev '".Hovrke armade, ki ie zopet le reklamni trik za go je. Baje je bilo 136.000 Židov že na naboru, 50^^ bi jih lahko bilo v nekaj mesecih sposobnih za vojaško službo, 7000 Židov je že na fronti. Položaj Židov v Palestini je tak, da stojimo v tej vojni stoodstotno za Anglijo. Same sebe imamo za z Anoll'o Dovezan narod«. že skoraj pri nemških črtah, ko so jih opazili. Trije begunci so padli kot žrtev angle: šklh krogel, dva pa sta srečno dosegla nem-' ške položaje kjer so jih tovarlSko sprejeli. Zato ni nobeno čudo, ako sta se oba takoj zopet prostovoljno javila, da bi se tako lahko maščevala nad svojimi mučiteljl. Pojasnila tega Južnoltalijana o neznosnih razmerah v zasedenih pokrajinah, potrjujejo nevtralni poročevalci. Kot ti pravijo, se Angleži v itak že izropanih pokrajinah izvršili nadaljnjo rakvizicijo živil, plen so pa prepeljali v Anglijo, kjer se morajo boriti proti lakoti. Ra^n tega javljajo, da zasedbene oblasti niso ničesar podvzele, da bi popravile mnoge razbite studenc» in vodovode. Umetna vodne naprave, ki so bile razdrte v bojih In se raztezajo mnogokrat preko mnogo kilometrov, tvorijo v mnogih pokrajinah živ-l||enjski živec za prebivalstvo. Zato se ne brigajo niti Amgot niti zavezniške gradbene čete. Nadalje prihajajo potrdila o tem. da je Badogllo v J^užni Italiji kakor tudi na zasedenih otokih Siciliji in Sardiniji prišel ob ves kredit. Vse njegove naredbe ostanejo neizvršene. Nobenega njegovih ukazov ne ubogajo. Iztreznjenje je popolno. Tudi Viktor Emanuel je zgubil ves svoj prestiž pri italijanskem prebivalstvu. Cel6 nek klerikalni pristal, ki mu je še ostal, se je sedaj popolnoma odvrnil od njega. Tudi razočaranje v izdajalskih krogih je očitno. Upali so, da bodo napravili dobro kupčijo, če bodo sodelovali z zavezniki. Sedaj se čutijo zapostavljene in spoznavajo, da se od njih odvrača njihovo lastno ljudstvo, potem ko je občutilo na sebi blagoslov osvoboditve. Moskva osorno odklanja Pollake v preqnanslifn Odgovor na izjavo vlade v pregnanstvu - Moskva hoče boljševizacijo Stockholm, 21. januarja. Sovjetska vlada je po uradni poročevalnl agenciji v Moskvi sporočila poljski vladi v pregnanstvu odgovor na izjavo, ki jo je klika emigrantov dala pred nekaj dnevi. Moskva kratko In malo odklanja vsako razpravljanje s Poljaki v pregnanstvu o poljsko-sovjetskem sporu kazaje na to, da Sovjetska zveza »ne more več uvesti službenih pogajanj z vlado, s katero so prekinjeni diplomatski odnošaji.: Sovjetska vlada podtika poljski vladi, da »nima želje, vzpostaviti s Sovjetsko zvezo dobre sosedne odnošaje«. Moskva se torej na noben način noče ukvarjati s kllko poljskih emigrantov v Londonu. Sovjetska vlada daje s tem Poljakom s cinično odkritostjo in do skrajnosti hladno razumeti, da zanjo poljsko vprašanje ni noben predmet pogajanj. S tem Kremelj znova dokazuje, da surovo zavrača vsak poskus, ki bi hotel zadržati ali odvrniti njegove načrte boljševizacije Evrope. Omembe vredno je, da se Je klika poljskih emigrantov sicer pod pritiskom svojih anglo-amerikanskih »zaščitnikov« čim najdalekosežneje uklonila Moskvi v smislu teheranskih sklepov, a je vendar zopet doživela od strani Sovjetov gladko zavrnitev. Klika pollsklh emigrantov v Londonu si bo sedaj pač enkrat na jasnem, da je danes zanjo popolnoma brez vrednosti pomoč Anglije in Zedinjenih držav, na katero je nekoč gradila bodočnost Poljske, ker so si Sovjeti za primer zmage zaveznikov izgovorili od anglo-ameriških zaveznikov proste roke. Zelo poučno bo za Poljake, če se sedaj spomnijo na mesece pred izbruhom vojne v letu 1939., ko so se dali po Angliji "naščuvati v vojno, ne da bi prej niti malo pomislili, kakšno Igro vabanque so začeli. Takrat je šlo samo za to, da se vrne Relchu prosto mesto Danzig. To ni bil nlkak vzrok za vojno, tem manj, ker ta vrnitev niti malo ne bi kršila suverenosti In intigritete Poljske, Toda Anglija je hotehs vojno, da bi napravila svoje kupčije, in Poljaki so morali dati vzrok za vojno. Danes London o tem noče ničesar več vedeti. Danes je poljsko vprašanje za Angleže In za Severnoamerikance Izredno nadležna zadeva, ki bi re je radi čim najnitreje znebili, da ne bi ujezili Sovjetov. Zato se vladi ob Temzi In v Beli hiši niti najmanj ne potrudita, da bi zagovarjali Poljake v Kremi Ju. Nasprotno: Poljaki so bili v zadnjih tednih izpostavljeni najtežjemu anglo-ameriškemu pritisku In so morali vedno znova slišati od svojih prijateljev, da jim priporočajo, naj sprejmejo sovjetske zahteve, кг>г novorek. Na) se tudi konča poljsko.sovjetskl spor kakor si bodi, na vojne dogodke ne more vplivati. Odločala o tem ne bosta niti London niti Moskva, ampak odločitev bo na bojišču. Nemška oborožena sila bo tudi za naprej poskrbela za to, da bo poljskemu narodu, ki živi izza 1939. leta v Generalgu-vernementu v urejenih razmerah in lahko v miru opravlja svoje delo, prihranjena.usoda, ki mu jo je namenila Moskva z Izrecnim pristankom Anglije in Zedinjenih držav. Naraščanje japonske proizvodnje Tokio, 21. januarja. Ministrski predsednik in istočasno minister za oboroževanje Tojo izrekla v neki poslanici, katero je v njegovem imenu prebral nadomestujoči minister za oboroževanje Noburuke Kiši, svoje čestitke k ustanovitvi industrijske zveze ■ zračnega orožja na otvoritveni seji nove organizacije, ki se je vršila v nedeljo in obljublja popolno podporo vlade. V poslanici Toje stoji: »Prisrčno pozdravljamo ustanovitev Industrijske zveze zračnega orožja, ki združuje vojaške, mornari. ške in civilna oblasti za zračno plovbo in gradnjo letal, da bi skupno delale z vlado, armado in mornarico za pospeševanje napredka in produkcije materiala za zračno orožje in k temu spadajočo opremo. Upam, da bo nova organizacija takoj z veseljem začela svoje delo In prispevala k produkciji letal, katero si je zastavilo kot cilj ministrstvo za oboroževanje. Imperij se nahaja sedaj, pred odločilnim položajem, v katerem se mora podvreči naša zračna sila najtežji preiskušnji. V tem trenutku je najvažnejša hitra gradnja letal. %iižne bolezni prinašalo Neaplju smrt Stockholm, 21. januarja. Po nekem poročilu Reuterja iz Kaira pravi neka objava glavnega »tana armada Zadinfanlh držav pa Srednjem Vzhodu, da j« raziirjtna v Neaplju epidemija logarja, ki je zavzela že 50 kratni ob« seg epidemije v oktobru. Objrva se akli-cuje na izpovedi brigadnega generala A. Foxa, ki me je pravkar vrnil iz legarjevega pasu v Italiji na Srednji Vzho^ Fox je Izjavili »Neapelj je resno ogrožen in lahko pričakujemo, da se bo nevarnost razširila na Južno Italijo«. General Fox je Se pristavili »Dan In noč so se pojavljali v zakloniščih, hišah, stanovanjih, domovih in vilah novi primeri bolezni«. ( ZIRCAILO ČASA ) Posebni poročevalec londonskega »New# Chronicle« v Novem Delhiju piše, da grozi kljub rekordni žetvi nova lakota milijonskemu prebivalstvu Bengalije, ki bo morda še hujša kot v prejšnjem letu. Romunsko časopisje pravi o poljsko-sovjetskem sporu: »Anglija in Zedihjene države ne marajo zavzeti stališča, ki bi bilo Kremlju neprijetno«. Nek drug časopis pravi: »Sedaj je gordijski vozel tega problema presekan«. Iz Barija poročajo, da je bila tam ustanov« Ijgna visoka loža pod imenom »Nova Italija«, in je značilno, da je neposredno podložna najvišji britski ' ži. Na neapeljski univerzi, tako poročajo nadalje, je bil ustanovljen za« vod za »sovjetsko pravo«. Učni načrt predvideva predavanja In »praktične vaje«. Nedavno se je poročalo, da je bivši kralj Peter zapustil Kairo in obiskal Churchilla-Očividci poročajo, da je bil bivši kralj po svojem povratku v Kairo zelo potrt, ker je Churchill odklonil, da bi se potegnil za bvo-je dosedanje zaveznike v Moskvi. S položajem na vzhodni fronti se bavi vo^ jaški dopisnik Usta »Daily Mali« Llddell Hart, ki piše, da so dogodki zadnjih tednov zopet enkrat postavili na laž predidoče senzacio. nalne Izjave, po katerih se je nemške ar* made lotila panika; piše tudi, da so to samo sanje po želji, ki se zopet enkrat niso uresničile. Nadaljnji kontingent francoskih prostovoljcev za legijo je v ponedeljek zapustil Pariz, da se poda na Vzhod v taborišče za vežba« nje. Nadaljnji transporti bodo v kratkem sledili. Predsednik severnoameriškega urada za vojno proizvodnjo Donald Nelson je izjavil v nekem razgovoru s severnoameriškirhi in-dustrialci, da začasno ni moči povzeti civilne proizvodnje, ker čakajo Zedinjene države neposredno najtežje bitke. »O sporu med Sovjetsko zvezo in poljsko« vlado v pregnanstvu zadržujejo Amerikan-cem in Angležem prava poročila«, je izjavil znani dolgoletni komentator radijske družbe Columbia Eduard Murrow, kakor to poroča »Daily Express«. Časopis »Asahi Slnbun« poroča, da se ]e v srgdo vršila v Tokiu konferenca znanih osebnostW-t* se je bavlla z ukrepi proti podtalnemu rovarjenju žldovstva, ki je zakrivilo vojno v Veliki Vzhodni Aziji. V livarni Seattle je kljub odločbi vojnega delovnega urada začelo stavkati 6000 severnoameriških delavcev, tako da je 80 livarn moralo ustaviti obrat. Bržkone se bo priključilo temu gibanju še nadaljnjih 4000 delavcev. Wllkle je na neki manifestaciji izrazil svoje »zaprepaščenje« o naraščajočem valu protižidovskega razpoloženja v Zedinjenih državah, javlja londonski list »Daily Express« iz New Yorka. Množeči se, po sovraštvu do Židov Aarekovsmt spopadi eo nedvouinen' barometer za mišljerije naroda. Mladostni, ki jih je pred kratkim britan. sko ministrstvo za dela nabralo za delo v rudnikih, so zapretlll po poročilu lista »United Press« že tako) prvi dan svojega dela v Coventryju soglasno tritedensko stavko. Garibaldinci so izrekli željo, da se bodo udeležili boja fašističnih republikancev za osvoboditev In sv^obodo očetnjave. V nekem toskanskem mestu je bil postavljen nov polk rdečesrajčnikov, ki bo v najkrajswn času poslana na fronto. Verla* und Druck: NH.-Oauverlait and Druekerel KSrnten GmbH. Klaeenfurt. — Verlaireleiter: Dr. Emil Heitjan. — Haiuitsphriftleitor; Friedrich Horstraann. Zurzeit ist Anzeirenliete Nr. t eflltie. LAsoda kmetice I^TJilke VVlarlonove SPISAL KRIEGSBERICHTER KARL OTTO ZOTTMANN - COPYRIGHT ВУ DEUTSCHER VERI AG, BERLIN Drugi dan ni prišel nihče in tudi naslednji dan ne. Oskrbovala - sem hleve, pitala živino in ostala na kmetijL Nihče ni vedel, kam Je šla sestra mojega očima z mojo nuiterjo. In kmetje so rekli, na) le ostanem, prihodnje dni bodo že zopet prišli in vse ur#dill. Gotovo so kje v gorovju, kajti veliko jih je moralo tja gor, da so Izpodkopali ceste, da vojaki ne bi mogli gor. Tako sem ostala tri tedne na kmetiji, toda nihče nI prUel In moj nemir in skrbi so naraščali od dneva do dneva. Tu sem Izročila živino nekemu kmetu In ga prosila, naj jo oskrbuje, ker moram še enkrat odditl, da polščem očima In mater. * Ko sem prišla v Božiče, ml je rekla kmetica takoj: »Jell, nisi ga našla?« — Žalostno sem skomizgnlla in odgovorila: »Niti očima niti matere.« »V teh dneh se zgubi veliko ljudi«, je rekla žena. Toda to ml je bila slaba tolažba. »Hočem gor v Pašlnac«, sem rekla, »morda bom tam lahko zvedela, če so ubili mojega očima.« »Grem s teboj«, mi je nato odgovorila kmetica. In šle sva čez travnike. Preko vrha je prišel v temi vod, in slišala sem povelje: »Legija, mirnol« Tu je vod obstal in glas je rekel dalje: »Ne gremo v Kozarac, ker bi lahko zablodill, ampak gremo po tej poti na ^ Bila )• pa to pot v Pešlnac, In ml dve sva vedeli, da jih nameravajo ustreliti. Sli sva v prlHčnl oddaljenosti za njimi, in nek mož ■ puško je prišel do naju In naju vprašal, kdo sva. Odgovorili sva mu. da hočeve iti zraven. »Ah. po perilo In hlače greste« ae je smeidl In šel z vozom nazaj. Bilo je, kakor sva modll spoznati ob nočnem nebu, 20 mo in dve ženski, ki jih je obkroževala skupina oboroženih. Na gori se je zopet slišalo povelje: »Legija, mirnol« Kmetica se je sklonila k meni in šepetala: »To je Pero Kovrlija, poveljnik jetnlšnice.« Ta je takoj nato rekel: »Tovariši, vzemite si vsak enega. Toda pazite, da si nobeden ne bo zbil nosal« Sedaj so jih peljali v temi vsakega posameznega naprej, in videli sva. da so sredi grmovja na vrhu sedeli kmetje in več kmetic, ki so morali že dolgo čakatL Poveljnik Je pristopil k njim in rekel: »Vi boste kopali tukaj I« — In L -drugim. »Vi tukaj I« — In k prihodnjim: »VI tukaj I« Ujetniki so se morali usesti na trato. Bili so zvezani in so sedaj poslušali, kako so škripale lopate v zemlji in kako so kmetje tiho Izkopavali jame. Nihče ni spregovoril besede. Samo iz doline so predrli k nam gori klici slavcev, kakor glasno ihtenje. Kopali so dolgo, in možje s puškami so med tem pokadili mnogo cigaret. Ko so bile jame izkopane, se možje stopili iz njih in iztepavali lopate drug pri drugem. Ženske pa so skočile k ujetnikom, jih bile a palicami in šibami in preklinjale hrvatske matere, ki so Jih bile porodile. Zadeti so stokali, toda rekli niso niti besede. Nato je vstal poveljnik in se obrnil k njim navzdol: »Kdor izmed vas ima slabe živce, naj se javi kot prvi.« Se medtem ko je to rekel, so začele ženske trgati hlače in suknje in slačiti perilo raz mož, ki se niso mogli braniti, tako da so bili nekateri oblečeni samo v spodnjih hlačah, nekateri pa popolnoma nagi sedeli pred jamami. Zglaslll se se trije, vtem ko so drugi, ki »o sedeli v polkrogu, ostali nemi. Tu sta posko čili zopet dve kmetici In planili na obe ženi ki sta sedeli med ujetniki, jih tepli in ca-smehovallt »Kje so sedaj vali Itičitnikl?« In ena Je vpila večkrat zaporedoma: »Vrag vzemi vajino hrvatsko materi« Tu so pa zgoraj že pomerili in ustrelili prve, ki so se bili zglaslll, vtem ko so kmetice še slačile žene in jih oropale vseh njunih oblek. Bilo Jih je pa 18, ki so bili oboroženi s pu-ikami in okrog dewt kmetov, traven pa mnogo kmetic pravoslavne vere, ki io sovražili katoliške Hrvate. Ustrelili so ujetnike zaporedoma. Naposled sta ostala le Se dva, oba sta bila moslema. Eden Izmed njih je prosil poveljnika, da bi rad poslal domov Se neko sliko in nekaj vrstic; In Pero mu je dovolil. Vtem ko Je ta pisal, je rekel drugI, da bi še rad pel dve pesmi. »Kateri«, so ga vprašali, in on je oa-govorlli »Moja Bosna« in »Zeleni se trata pod Travnikom«. Dovolili so mu to, in pel je z jasnim, lepim glasom. - . . Ko Je bil končal. Je rekel poveljnik, »Sedaj Se zapoj pesem »Oj ti moje življenje, kako si brldkol« Toda on je odgovoril. »Meni živ-Ijenje ni bridko. Za Hrvata Hrvatska ne bo propadla I« — Tu so ga potegnili kvišku in streljali nanj, da se je takoj zgrudil Zadnji je pa zakllcal, da Jim hoče sedaj povedati, kje se nahaja tajna radlooddajna postaja, ki so jo IskalL Tu ga je pograbil poveljnik In vpil: »Dam ti častno besede, da ostaneš živ, če pa radlooddajne postaje ne bomo našli, te bomo pekli, toda ne do konca peklll« Nate so porazdelili vse obleke med sabo. Poveljnik in oboroženi možje so Sli z jetnikom dalje, in kmetje so se še prepirali za obleke. Tu sem pristopila bliže k jami, da bi morda spoznala katerega izmed mrtvih, kajti noč Je bila zelo temna. Eden je prižgal vžigalico — najbrž Je mislil, da Iščem še kak kos obleke — in posvetil doli. Ko sem se pa sklonila, me Je nekdo trdo pograbil za ramo, In glas, ki se ml je vžgal v srce, ml je siknil: »Tisti, ki ga iščeš, leži tam spodaj. Toda pusti ga počivati in molči, ali pa bo tvoja smrti« Odskočlla sem od strahu in se tresla po celem telesu od tesnobe, kajti ta glas sem poznala, slišala sem ga bila tisočkrat, ljubila sem ga, kakor se sploh more ljubiti' glae, ki se sklanja h komu In mu pravi nežne besede, najsUtJe in najljubše ba»ede na svetu. In tedtt) se xnl )# zdelo, kekor de bi bilft smrt govorila k meni In ledene groza. Bila je moja mati, MoJemu očimu je bila kopal* grob. In obrnila sem se ter zbežala v noč. * Skrila sem se v živo mejo, zaraščeno % volčjim trnjem, In nisem čutila, kako so me veje razpraskale, kot da bi imele tisoč kot nož ostrih nohtov Tukaj sem ostala en dan In eno noč in zopet en dan in eno noč. Tre. tje jutro sem se odpravila In hotela čez Uno, globlje T Bosno. Toda koma) aem prehodila malo progo poti, že so ml prišli kmetje nasproti in gnali vso svojo živino čez travnike. »Nemci prihajajol« so klicali In i svojimi krepelcl tolkli po govedu, svinjah, teletih In ovcah, da so le tekle naprej. Na obzorju se je približevalo letalo in nas obkroževaio, kmetje so pa kriče zbežali v hosto. Od Prljedora so streljali na letalo. Te se Je obrnilo, preletelo del gorovja, se spustilo potem niže, letelo vzdolž ceste proti mestu in odletelo potem čez Sano proti gorovju Grmeč. Toda tako duleč gotove nI letelo, kajti že po neka) minutah se je zopet približalo, brnelo tik nad pobočjem In letelo proti Banjalukl. Sede) Je prišlo oboroženo krdelo po potj. »Tovarlšlca, naprej«. Je kričal eden, ki J# korakal na čelu, »sedaj se Je začelol Nemci so odšli Iz Banjalukel Njihovi oklopnjakl že tečejo po cesti proti Prijedorul Sedaj Jih zadržujemo pri Ivanjskil« Tekla sem po poti navzgor In se vrgla na tla ob pobočju Iz katerega sem lahko dalefl pregledala cesto, ki Je vodila Iz Banjaluke T Prljedor. Na desni Je bilo zeleno polje, oh čegar obronkih so tolpe Izgradile neka) položajev za »trajnice. Zraven ceste, pred vhodom v Prljedor, so ostale močne straže, ki so pazljivo gledale na pot. pil]« prihodn]i6j жа»д1гамжву ##тж Mte Ж. — Nr. & Grmie Ausweglosigkeit in England Britisdier Jouraalist gibt der Volksmfiflfing Каиш: ^Die Kfiegsnrsadien liegen im kritisAeii System" - Aufgabe jeder Heffnuag auf eiie иеие Welt sch. Berlin, 21, Janner. (Rigenbericht.) ^.Daiiia sind fiir immer die groficn Hoffnungen auf eine netje Welt", sc Wegt britisdie Joarnalist Hannen Swaffcr in der Londoner Zeituog „People". Gerade in diesen Tajjen, in den en die Wahrheitjcgeniiber dcm verlogenen Gesdiwatz der Anglo-Amerikamer iiber eine kommende friedliche und gliiddictie Welt in den brutalen Feststeliungen des Kremlc offenbar wird, вшВ der Pessimismus der britisdtsn Journalistik als ein auffaliiges Amzeidiem ffir die Stinraung in der britischen Offentlichkeit empfundcn werden. Мшбми lllitrlallsTinteraifBBSM Ifaner. Sdnrcdtfdie Zcitnogen wr-«те aus LenJon жКшжкжк UP-МеМии, J* 4к шмег SchiMeron^ aJienteuer-luhcr 8**«|jteolen Mutoptet wird, cc wefde •in 4««tsA«r Otailkll «< nad Portugal ▼pAereitet. Hi««« Meldung, die »atiirlid vea Л bis Z er-)of«n i« und In Kekanhter Leiditfertigkeit und Verantwertunjslofijkeit »oa einer gcwiscen тов Ea^and 1«stecheeea adtwedisobea Press«: ver-¥reit«t wird, stellt nicbts aaderes dar, ais tititn «eu«e etij^isdi.nordamerrkanisciKa V«rsuch, xwi-fv . '^tttschland end dca ibetiscben Ljindera Lnfrieden м »tifletj nad dkse emzusdiiichtem. Gffeqtar wll dieee ron scbwedtsdien Blttten »illfilirij la-ncicrte Meldonj aeue PreseieaKv«--»ucJie Enjland« und NerdaiiKriJui gegeniiber Spanieo nnd Portugel etnl«it«n. Ble gegm Noska: W Ц|||*1е, 21. Jieuer. (Ei>(|tdieriobt.) !a dte StMt« SHiiik flni Starcbia гепитивгкп sieli ia Tagcn xlle Werktatigen гп groBen Protet-kutijfriimij!«! |ej«i Мо«4*«. I« Slaek bild«e «i«h hA dfr Kundfftim* CM laBfcr ОмаомтНооинЈ. der mit |гов«| Triosparcarea durdb die Stm6«a der St«dt zoj>. Auf iioicn Plakate« aafte da* wriS-ruAemsi^e Velk dem B«1«ditets aui dem Wege! Daa l»t der Hcrr KoHege! Wer aber handelt wt« FtmmUI, der mit dir lacht und mit dir welnt, der ireradHui »eine Meinung #agt, well ihtn deln Fehler nlcht behaft, der tretKđem fUf dich grade ateht, und Veinen TreMebrueh begeht, dar nlcht ПЧГ belm Kameradachaftafeet, auch M^nit ala Menach dich f«lt«a lUt, , ta NWen hiift mit lut und Tat —, Daa lat ein Arbelt#kama«r,d! W;« der Sdhrslber des erwahnten Artikels selbit zujibl, entspridit seine MeinungsauBerung nur ien Ansiditen der breiten Massen des bri-tischcn Volkcs. die se it jeraumer Zeit eingesehen haben. d a G die Kriegsursacben tief in dem englisdien System wurzeln. Eine graue Ausweglosigkeit lagert sicb wie eine Asdien- und Staubscbicht Ober dem britisdien Uenken ab. Die maBJosen Zerstorungen, dis durcb die Bcmbardierungen auf dem Kontinent verscbuldet wurden, sind eine uneingestandene, aber ienuodi gewidjtije Last in der Vorstellungs-welt dei britischen Arbeiter und der britischen Mitteischicht, die nach und nach erkennen mufi, dafi die Entsdiuldigungen der Verantwortlichen fiir den Bombenterror, es wurden nur militiirische Ziele getroffea, nicht im gerjngsten zu frommem Selbstbetrug ausreicben. Hannen Swaffer rBckt die Wirklichkeit in das rechte Lich't. wenn er betont, iiberall in Siiditalien sto6e man auf zer-storte historische Kirđien. Bauten iind Denk-miiler, Oitscfaaften und Landstriche, die noch vor weoigen Monaten eine einzigartige Schonheit verkdrperten. .^eien inzwiscben in Schutthaufen yerwandelt warden. Ahnlich sehe es mit deut-scben Stodten aus. Zu spat fiir eine Umkehr, aber frlih genug, um als Schujdbeweis gelten zu konnen, kommt die.se Stimme der Wahrheit. Es ware allerdings vollig verfchlt, wenn man daraus den SchluB Ziehen wollte, es konne in England die Einsidit von dec .Sinnlosigkeit des Terrorkrieges und des Krieges gegen die gesunde Ordnung des Kontinente iiberhaupt Platz greifen, Ira Volk ist sie vielieicht schon immer vorhanden gewcsen, aber Stodiholm, 21. Janner. Wie es in den Hirnen der F.flglander aussehcn muR, die sich den Kopf zermarura mit I'lanen %ur Verniclitung und Unterdriickung Deutschland^f im Falle eines alli-ierten Sieges, das beweist eine Meldung des l.ondtiuer Korrespondenten von ,^fton Tidmri-gen". Hieoacli ist in Aus.sicht genonimen, den derzeiligen Chefzensor des englisdien Infor-mation/sbiiros, Kontersdmiral Thomson, zum Chef der ..fiir die deutsche Presse bestimmten Zensur" zu ernennen. Angeblich hat Thomson grofie Er-fahrungen auf Gebicte der Prcssezensur. Soldie Plane sind untriigiiciie Anzeichen fort-schreitcnder Gebirnerweichung In Londoner Re-giemngtkreicen. Man solite eigentiich meinen. dae Churchill und «elne Clique zurzeit andere Sorgen haben. Aber seine jiidischen Pressegang-ster konnen eidi offenber nicht gcnug daran tun, immer wieder neue Vorsđilage zu machen. wie sie Deutschland. wenn England den Krieg ge-winnen wiirde, knebeln, knechten und entrechten wollen. Dieee jiidischen Planeschmieder finden aber effenbar mit ihren Vorschlagen in den amtlichen I.ondoner Kreisen Beifall. Dafi die Anglo-Ameri-kaner die Ernennung der Generate fiir die ge-plante Invasion mit dem iiblichen Reklame-gesdirei begleiten und bercits Vorschufilorbeeren darauf nehmen. iiberrascht uns nidit. Es wun-dert uns auch nicht mehr. daB sie immer neue 9. etWM zuwege bringen — nekaj izveeti. Iz- peljati 10. elch eine Trilne abquetschen — etienitl solzo 11. Jemaildera aue dem Wege gehen — izogniti se nekomu 1«. wie ein Freund handeln — ravnati kot prijatelj 1Д. ge rad aus seine Meinung sag^ — tvoje mnenje v obraz povedati , 14. etwas behagt mir nicht — nekaj mi n« ugaja 15. fUr jemanden gerade stehen — postaviti (potegniti) se za nekoga 16. einen Treubruch begehen — biti nezvest (verolomen) IT. Kameradschaftefeat, da# — tovariSko •lavje 11. jemanden al« Meneclien gelten iassen •— nekoga kot človeka upoštevati 19. in Neten heifen — pomagati v stieki 30. mit Rat und Tat — z naevetom in dejanjem FeierHeđ ««r Art>«M Gott, aegne die Arbeit und unaer Beginnen! Gott, aegne den F41hrer und diese Zeit! Steh una eur Selte, Land zu gewinnen, DeuUchiaad zu dlenen mit ali unsern Sinoen, maoh um жи jeder Stunde bereit! Gott segne die Arbeit und ali unser Ringen! Gott, segne die Spaten mit blankem Scheln' Werk unsrer H&nde, laB es gellngen, denn jeder Spatenetich, den wlr vollbrlngen. •ou ein Gebet (Ur Deutechlaod aeia] >• VeferHed, 4aa — lAavoepev '■ aegnen — blagosloviti 3. Beginnen. das — početje, delo *■ Zur Selte stehen — ob strani »tati 5. rlDgto — 01 die Verantwortlichen werden nur kapitulieren, wenn sie dazu mit Gewalt gezwungen werden. Bombermarsdiall in fataler L age hw. Stotkholm, 21. Janner. (Eigenbericht.) Die eigenartige Tatsadic, dafi bei den zahlreichen Neuernennungen fur die englisch-amerikanischen hoheren Kommandosteilen noch imtner nicht das geringste iiber den englischen BombermarsdiaH Harris gesagt worden ist, wird jetzt erstmalig in der englischen Presse zur Sprache gebradrt. Sir ArtuT Harris, der die fluchwiirdigsten Ver-brechen des Jahrhunderts auf sich geladen hat in dem Wahn, dadurch den Ruhm der eigent-lichen Kriegsentscheidung an seinen Namen hef-ten zu konnen, sieht sich einer fatalen Lagc gegeniiber: in Ermanglung des erhofften durcA-schlagenden Erfolges, den ihm die deutsche Ab-wehr und das deut.sdie Volk entwunden hat, muB er rait der schiirfsten Verurteilung durch die Nachwelt rechnen. Aber selbst die Gegen-wart verrat die Neigung, ihm die Hauptschuld an den entsetzlichen Kulturzerstorungen und Massenmorden gegen die Zivilbevolkerung auf-zuburden — ganz zu schweigen von dem Da-moklesschwert, das iiber England hangt und die Fluche aus " der englischen Bevolkerung eines Tages gegen Harris zu lenken droht — aber ihn nicht mit den bcgehrten Ehren zu verse hen. Wahrscheinlidi ist man der Ansicht, es konme bedenklich scin, einen dtircii seinen hemmungs-losen Sadismus derart exponierten Mann vor neue Aufgaben zu.stellen, die.er ebenfalls kom-promittieren konnte. Hafiplane eusbriiten, obwohl die Distan* zwl-schen Theoric und Praxis immer groiier wird. Aber dafi sle be re its ihren Zensor bereithalten fiir die deutsche Presse, das ist denn doch ein bedenkliches Zeichen fiir die GeistesVerfassung der englisdien Bluffstrategen. Im iibrigen entbehit diese Meldung nidit einer gewisscn Ironie. England, bekanntlich die „freieste Demokratie" auf diesem Erdball, England, das die „Freiheit des Wortes und der Schrift" proklamiert, halt sich einen Zensor, der mit einem ganzen Staat von Beamten die eng-lische Presse iiberwacht. Im nationalsozialisti-schen Deutschland, in dem es nach engliecher Version angeblidi keine Pressefreiheit gibt, kennen wir eine soldi« Einrichtung nicht: <1ет (ieutsche Journalismus, der im Gegensatz zwn englischen nicht durch kapitalistische Interessen gebundcn und gehemmt ist, arbeitet aus inner-ster Oberzeugung. Seine Aufgabe ist in wenigen Worten umrissen: Dienst fur Volk und Reich. Wenn England und die Vereinigten Staaten ihr« Presse unter Zensur stellen zu miissen glauben, so geschTeht das aus dem Gefiihl der Unsicher-heit und dcm Bewufitsein, daB sie SchutzmaB-nahmen ergreifen miissen, um nicht ihre „Demokratie" in Gefahr geraten zu lasgen. 4500 T6te beim Erdbeben In St. Juan Buenos Aires, 21. Janner. Der argentinieche Staatsprasident Ramirez verfugte nach eingehen-der Besichtlgung die Raumung San Juans und erklarte die Stadt zur Militarzone. 50.000 Ober-lebende werden in nahegelegene Ort« gebracht. Insgesamt wurden bisher 1500 Leichen geborgen. Nach den Schatzungen beffnden sich jedoch nodi mindestene 3000 unter den Trtimmern. Dje Be-horden werden daher m6gllcherw«ise die ganze Stadt verbrennen zur Vermeidung von Seudien, Die Lage der Oberlebenden ist aufierst schwfe-rig, da neue ErdstoBe eine allgemeine Beunruhi-gung hervorgerufen haben und der inzwisdien eingesetzte tropisdie Regen das" Verweilen In der improvisierten Zeltetadt fast nnmSglldi macht. StelgerDRf fer iapanisAen Prtdnktioi Tokio, 21. Janner. In einer Botsdiaft des MW nisterprasidenten und glcichzeitigen Riistuog^ ministers Tojo, die der stellvertretende Rii-stungsfflinister Nobumke Kisdii in seinem Namen verlas, spricht dieser a eine Gliickwiinsche zur Bildung eines Luftwaffen-Industrieverbandes an-lafilich der am Sonntag abgehaltenen Eroffnungs-sitzung der neuen Organisation aus und ver-spricht die voile UnteKtiitzung durch die Re-gierung. In der Botsdiaft Tojos heiSt es; „Man катш es nur von ganzem Herzen bcgrufien, dafi der Luftwaffen-Industrieverband, der die Hilitar-, Marine- und Zivilbehorden fiir die Luftfahrt und den Flugzeugbau vereinigt, gebildet worden ist, um mit der Regierung. der Armee und der Marine zwedis Forderung des technisdien Fort-schrittes und der Produktion an Luftwaffen-material sowie der dazugehorigen Ausriistung zusammenzuarbeiten. Idt hoffe, die neue Organisation wird sofort mit ihrer Tatigkeit .einsalz-freudig beginnen, um zn der Flugzeugproduktion beimsteuern, die «icb da* Riistungsministerium zum Ziei geeetzt hat. Das Impetium steht jetzt vor einer entscheidenden Lage, in der unsere Luftmacht der strengsten Bewahrungsprobe unter-zogen werden mufi. Nichts ist in diesem Augen-blick vichtiger, als eine raschere Hefstellung von mehr Flugzeugen. Mente Cassiae versStzM besAossea Berlin, 21. Janser. In Verlauf der Kampfhand-Iiingcn an der eiiditalienischen Front nabm die cng-lisdj-amcrikanisdie Artillerie am l*j. Janner das welt-bcriihnite Kloster Moate Cassino unter gezicltes Feuet. Die hierbei entstandenen Schaden waren erheblidi. Das Kloster Monte Cassiao ist die Urstatte des Bencdiktinerordeni; Hit seiner prunkvoU ausgestatte-ten Bastlika, die in der Welt aicbt ihresjieidien hat, gchdit dieses Kloster zu den beriihmtcstcn katholi-schea Wallfahrtsorten. Die kostbate Bibliptbek and andere unerstflzlidie KnustsdiatJc tnirdcn. wie scinet-zcit bcriditct. durdi dcntsdie Sol da ten redtziitij! in Siclierheit gcbracht und in Rom dem Heiligcn Stubl iibtrgeben. Das Kloster Monte Cassino vurde iibri-gens deutscherseits als kirchliche Weihestatte geachtet und ist daher veder mit Ттаррсп belegt noch als militiirisdieT Stiitzpaokt oder al« Beobadjtongsslelle benotit worden Ein mllitariscber Grand fiir die barbarisdie BrschieSung dieser einf.igertigen Kuitur-stiitte durdi die Anglo-Amerikaner war also nicht gegcben. Die ganze zivilisicrtr Welt vernimmt mit Empiirung die Knnde vwi diesem, nenea Beweig bar-" barisdier ZeTSt6ninjrwnt. Eeine bOberen Rationen Id England Stockholm, 21, Jtinner. Der Londoner „News Chronicle" verlangt di« Aufbesserung der le-bensmittelrationen und verweist darauf. das deutsche Volk habe, obwohl es von den Wclt-meeren abgeschnitten sei, zu Weihnachten neue Sonderzuteilungen erhalten, das englisdie Volk aber nicht. Tief enttauscht sei man, dafi aus dem Mittelmeer bisher noch fast keincrlei groficre Lieferungen an vitaminreidtfo Friiditen erfolgt seien. Von Regieningskrcisen wird demgegeo-uber daranf v«rwi«een, daft *вв einer Besserung der Rationen keine Red« eein kdnn«, da kein Schiffsraum ffir eine SteigerUttj der Lebens-mitteleinfuhr vorhanden sei. Halifax bait sidi die Jude: warm Genf, 21. jSnntr. Chnrdiills Botsdiafter ia Washington. Lord Halifax, hat den Juden von ncuem versidiert, daB sie auf England: Hilfe redinen konn-ten. Als ihm der amcrikanisch-jiidische AusschuS wicder einmal ein Gesudi iiberreichte, ia dem gcfor-dert wird, daB GroBbritannien das WciBbudi iiber Paliistina aus dcm Jabre 1939 ahsdiaffen und den Judcn das ungeschmalerte Verfiigungsrecht iiber Pa-lastina geben solle. erwidtne Halifax, die historische Freundschaft GroSbritannicns fiir das jiidisdie Volk bleibt weiterhin eine Tatsache, and England we rde alles daransetzcn, um das d?n Judcn zugefiigte Un-redit wieder gutzumachen. Wenn Halifax einmal ein wahres Wort gesprochen hat, dann hier. Die Freundschaft zwisdien England nnd den Juden i«t wahrhaf-tig bistorisdi. Immer haben die Englander diese Freundsdiaft gepflegt, mid immer haben die Juden an England den besten Ftirspredier nnd Freund ge-habt. Kein Wnnder. denn die englisdie Politik ist immer die jiidisdie Politik gewesen. well die Juden von ichcr den Kurs der englischen Politik bestimmt haben. Daran hat sich bis heute nidits geandcrt, und deshalb besteht kein Zweifel, daB England sidi alle Mtihe geben wird, wn die iiidiachett Fordermigea %a erfiillen. t. M«rka Dir — Елроиш м (TotoaV.) #. ^linterm RUckeo Schlechte« •ргесћев — м hrbtom slabo govoriti f<4>«'«-vljatl) s. nur den eignen Nutzem kennen — poanatl samo svojo korUt i, Jemandem elnen Po«ten nlcht {бћпм — — nekomu n« prlvoMltl službe #. nach oben elnen krummen Buck«! — proti višjim kriviti hrbet 4 nach uetam tr«tm — utmIM 'P*' kođltl) T. hJlmlech lAcheii — Mhrinteo (ЛоЛоввЈЈив) ■mejati м 1. »twsf i^Mlnyt nilr — nekuj ml uepe, »« mi po#i #a Eisenhower war nur eine VerlegenheitslSsung Der Streit um den USA-Oberkommandierenden Marshall - Roosevelt kam zn spat LiMabon, 21. Janner. (Efgenberidit.) Die britisch-amerikanischfn Auselnondersctzun^en um die Ernennunj des Oberkommandierenden fiir die »lliier-ten Streitkrafte in England werden jetzt топ der emerlkanisdicn Preme mit iiberrasdiender Offenheit einjfestanden. So stellt di« New-Yorker Zeitschrift „News Week" in ihrer Janner-Nummer f«st, die Wah! General Eisenhowers, der jetzt seinen neuen Posten iibernommen hat, eel tatsiichHch nnr eine Verlegen-heitelSeung, well die Briten gegen die Emenming Genera] MershaUs etarke Einwemiungcn erhoben hatten. Die rangmilSige Stellung GeneiW Merehalls ale Oberbefehlshaber der USA-Armee hatte ee not-wendig gemecht, daR er gleichzeitig mit dcm Ober-befehl der ellilerten Truppen in England auch die Kommandogewalt iiber das Mittelmecr hatte. Dagegen wnrde. wie „News Week" enthtillt, топ britiedier Seite energijd) Stum gelawfen, d* sonet die geaann-ten britkAen Streitkr&fte imt«r USA-Bef«U gcMeHt worden wSrcB. Attgesidite đkee« Widcistandee eWgte man sidi «iif Wnenhower. Umingenelim besonders fiir Roosevelt, der mit Hopkins bestrebt 1st, die mili-Urieche I.eitnng immer mehr an sidi zu bringen und well) »uee duuiwttm katw. mi w** 4» shingtoo zu entfernea. Er iff recht beeorgt fiber Jtf Prestige, das dieser General im KongreB und Senat « ebenso wie I# der USA-Offentiidikeit genieBt- ..Baltimore Sun" muBte kiiralidi zugebea, dafi di« ellgemeine Stimmnng ia den USA heme die Wahl einee Prijeldemen cos dem milltirisdten Lager off en-siditlidj begflnstigt. General MecArthnr. dessen kiinstlidi aufgemadites Prestige sowohl militarisch als audi politkdi etark gefalleo let wGrde heute els PruidentsdiaftskMididat wenig Aussicht haben. Defiir let 1b dea letsten Wodien die Miiglidikeit einer Kandidatur Marshall* in den ver«diiedenen Gruppcn erwogen nnd von einer Reihe von Zcitungen prope-giert worden. Roo.scvclts Ver.sudi. seinen kereits poli-tisdi Ж1 etark gewordenen Oberkommandierenden an die Front a^aucdiiabea and damk ««■ dtr poKtiacW ВШми aneaadMltcD. kaai a> ajriit Tea vcradii«-denw SiitaB vaiidt ## adwrf ftgen dl# Eatfernaag Maiaiiale prateatien. d#6 der Prkldaai nddit wagta. gegen dieee Innerpolltlsdie OppMtrton ond gegen den pIStzlldien starken Wider.«t»nd der Briten gleidiieitig Front ZD machen. Er gab al«o den Plan der AbacMa« bung MMfbtUt •«(, Forfschiei'ende Gebirnerweichung in London England wIDimJaHe des Sieges" eigfn Zensor fiir die deutsdie Presse ernennen »Г. f. i, L«kM Д«ис<ммМ(м! Anfliebea! ^ettf^eh mfflt6<1iseh iind pzaktiseh Btrm 4. — #. KAKAWANKKN ВОТИ' Sobota, ii, jumiarj* lP4i. &e je koniaia ^uqosCavija Spisal Danilo Lregorič ''0Р' пкт nwx oy Wiinelm Uoiarnann Verlag m Leipzig 5J Menil Je a tem načelnika svoje stranke, ju-goelovanskegra poslanika -v Moskvi, dr. Milana Gavrilovića. ki si je bil kot mož ljudske fronte In velik demokrat z močnim naklonom na levo že stekel sloves. >Gavrilović pomeni vojno< le nekdo ugovarjal. SliSall »o se glasovi, naj se predvsem posvetujejo o tem, ali holejo imeti vojno ali mir, kakSna politika naj se izvaja. Med tem je bil vstc^il tudi Petar Zivković v posvetovalnico. Poklicali so ga, ker se Banjanin ni smatral upravičenega, da bi se Izjavil o delu svoje etranke v Simovičevl vladi brez predhodnega pristanka načelnika stranke žlvkoviča. Simović je prekinil zmešnjavo glasov, ki j« postala glede vprašanja o vojni ali miru živahna, skoraj burna. S kratkimi besedami je izjavil Zivkoviču, kar je že bil prej sporočil drugim. In pokazal prišlecu čez mizo kraljev manifest, živković je vprašal nekam porogljivo: >In to je podpisal kralj?« »Anti da«. »Kralj lastnoročno?« Slmovič na to ponovno vprašanje nI dal nobenega odgovora. Obrnil se je zopet k drugim In jih pozval, naj nadaljujejo razpravo o vojni aH miru. Nekdo je začel na dolgo utemeljevati, da država potrebuje miru. Naenkrat je poskočil Tupanjanin in z obema rokama udaril po mizi. >Kaj pripovedujete tukaj o miru! To je neumnost. Nobenega miru. Danes smo napravili narodno revolucijo in jutri pride nacionalna vojna!« Mnogim navzočim se je zdelo preveč tvegano, izjaviti se takoj za vojno. BiH so za to, da bi se na videz izjavili za poUtiko miru In potem dopustni, da bi se dogodki približali, med tem pa se popolnoma oborožili in pripravili. Simovič je dal posnetek razprave: »Torej mi smo za mir. če jc tak mogoč«. Vedel je v tem hipu, ko je govoril, prav natančno. da je zavestno povedal neresnico. Mislil je: mir, če bosta Nemčija in Os trpele, kar se je ravnokar zgodilo, če bosta dopustile, da bo Jugoslavija postala sedaj angleško oporišče proti Nemčiji, da se bodo pustili britanske čete in letalci v državo in da se bodo jadranska pristanišča dala na razpolago britanskim podmornicam in vojnim ladjam kot oporižče. Ce bi Nemčija vse to dopustila In če ne bi reagirala na prevratno dejstvo ki se je bilo ravnokar izvršilo, potem — potem bi se p^č mogel ohraniti mir. In sicer tako dolgo, dokler se Anglija ne bi odločila drugače. Nekdo je rekel; »Oe hočemo v resnici dokazati, da smo voljni hoditi po poti miru še naprej, vzemimo Cln-car-Markovlća za zunanjega ministra«. Tupanjanin je postal ves rdeč v obrazu in zakHcal čez mizo; »Potem pokličite še kar tudi princa In Cvet-kovlča nazaj, pa bomo imeli vso družbo pakta skupaj. Dogovorjeno je, da postane Gavrilović zunanji minister Na to se vendar natančno spomnite, gospod general? Dogovor se ne more kar tako prevreči«. Od spodnjega dela mize se je slišal glasen »aha--. Nebrzdanemu Tupanjaninu Je bilo ušlo. Agrarci so bili torej od vsega začetka pri zaroti in so imeli s Slmovlčem že dalekosežne dogovore. Ost" 11, od katerih nekateri do trenutka, v katerem so prišli ponje v postelje in jih spravili h generalnemu štabu, sploh niso vedeli, kaj se dogaja, so sedaj opazili, da je bil političen del zarote predvsem ustanovljen med Slmovlčem In agrarci. Nato je govoril Trifunovlć a evojim votlim glaaom: Z Gavnlovićem ne bo ilo. Predolgo traja, preden pride iz Moskve sem«. »Potem pač vzemimo Ntnčića«, le je oglasil profesor Jovanovlć. Razpravljali eo zopet o tem. Sli*aH eo »e ugovori, da je Ninčić prestar, da spl,oh ne more več slediti dogodkom da je bil pred dvema dnevoma operiran zaradi žolčne bolejaii in da je gluh kot zemlja. Toda naposled eo me vendar zedinili. In tako so poslali po Ninčiča. Prišel je kmalu, ves prestrašen, z malimi, tresočimi se koraki, glava se mu je nervozno tresla bolj kakor običajno, teža velikega debelega zakrivljenega nosu je kakor da bi pritiskala glavo naprej. Morali so mu kričati v ušesa, kar so hoteli od njega. In on je pristal, da prevzame odgovorno mesto, dasi je bil tako slaboten, da se je komaj drtal na nogah. Sedaj so začeli razpravljati o razdelitvi posameznih resorov. Med tem se je zdanilo. Iz mesta so priSla poročila o poseganju demonstrantov v tuje pravice, o komunističnih govorilnih zborih. Nekdo je rekel Budisavljeviču, naj z vso ener- gijo dela, da zađuAl takoj nemir«. On pa je s svojim stalnim smehljajem in v svojem ljubeznivem uslužnem načinu rekel samo; »Saj vendar ne morem postopati zoper ljudi, ki 80 za nas in za kralja«. Končno so se ločili. Slmovič je ostal sam. Bil je zadovoljen. Delo mu je uspelo. Častniki so bili storili, kar je bilo od njih zahtevano, ravno tako politiki, ki so bili v zaroti, in tisti, ki so bili pozneje obveščeni, so se bili pridružili, kakor je to tudi pričakoval Simovič. Vse je šlo v redu. Bil je bajen trik, ta stvar z mladim kraljem. Napravili so državni udar in porinili naprej mladega neodgovornega človeka. S tem so o-pozorlll množice na kraljevo polnoletnost, polastili se takoj armade, In če se je potem mo-narhistično navdušenje zopet poleglo in so prišli zopet trezni na vrh, takrat so pač imeli že oblast trdno v roki. Narod ni hotel nobene vojne in je bil v srcu zelo zadovoljen, da so s pristopom k paktu zagotovili mir, Slmovič je vedel to prav natančno. Toda pozornost naroda so odvračali od dogodkov, če so porinili v ospredje kralja, in po poročilih, ki so došla v prvih jutranjih urah, se je videlo, da je imel ta trik v t^snici popoln uspeh. Simovič je preudarjal. Kako malo je bilo prav za prav treba za to, da se kdo polasti oblasti; nekaj častnikov, nekaj čsstilakomnih politikov, nekaj pravih mednarodnih žiiarjev, v pravem trenutku spustiti nižje ljudstvo, veliko denarja in dober reklamni trik. „lwl\ me z angleškim poidant^liom!" v ietl sobi. v kateri je pred nekaj.meseci Slmovič z zagrizenim gnevom prejel svojo odstavitev je stal sedaj zopet pri oknu. Zopet Je gledal na nasproti ležeče predsedniStvo. Sedaj se bo vselil tudi tam. Ne bo več nobene dupllcltete med vlado in vojsko, oboje je hotel Imeti trdno v rokah. Rešiti je bilo treba le Se eno: teh nekaj ljudi, ki so se bili zbrali v gradu Dedinju okrog mladega kralja In ki so doslej zaradi zvestega bataljona gsrde znali preprečiti, da bi zarotniki prišli v stik z mladim kraljem. Ko bo zvečer princ Pavel prispel Iz Zagreba, takrat bo že poslal ponje, po te ljudi iz Dedinja. SIcer pa, če zarotniki ne morejo priti h kralju, tudi kralj ne more ven Iz Dedinja In n? praviti kakšne nerednostl ali cel6 Izjaviti, da nI podpisal niti proklamaclje niti poveril Simoviča s sestavo vlade. Simovič je dvignil slušalo. »Zveži me z angleškim poslaništvom!« Moral je poročati. IV. Trinajsto poglavje. Kraljevega namestnika odstavijo. Dan je bil zelo naporen, in princ al je olajšano oddahnil ter se naslonil nazaj v velikem naslanjaču ob oknu svojega salonskega voza. Pri slovesu so bili običajni obrazi, Cvetkovlć, Se bolj rumen ko navadno; Cincar-Marković je kazal svoj stalni smehljaj, in oba pred dvema dnevoma na novo Imenovana gospoda ttnn nista prinesla nobene spremembe v vso atmosfero, vso sliko, ki je predstavljala vlado. Sedaj se je končno hotel tudi Pavel odpočltl od naporov zadnjih dni. Hrepeneče je že mislil na svoj negovani park Aa Brdu, z visokimi starimi drevesi In širnimi tratami, z lepimi starimi kamini v dvoranah. Tu je človek končno enkrat lahko pozabil na nervozno dejanje In nehanje v Belgradu. Je 11 pač bilo pravilno, da niso bill Simoviča zaprli Antič je bil za to. Po tajni službi dvora je bil sprejel sporočilo o telefonskih pogovorih. ki jih je Imel ^movlć z raznimi politiki na dan podpisa pakta In tudi še danes. Antič je zatrjeval togo In trdno da -je treba generala, ki v takih časih sporoči politikom iz lastnega nagiba in povrh še javno po telefonu, da je v vojski taki no razpoloženje proti paktu, brezpogojno takoj pozvati na odgovor. Toda dobri stari Pešič je nasprotoval temu. On Je pač vedno misli na posledice. In končno so se bili zedlnlll, da bodo Simoviča še nekaj dni pustili pri miru ter ga nato končnoveljavno upokojili In Internirali. Prav za prav čudno, da je bil Simovič govoril z ravno Istimi ljudmi, ki so še pred podpisom pakta — v dnevih ko so še razburjeno razpravljali o tem ali naj bo za ali proti — Izročili princu veliko spomenico opozicije. In prav za prav so bill vendar to tudi tisti ljudje, ki jih je še v decembru Imel Slmovič na svoji listi, katero je bil takrat predlagal princu. Ali se je ta mož pač v resnici pečal s politiko in polltlčarjl še Wj, Itot se je zdelo? • Sploh pa bi se moralo končno enkrat preprečiti, da vojska In nekaj častllakomnih generalov stalno prehaja na področje politike. To je bilo vendar že osnovno zlo Izza 1903. leta. Izza stvari z »črno roko«, in po tem je bil Aleksander storil pogreško, da je zopet potegnil generala v politiko: Petra Zlvkovlča, In »Črna roka« je še vedno strašila okrog. Tu je vendar že nekaj časa sedel polkovnik Božin Simovič v Moskvi. Ta je Je bil tako pravi tip zarotnika, kova mož Iz 1903. leta. Brezobziren možakar In predvsem fanatičen prijatelj Rusov. Kaj pač ta sedaj počenja v Moskvi? Počasi Je vlak drdral skozi nek razsvetljen kolodvor. Princ Je bil truden in ee hotel uleCl. Toda misel na Simoviča In Moskvo se mu je bila trdno vdrla v možgane. Moskva je bila zanj — Izza katastrofe v 1917. letu, pri kateri je toliko njegovih sorodnikov zgubilo vse svoje imetje In življenje — vedno nekaj gnusnega in nekaj, kar ga Je navdajalo s strahom, če je mislil na to. Neprijetna stvar zopetna obnova odnošajev s Sovjetl. Bila je prav za prav od-vlšna In je prinesla samo škodo. Princ je mislil na mnoga poročila, ki so mu bila v zadnjih dneh predložena o delovanju mnogoštevilnega sovjetskega poslaništva. Saj se je bila vendar okrog tega vltkegd Rusa s prekanjenim obrazom. tega Plotnjlkofa, ustvarilo neke vrste središče propagande. In potem še Samohln, polkovnik z obrazom narednika, ki se je delal vojaškega atešeja In v resnici bil član GPU I n«Iogom, da napravi raspoIoSenje prl ralsUTi. In brezštevilna množica letakov, m»p lih brošur, ki eo tu frfrall okrog po državi iB se vedno znova pojavili v ogromnih količinah, če so že mislili, da so vse polovili gotovo sta vse te izdala ta dva gospoda ah dala vsaj pobudo zanje. Kaj je stalo tu o slovanski aoll-darnostl In Slovanom sovražni Nemfill ter e veliki Rusiji, mamici Rusiji, ki se hoče In bo postavila vmes, če bi enkrat bilo tako daleč! In vedno znova refren: vojaški pakt e Sovjetsko Rusijo je edina rešitev za Jugoslavijo! Vlada in princ pa preprečujeta to iz svojih sebičnih nagibov — plačana po Nemčiji. Čudno, da jih je vedno toliko nasedlo na ta gesla. Kaj je vendar imela Rusija iz leta 1941. skupnega z Rusijo iz 1914. leta! Da, takrat ko je Avstrija dala ultimatum, takrat je bil car. In ta car je bil Slovan in se je bil tudi takoj z vso veliko avtoriteto pravoslavnega slovanskega vladarja zastavil za malo Srbijo. Toda zdaj so tam sedeli sodrugi z neprijetnimi manirami, ki so izhajali iz kaliSnih malih azl-atskih vasi ob Kavkazu ali iz gheta. Kajpak ti niso imeli nič skupnega z velikim ruskim srcem. Dasi je bil utrujen, princ dolgo ni mogel zaspati. Premišljeval je o nenavadnem soglasju med vedenjem Simoviča, starega srbskega demokratskega politika, angleškega poslaništva, polkovnika Donovana in sovjetskih Rusov. Vsi so trobili v isti rog, in on se je bal, da vlada morda le ne bo dovolj energična, da bi nastopila proti temu divjemu klobčiču ščuvanja in prišepetavanja, pritiska in podkupovanja, propagande in neumnosti. Moral bo pač še takoj jutri rano govoriti z drom. Mačkom, da preu-darlta kakšno izpremembo v državnem vodstvu. Polagoma, počasi ga je uspavalo enakomerno drdranje koles. Na kolodvoru v Zagrebu so stali običajni uradniki ;eni v uniformi in prav strumno, škileč k prinčevemu salor&skemu vozu, drugi v civilu z znanim dežnikom in poudarjeno brezbrižnimi obrazi. Princ je poslal Mačku daljSe obvestilo, pozivajoč ga, naj se usede v voz In se pelje do prihodnje postaje za brzo-vlak v Brežicah. Potem naj vstopi v dvorni vlak in se za en dan odpelje s princem skupaj na Brdo. Saj se je treba razgovopitl še o marsičem. In Maček je bil edina hladna in umerjena in pred vsem poštena oseba, na katerega ee je človek lahko zanašal. Princ je dvignil nekoliko zastof in pogledal ven na peron. Tu je ravno prišel z važnim obrazom In dolgimi koraki generalni polkovnik Nedeljkovlč vzdolž perona. Kaj je hotel ta mož prav za prav 7 Saj vendar ni bilo službenega sprejema. Ce se pa javi poveljnik ar-mlje v Zagrebu, ga je pač treba sprejeti. V salonskem vozu je stal general pred princem. »Kraljevska Visokost, nalog Imam od kralja, da Vas naproeim, da takoj zopet potujete nazaj v Belgrade, je rekel general nekam preveč glasno, nervozno pomežikujoč z očmi. Princ ga je gledal brez razumevanja. Kaj je hotel od njega ta mož, ki so mu potne srage stopile na čelo? >Po čegavem nalogu naj potujem nazaj In zakaj? je vprašal princ zategnjeno, kakor -v l):v v ru'i" ickt. dtnn der groDe General stand belcanntlich mil der Granma'ik mu' Krieisfi;!) AM I.euln?nt In eintm ostpreuDlschen Dragoner Regiment verliebte sich Wrangel In die hObsche Toch-ter seines Schwadronschets von Below Einei Tages rafite er all selnen Mut zusammen und v/andte sich an selnen Chef mlt der Fragei »DarJ Ich Ihnen melnen Schwlegervater nen-nen7< Von Below erwlderte erstaunt; »На-ben Sie sich den.i verlobt, Leutnant Wrangel?« D"r 1 futn«n( euf Frc!ers!ufl*n be merkte, daO er wieder mal einen grammatl-kallschen Fehler begangen haben muflte. 'Also tnderte er seine Frage: »Wollen Sle mir Ihren Schwlegersohn nennen?« Von Below war dar'u'htn nor i ers'auntnr ale zuvor und lagte; »Sle wisten doch, Wrangel, daB Ich keinen Schwlegersohn habe, denn melne ein-zlge Tochter let )a noch unverhelratet«. Wrangel war Ober diese Kette von MiRver-sllndnlssen der Verzwelflung nahe, aber auch hier verliefl ihn seine Getstesgegen-•wert nlchl. »Ebep well sie noch unverhelratet 1st, mftchle Ich ale gerne helraten«, rief er, und nun verstand der Schwadronachef erst w«s r-m!lnt war und gab selnen Segen zu der Verbindung. Mozart hingegen war gar keln DrautgSn-ger Ihm fehlte der Mut, aich aelner gellebten Konstanze zu erklAren So llefl er »Noten aprechen« und machte aein# zitrtllchaten Ak-korde zu aoinen Wn/bunqen mlt dem Erfolg daB Kon-t <~h4i vor dieaen leiden achaftllchen GelUhlsausbrOchen zuriick arhrnrkte. Ea kam soaar dmrilbmr mehrlach zu Streltigkelteo zwiichen den Jungen Leuten. aul dem Apfel Ala aber der Komponiat einea Tagea an Kon-stanze einen Brief ganz belangloaen Inhalta achrleb, der plOtzllch von ainnebetdrenden in Noten geaetzten Melodlen unterbrochen wurde und mlt der kurzen Frage tndetei »Blat Du meln eigen, ao wie es melne Melodlen alnd?< da achlckte die Umworbene daa Schrelben mit dem kurzen Zuaatz »Jal« zu-rttck. Sie hatte der werbenden Macht der T6ne nlcht wideratehen кбппеп. SchlleBllch aei hier noch eln Heirataantrag aufgefOhrt, der, auf einem rotwanglgen Wachsan'el s*uh"r4ch einqerl'zt, tm VIer-Under Muaeum In Helde elne Bleibe gefun- den hat. Sein Urheber war der populSre VIer-Under Obstzachter Petermann, der mit die. sem Apfel die schdnc S tine Allmar, Tochter eines Deichbauern, heimfahrte; >Elnst tat die Eva den Aplel pflttcken — um Ihren Adam damn ru beglQclcen. — Doch brachle Ihnen keln Clock Ihr Lieben — man hat aus dem Paradies sie getrleben. — Inzwlschen ledoch die Menschen lernten — auf Erden zu *4en und zu ernten. — Und es slnd In unserem schdnen VIerlanden — BSume vol! roter Apfel entstanden. — Die beste Frucht heute Dein Adam • ahlte — damit er der llebsten Eva erzShlte — wie groB seine Llebe, wie relch seine Erde — und doB sle zum Paradies Ihm werde, — wenn Du zum Lebens-h und Ihm reichst die Hand — Du Liebste, Du Beste aus unserem VIerland«. War Casanova ein schoner Mann? / Man muB durchaus nlcht strahlend schdn seIn, um seln GlQck Leim anderen Geschlecht zu finden, ja, die Geschlchte bewelst, daB Manner und Frauen, dlt welt von teglicher kdrperllcher Vollkommenhelt entiernt waren, grdBte Anzlehungskraft besaBen, und daB nlcht wenlge Menschen, die von Ihren Zelt-genoisen rundheraus als »hABlich« bezelch net wurden,. die verblQffendsten Erfolga aul dem Ceblet der Llebe aufwiesen. Um glelch mlt dem berilhmtesten Frauen-verfUhrer anzufangen; War Casanova eln schener Mann? Man mdchte es annehmen, aber das Slid dieses Llebllngs der Frauen-weit zelqt Ihn uns als kleln, untersetzt, mlt eIner fllenenden Stlrn und elner etwas zu qroBen, hAckrlpen Nase. Seine Augen waren stechend und dUster, seine Brauen buschlg. und auBerdem stleB er eln wenlg mlt der Zunge an. Und doch lagen Ihm die Frauen zu FttBen. asanovas Anzlehungskraft lag hauptsttchllch In selnem witzlgen und klu-gen Wesen, In seiner zSrtllchen, gelstvollen Art, mlt der er die Frauen zu oehandeln wuAt«. Seine Bll^ung war auflarordtnUioh, ar war vielseltig In selnen Kenntnlssen und sprach alle europAlschen Sprachen. Man muBte entzUckt seln, von Ihm unterhalten zu werden. Wie war es mlt 4em »Teufelsgelger« Pa-ganlnl, dessSn Anblick die Frauen erzlttern lleB? Er war geradezu abschreckend hiflllch mlt selnen langen Armen, seiner Hakennase unter der brelten kantlgen Stlrn, den abste-henden Ohren und den pechschwarzen, wlr. ren Locken. Seln Benehmen war Unklsch, doch in seiner dimonisch virkendftn llchkelt und mlt selnen helBen hypnotlschen Augen, natOrllch nicht zuletzt kraft seines Celgensplels, bezwang er die Frauen. Balzac, der llebenswUrdlge Dlchter, der so viele hObsche Llebesgeschlchten zu erzShlen wuBte und selbst Im Mlttelpunkt mancher zarten LlebesafUre stand, war eln dickb&u chiger, etWas asthmatischer Mann mlt eInem borstlgen Schnauzbart und unschfinem, fel-stem Geslcht. Und doch bezauberte seln Wesen die Frauen, und seine romantlsche und schwlrmerlsche Art lleBen ihm die Herzen MlUagan. Wuiiien Sie schon... ...daB man mlt.dem Tauschrelber, einem MeBgerftl von besonderer PrSzlslon, die Starke der nachtllchen Taublldnug wissen> schaftllch feslstelleri kann? ... daB bei amerikanischen Schadenersatz-prozessen der obere Ohrrand fflr nlcht so wertvoll geachtet wirr' wie der untere, da ersterer Immer durch den Hut abgedeckt werden kann? ... deB die Priester der alien Maja ge.. wiegte Hlmmelsforscher waren, die In elga-nen »Sternwartcn« die Bewegingen der Sonne und Planeten beobachteten, um daraui entsprechende SchluBfolgerungen zu Ziehen* ...daB die Milben, die zu den Spinnentiere gehfiren, aber die ganze Erde verbreltet slnd? ... daB es Warenzelchen gibt, die Infolg* der weltbekannten Qualltat der durch si* vor Nachahmung geschUtzten Waren einen ungeheuren Geldwert eriangt haben? Er be' ziffert sich zum Beisplel bel eInem Warenzelchen der rhelnischen Metalllndustrle auf nlcht weniger als zw Mllllonen Relchsmark. Aber es waren durchaus nlcht nur »hafl-llcheo Manner, die K6nlge der Liebp waren. Noch iiberraschender 1st die Tatsache, daO viele Frauen, die alle: andere als schdn waren, die grfiflten Erfolge hatten. Man denk# nur an die popuUre Liselotte von der Pfalr, um die sich die Kavallere geradezu rlssen, obwohl die P/aizerIn elne derbe, unelegante Frau von plumper FIgur und relzlosem Au< Beren war. Ihre gemOtllche, natOrllche ArL Ihr Humor und Inr Gelst lleBen sle Immefl wieder Uber welt schOnere Geschlechtsge« nosslnnen trlumphleren, Frankrelchs gelstref' che Dlcbterin Madame de Stael, die Ihr# Zeltgenossen als »dick, ungefOglg. mlt haBll chem, jcrausem Haar und elner vlel zu gro' Ben BOste aus'iestattet« bezelchneten, wurd# von zahllosen MAnnern bewundert und ge-llebt. Bohota. 22. januarja 1944. KABAW A NKEN BOTki stran 5. — štev. 4. VMtl ix Ljubljane In okolice Cankarjeva brigada, ki je v dneh pred božičem divjala po Krki in okoUSklh vaeeh, po-žgala župniSče na Krki^ Izropala Vrtačo, del Rebra in ves Hrib, na sveti večer požgala župniSče v Žužemberku, ropala po Mačkovcu in Sadlnjl vasi, je po pripovedovanju ljudi, ki so iz te rdeče brigade uSll, dobila emrtnl uda-rec. Nemci so jo pri Strugah obkolili In skoro docela uničili. Ubežniki pripovedujejo, da je bik) v Cankarjevi brigadi mnogo Primorcev in cel6 Italijanov. En bataljon te brigade p# se klati zdaj okrog TrSke gore. Komunistični kolhozi v Bell KrajinL Četrtkov »Slovenec« poroča pod tem naslovom: Komunisti 80 za božič ustanovili na več krajih v Beli Krajini kolhoze. V Črnomlju lo prav okoli praznikov prepovedali ljudem kuhati in jesti doma. Pobrali so vsa živila, shram-M VM izpraznili In ukazali, da se morajo za 4kinitl vse zasebne kuhinje. Cmomaljcl o bill prisiljeni, boljši meščani in preprostej-81 ljudje, na hrano k skupnemu kotlu. Tako M Imeli tisti, ki so se prej navduševali za ko-™'*ističnl raj, priložnost spoznati njegov* prednosti. VideU eo prav nazorno, kakšno em&-«oet prinaša komunizem. Saj Iz skupnega *otla niso dobivali take hrane, kot jo Ima o praznikih najboljši meščan, ampak še slabšo. Jo ima najpreprostejši človek. Podobne Ustanove kot v Omomlju so uvedli komunisti »udi v Gradaou in na Suhorju. Rodbinsko kronika iz Goraajske Kreis Stein Steln. Rojstva v mesecu decembru 1943i Eduard Golob, MUnkendorf; Ctlcllia Sore, Pe-rau; Maria Mertechun, Oberfeld; Štefani?, Ber-aot, Rabeneberg: Wladimira Maria Pisch-mocht, Schutt; Wladlmir Johann Homowetz, Mtinke4idorf;'Johann Butalitach, Itelnltz; An-ton Kunel, SteinbUchel; Stefania Golob, Neul; Johann Dworschak, Duplltz; Emilia Mejatsch, Graben; Karoline Kotnik, Schmarza. — Umrll 80; Franz Derschanitsch, Goditscb; Fran* «kra, Goditsch; Eugen Lesewitzky, Schutt; ^riedrich Drnowschek, Miinkendorf; Katharl-Koschel, Podgier, Viktoriar Sowinschek, Palowitsch; Maria Repanschek, Poreber. Kreis Radmannsdorf Radiiiannsdorf, (Nezgode.) V Lees pri "ftdmannsdorfu je povozil te dni nek tovorni avto do smrti desetletnega Johanna To-— Pri sankanju na bregu ob Savi ®' je zlomil nogo sin krojaškega mojstra Jo-sefa Pogatschnika osemletni Rudolf. Diplom. Opfiker Ca KRC^NFUSS Klagamfurt, Bohnhofefra^e 15 Bte tnf weiteree leden Vormtttag todilossen. 1/oino poklicno tekmovanje se začne v*aođ Gorenjska delovna mladina pokaže svoje znanje - Skozi sposobnost k vodstvo! Med 20. Januarjem la do srede februarja naetopl gorenjska delovna mladina v poklic nem tekmovanju. Mladeniči In dekleta, ki so •e prijavili k tekmovanju, prejmejo od Krei#« waltunge DAF vpoklic, na katerem je označen točen čas, kraj In nadaljnja navodila ш tekmovanje. Pol% vzornih državnih la goi^odarakih uetanov za poklicno v^rojo odpira predvsem Deutsche Arbeitsfront s evojim obsežnim po-kllcnovzgojnim delom In učilnicami, tečaji, podjetji za vajo, z obratnimi in nadobratniml podjetji za delovno uspoeabljenje. s tabori za prebiro in sistematično pospeševanje mladostnih nad&rjencev najboljše možnosti za napredovanje v poklicu. Državno poklicno tekmovanje, ki Je v letih miru bilo sredstvo za prebiro najboljših moči Iz vrst mladine, naj vam da tudi sedaj priliko, da ostanete zvesti svojemu geslu: >Strog red in delo na delovnem mestu«. Vojno poklicno tekmovanje kliče vso delovno mladino, mladeniče In dekleta, vajence, učence, neu<^e in pomožne delavce in nudi vsakemu priliko priti na svojem delovnem me« #tu s svojim delom na vodilni položaj. Vojno poklicno tekmovanje naše mladine daje vsakemu mladeniču in dekletu, brez ozira na osebo, možnost, da razvije vse svoje sposobno* etl. Je pa tudi preskusni kamen va#%a &la, na katerem boste spoznali, kaj morate na sebi l^opolnjevatl, da boste postali tako najboljši strokovni delavci. Deutsche Arbeitsfront pripravlja v najožji povezanosti s Hitlerjugand Ц strokovnim gospodarstvom to veliko tekmovanje vaše volje do dela. S svojim delom, gorenjski mladeniči In dekleta dokažete, da ste pripravljeni Izpolniti vse, kar pričs^uje od svoje mladine nemSki narod, posebno pa FUhrer. Iz vseh krajev sveta Nekega 65 letnega prebivalca iz vaai Pie-■tavlek v bližini-Olomuca so se zaradi njegove nasilnosti splo&no bali In Je bil radi tega doslej že 77 krat kaznovan. Najmanjši povod jo zadostoval, pa je že napadel svoje bližnje na brutalen način. Njegova žena je mnogokrat trpela radi njegove pretepaSke žilice in je ob neki taki priliki celd izgubila več zob. Nedavno je zopet napadel P. radi malenkostnega vzroka z kolom sovaSčana In ga gnal skozi celo vas. Orožniki, ki so bili priče dejanja, so ga naznanili In pretepač se je moral radi tega zagovarjati pred sodiščem ^ Olomucu. Spozna-Uso ga za krivega In Je bil obsojen na sedem mesecev ječe. Na glasbeni prireditvi v Heme na Westfal-•kem je nek goslar iz Wattenschelda vzbudil pozornost deželnega poverjenika za poklicno tekmovanje In pomoč nadarjenim. Tako dovršeno je igral Svendsenovo rapsodijo, da se je odJia-daljne izobrazbe njegovega znanja moglo pričakovati mm(^o uspeha. Mladi goslar, ki Je po poklicu podobar, je bil sprejet med nadarjene in dodeljen Relchsausleselagerju za glasbo. Skušeni strokovnjaki, med njimi profesor Trunk, so tudi v taboru potrdili, da je nadpovprečno nadarjen, In odločili, da ga bodo Izobrazili za goalarja solista. gvlcarski Hst »Sle und Er« (»Ona In on«) pripoveduje: Učenci nekega razreda v realki so dobili o priliki narodnega praznika za domačo nalogo, da naj napišejo svoje misli o pomenu in svrhl tega praznika. Učitelj je !»• javil, ko je prinesel zvezke nazaj, nekemu u- čencu, da. je njegova naloga vendar nekoliko preotročja In nezrela zal višji razred srednje šole. Po kratkem premolim presenečenja Je ij^ruhnll viharen smeh, ki se ni hotel končati, in grajani učenec je potem, ko mu je učitelj zagotovil, da ne bo kaznovan, priznal, da Je »zaradi «ioetavnoetl< pri zvočniku stenogra-firal oficialni službeni govor ministra In ga dobesedno prepisal. Z Azorsklh otokov Javljajo o nenavadno številnem pojavu kitov. Tekom poletja ao ribiči ujeli v tamošnjlh vodovjih 131 kitov. Čreda šestih merjascev je povzročila ▼ občini Altengeseku pri MUnstru čuden dogodek. Nedavno so priredili lov na divje 'svinje. Ke se je nek domačin vmll v vas, ga je napadel merjasec. S svojim kolesom se je mož komaj ubranil razdražene živali, ki je nato zginila v vaškem jarku. Na tem mestu se je pa potem pojavilo še pet merjascev, ki eo м pognali v divjem galopu čez vaško cesto In izginili v cerkvi. Ko so to pretaknili ,so prišli skozi zakristijo zopet na cesto. Tam jih je pričakoval veUk del prebivalstva; toda plena ni bilo* ker eo divje svinje prodrle vrsto lovcev in гШе. Kot Je Izjava profesor linko, vodja Slbeli-jeve akademije v Helsinki ju, namerava ustar novltl ta znani umetniški zavod poseben otroški orkester. Akademija, ki se Je razvila Is helsinškega konaervatwija ,je bila imenovana leta 1939. po sedaj 78. let starem svetovna gnanem finWtem komponiatu Jeanu Sebeliusu. število danskega preMvalstva je znašalo 1. Julija t. 1. po državnem štetju 3,949.000 oseb 2e dalja časa м j« na otoku Oad uveljaivU* potreba po učilišču, ki bi dalo ribičem potrebno strokovno Izobrazbo. Da ee odpravi to pomanjkanje, so sedaj prt poinorsM SoH T Ahrensbur^ otvorill poseben razred za ribiča. Razen teoretičnega pouka, ki se bo zač^ januarja meseca, bodo v poletju Izvajali tudi praktična dela. Z vnem« ћ| трећот so ee lotili v Osflandu Bopetne zgraditve tovarn, ki ao postale irtev boljševlškega opustošenja. V Kurlandu so sedaj zopet popolnoma pripravili veHko tovarno za mesne izdelke. Ta tovarna je bila prej do štirih petin popolnoma porušena. Morale so se odpraviti ogromne škode na poslopjih, nabaviti novi stroji iz Reicha In p reorganizirati ves obrat. Po zglednem negiško-letonskem tovarištvu so ta cilj dosegli, In tovarna urejuje, kakor poprej, s svojimi štirimi podružnicami oskrbo mesa v Nižjem Kurlandu. V vseh krogih estonskega prebhraletv« j# aemlušeno odjeknil poziv estonske ljudske pomoči za darove za božičnico vojakov. Nad 35.000 zavojčkov so dobili estonski proatovolj« d na fronti In v lazaretih s pozdra^^ iz domovine. Pri tem pa darila niso obstajala samo iz peciva In mnogih neobhodno potrebnih reči za vsakdanjo uporabo, ampak zlasti tudi Iz -velikih količin deloma doma napravljenih volnenih reči. Kako vneta je bila udeležba, dokazuje zgled male občine Abia v Kreisu Per-nau, ki je sama sestavila 1800 zavojčkov za fronto. Ta požrtvovalnost dokazuje na nedvoumen način stališče Estonske v tej vojni. t. j. 46.000 več kot pred enim letom. Ce bo prirastek v prihodnjem letu' nekoliko večji, bo Štela Danaka 4 milijone. Največ je otrok pod 5. letom, nato mladostnikov med 20. In 24. letom. Starost preko sto let je doseglo 20 Dancev in sicer deset žen in deset moških. Pri vaškem godca z imenom Јовб Manuel Gomez Villegaa iz vasi Silio so našli pristne Stradivari jeve gosli. Gosli imajo vžgan napis >Antonius Stradivarius Cremonensis Faclebat, Anno 1734«. Strokovnjaki so ugotovili neoporečno pristnost. С1азШо ima krasen glas In je vzbudilo že večkrat občudovanje poslušalcev« Godec je doslej skrbno prikrival dragoceno skrivnost. Le slučaj je vse razkril. Nek mestni kapelnik .ki je slišal igrati ViUegasa prt neki Tački plesni prireditvi, je vzel gosU v roke in odkril dragocene znake. Villegas je prej^ te mnogo ponudb, vendar je izjavil, da ne bo prodal gosli, ki jih je podedoval po svojem starem očetu. Temu jih je poklonil komandant Španske Armade. V priatajdUa l/um ж* кмткЊ otokih se je dogodilo te dni nek*j čisto posebnega. V pri-etanišAe je priplaval tolikAea rej monkih psov, da so tam nastanjeni momecski vojaki priredili nanje Kyv s strojnicami. ^ fkoUk&Hm Kehle-, Koles- und Bsumaterieliengro^hendel Krainburg - BOroi Adolf-Hitler-PU^ 15, Tel. 193 Lager i Savevorstadt und Veldesersfr. 12 KAUFHAUS KLAGENFURT HILFT PUNKTE SPAREN durch Raparahif voa SWmpkm und TrikotwBiche KMETIJSKA POUEDELSKI STROJI UMETNA GNOJILA APNO ZA GNOJENJE KRMILA • SEMENA SEMENSKI KROMPIR ZADRUGA Krainburg, Laak Wlr bei Domsdiofc, Sfcfn Biatfainc, •afevMjtijem м tem potom v«em. ki eo g. PAVLA OKOSNIKA /ern* pred ogniem In vlo Omar« ta spiM In кпЦое •premi* ici darovali cvetja na yrob. Poeetee zahvalo Izrekam lovsktm tovarMeta m čaatno ■premetvo Vsem še enkrat stotera hvala. žalujoči brat r Imenu vseh. IUMSWERIM. Klagenhjrt.HeydrlArtrele 3t SCHUHFABRIKS- UND VERTRIEBSGESELLSCHAR m.b.H. I^EUI^AKIKTI EIGENE VERKAUFSTELLEN IN, NEUHARKTL, ASSLINO. RADMANNSDORF, VELDES, CILLI, MARBURO KSrnfnerisdie Kladcnfurf Domtfassc 3 remrol 241#, 2417 LandeshypoffiekenansfaU Dm# QeiiiMiimi oci Bckftfiaoci Gewahrunjg von EWIchen gegen grundbiicherlidhc SidicrstcUung fur Ncu-bauten, Althausbcsitz und Landwirtsdiaften - Gew^irung von Gcmeindc-Darlehcn und reichsvcrbiirgten Darlehcn. Entpgcnnahmc von Spareinlagen und Kontokorrcntcinlagcn, Vcrkauf von Pl:andbriefen und Konmiunalschuld-schcincn. - Haftung des Reidisgaues Karaten. Iff mm IP KABAW 4 N K E N BOTK Sobota, 32. JannarJa 194i. jCicfttfepicIe ДЖумнМпе Fllmtreiiluinđ G. m. b. H. Zweigrstelle Velde« ASSUNG it., 22.. 28., M. I. DieeW ЈИг JugendUche nicht sugelaucn! 35., 36., 27. I. 5000 Mark B^oJmung * FUr Jugendlich# nicht stifeluMn! domschale 22., 33. I. FrauMi sind keine Eng«l Fur JugendUche nicht xug^ajMn! ae. I. < Flucht In* Dunkel 7Ur JugendUche nicht zugelaaMn! . KRAINBURG 21., 22., 33., M. I. Damals FUr Jugendhchc nicht rugelassen! 28.. 26., 27. I. Robert Koch FUr JugendUche rugelassen! LAAK 21.. 22., 23. I. Fraue nsind keine En gel JugendUche unter l4Jahren nicht lugelaaaen: 25., 26., 27. I. Johannisfeuer Fur JugendUche nicht sugelassen! LITTAI 22.. 28. I. Der Hochtouriet FUr JugendUche nicht »ugelassen! 26., 27. I. Was will Brigitte? FUt JugendUche nicht sugetassen! miess 22., 23. I. Dr. Crippen an Bord PUr liigi'niilK'hP ninht K4i5pls«i«pn' NEUMARKTL 21., 28.,'28.. 24 I. Die Kluge Marianne PUr JugendUche nicht sugelaMes! 36., 27. I. Hauptmche Gliicklich FUr JugendUche nicht rugelaaeen! RADMANNSDORF 21., 22., 23. I. Gef&hrtin meine* Sommen JugendUche unter 14 Jahren nicht zugelaaaen! 26., 26., 27. I. Das siindige Dorf FUr JugendUche nicht sugelassea! STEIN 21., 22.. 28., 24. I. Die Kluge Marianne Fttr JugendUche nicht vugeiaeeen! 26., 26., 27. I. Hvchzeit mit Mbidemissen FUr JugendUche sugelassen! ST. VEIT 22., 23. I. Kohlhiesels Tochter FUr JugendUche zugelaeeenl SCHWARZENBACH 22., 23. I. Bal Pare FUi JugendUche nicht mgeiaesen! VELDES 21., 22., 23. I. Ein Walzer mit Dir Jugendliche unter 14 Jahren nicht »ugelassen! 26., 27 I. Jugend FUr JugendUche nicht гт1??1лч.«сп! WART 22., 23. I. Die Heimliche Graf'm JugendUche unter 14 Jahren nicht rugelassen! WOCHEINERTAL » 23. I. Meine Tochter liebt in Wien FUr Jugendliche mzht zuselassen! Ли |t I.I III Hilni Ille i>p(itM'ht' - xi;i. AiHTtlCHt; Der Beauftracte fUr SozialvereicheniDir beim Chef der Zivil-verwaUune in den bemetzten Gebieten Karnlens und Kraias K-1052/4,5 Betrifft; Rentenvernicherunx. Meldune der BesfhiirticiinRszeiten and Oesamt-arl>eitiientKelte. Klajrenfurt. den IT. Jamier 1844 Achte Durch№hrnmg«be#Hmmnng TOT Verordnune de# Chef« der ZirllverwaUnne Uher die Kenreee lone der Soxialversicherunit voin 6 Dexember 19*2 V.-n. A.-BI. voro 18. Dezember 1942. Stiick 26). GemSB ( 21 der liezoKeneii. Л'вгог(1пипг uiid in Кгкапгипг mpi-ч»г Dritten Durclifuhruneebeetimmunir vom 6. Jiinner 1943 (I 6) bestimme ich: Artikel I Dip Betriet)8fiilirer (Arlieitselier) liabpn fUr JCwecke der Ren-tenvcr-iiclieriiii« ilei Arbritpr und AnisPstpIUcn alijaiirlich filr jp-dpn VfTMichprten. dor bei ilinpn am 31. DeJiembpr in einem Be-schiiCtiKiinnsvprliiiltnissp utpht uinl nicht m.t tliesem 'Гасс aii« dem-mMben ainwclieidet. der SoiialvcreicbeninKAkasse eine besoiidere MeMiuii: zii i-rstatten. Dip hipfiir prfonlprlichen Vordiiicke ntpllt dip Soziiiivi^rsichp-птрккжуцр bei^ mip kann di.n HptrifbsfUhrprn »ur Vorlaee der Melduneen eine aiutemeesetip Kriet einrSumen. Artikel II Dip narh Artikel 1 TorKPeebenen MeldmiBPn milMpn foljtende Anealien pnthalter: a) den NamiMi mid de.i Vorna.men dp* Vepsicherten: b) spin (tpburtsilHtum und neinen Gpbiirtsort; c) die Art dpr Beschiiftieiin*. d) den BescliiiftiBunsbZeitraam im abtplaufenpn Katenderjabr nnd t) daA (fpsamtp .Kriipit^pntwlt, dns dpr VemichertP in diefpr %pit erhaltpn hat: dip ICisernen SparhetrSire «ind d*bei vom Kntirelt nit'ht atiKiisi'tr/pn. Dip SoKialvprsifhpruni;.«kas>e hat die eemeldeten Opt^amtcnt-gelt« in die bei ihr BefQhrtpn Versichertenkarten einzutragen. Art i jt e 1 I I 1 Von der Vorlasp dipper Meitlunifen kann dip Sosiah-pmidip-runirskasse HetriplisflUirpr I.Xibeiteeber) befreien, die mit der Bei-trapfnachweiaung rpifpimilQIz audi die Lolinli^ten (I)urchechrirteii) T/irleiten rtilpr deiiPii dip BeitrKgp von dp? Kaeae nach dem wirk-lifhen .\rbpit4Vprdipn4t vorzeschrieben wenlen. Dip SnzialvpM'irhpningwki'^sp hat dip L<)hnli«ten (Diirchscbrif-t*n) uni) die Vprsir'IiertenkartPn *e au-fiubewalirpii. daU Јагапч liei , Eintritt piiie.4 Versiohpriine«falle« oder bei Andening der Versiche-rnngfzustHndickpit ifdprzeit .die erforderiichen Feetetelluniten sre-troffen werden kOnnen. een.' Anton Tropper. Verwaltunwdirektor. D«r Chef dpr Klvilverwaltiintf fUr die bCNrtzten Gehlete Kiirnteni und Kraina Beanftraeler fUr SoiialveraicherunK B—81S4 Bekamn'machnng. Betrifft: 8icherbfH«tfchnIfich« BetrltbHilberweohnne. •Um dio Kinlinltuiiif iter Unfiillverhllliin«svnre(;lmftpn' »eiten* 4#r Betriplip /.11 UlierwacliP!!. hst der sesUilicliP _Unfallver*ichP-, nmir*traeer. ti, i. die Sozialvt-pticlieriuiKKkiuwe in Krainhure. jswei tw'hnisohe AiifsichtjiheBmte eingustellt, die ohnp vorhurige Anmrl-dung BetrielmkontroIIen voriKOimcn werden. Die nptri(>b*fUhrer sind vcrpflichtet. dieeen,. Cber\vachnritr«oriranen der Sozialversiche-runeskasse die FJesiobtigmig ihrer Betriehe wHhremI der Betrieb*-anit zu emifiirllehen nnd «ie bei ilirem KontrollKanif entweder eel-her 7Л1 begleiten (uler durch einen seeieneten techniscben Ange-etellten begleiten r.n tansen. den weiteren den Aufsichtiorgnnen ,iede gewllnsclite Aunkunft in Bel an gen der Unfallversicherung nnd Unfallverbntiinr zu erteilen. Die tecbnifiehen A'ifNiobt*bcam-tfln mind verDflipbtet. nicht nur die sicherhpitetechnischen Be-trieb^rnHngel festzudtellen ,und zu bMnstandPn. «ondern die Be triebdfiihrer zu beraten. wie den vorgpfiindeiien MHngpln unoh ini gegenwartieen Keltpnnkf der Materialeinsparung nnd de* Nfangele an Arbeitfkrafteii eeeebenenfall* durch Provisorien '»bgpholfen werden kann. Xweck dimmer Einrichtung let ee, dam 7.u*tand»ki>nv men von ArbejluunflSllen auf ^ач tunljcbjt kleinete M«B *u redu-lieren. uin Arbeitukrafte mi iparen und L»i«tunjMteig«ruluren au •reielen. Klaienfurt. den Ч. Jiinner 1M4. *ez.: Anton Tronper. VerwaltuiMwdirektor. шт сШП Fshrik C Wengei Klujenfiir i z g ii b I> j E N o S L U Ž B O П O B 1 Sprejmem krojaškega vajenca; pogoji po dogovoru. Rok Alcsch, Schneiderei, St. Veit-Sa'we. Sprejmejo se mlmar za valjčni mlin, hlapec za kmetijstvo m dekla za kmetijstvo v mlinu. Juvan, Mittergemling Nr. zo, a. d S«we.__570S-i Knjigovodstvo v abonmaju poštni predal II Leak a. d. Zaier. 5664-23 Dežrlna bolnica v Giflenfelsu sprejme hišnega mizarja. Ponudbe nasloviti na Leitung des Gaukrankenhauses in Gallentels, Oberkrain. 5027-1 Deželna bolnica v Gallenfelsu sprejme Sadibearbeiterja (strokov nega obdelovalca) z« gozdarstvo in kmetijstvo. Pogoj je strokovna sposobnost. Ponudbe nasloviti na Leitung des Gaukrankenhau-ses in Gallenfels, Oberkrain. 5028-1 Vajenca takoj sprejme Martin Unjbredit. slikar in pleskar, Krainburg, Am Hang 133. ____^336—1 Mlinar, ki zna dobro brusiti naravne kamne, se iiče za Karnten. Ponudbe s točnim naslovom na Strnischa, Krainburg, Habicht-Rasse 2345-1 Gospodinja, vajena tudr kmečkih del. djbi stalno mesto. Naslov pri K B. Krainburg, pod 2309-1. C- r 18 letno dekle, : 4 razredi meščanske žole, ki zna nemSko in slovensko, bi se rado izučilo fotografske obrti, z oskrbo т do-tični hiši, kjer bi se učilo. Dopise na K. B. Klagenfurt pod št. 5026-2. Šivilj« perila išče stalnega mesta T hotelu ali restavraciji. Gre tudi privat. Ponudbe poslati na K. B. Krainburg pod „Šivilja perila". 5019-2 PRODAM Prodam kobilo, dobro za vožnje! Sodja Stefan, WoA. Mitterdorf Nr. no. 1334—€ KUPIM Verpackung nicht wtgwerftn. ouch gebraucht ist si* noch wertvoil und leSt sich meist welter verwenden.Wer leere - Formomint-Floschen mit Schroubdeckel an Apotheken und Drogerien lurUckgibt, hiift Moteriol und Energlen tparen und unteritQtzt untere Arbeit Im Oienit der Volksgetundhelt. BAUER&CIE BERLIN Wt'cbsnl^eit Кгапквв Vrmirberung* Anwimll SUdmark bietat: Krankrn-ZunrhiiBverNirherunii fUr Priinli'verdiclierte. Krankvo Vollver*lchrra«K fllr V*r»inh»rtini*freie KrankenhauNlagceld-VernirlierunK fUr ie'|prm«nn Auekuiift; HaupJverwal tune Grai. Neulnreaioi« S7 Verw iltiiimsHtplle M*r bar*. B Im Schmi It (»»»mp Nr. 8. Bilro I 'till. Graben' caaae. 2. ftbrik C Wciiffer. Kligcnfnrt Fabrik C W«iit«i Klaftaiun SENF OuteAnlage Ihrer ЕгГратПГе veriiingmSif dm koiten-wlrnAnleor-Rdlaeber AbrrHnierbrguniligles kwlpwncn iiDd dasVcrmfr goislpw inibri drrurOehti (Dd^Urllrii kuliwrkallir )r «0 DanwAlpnHM4iai Kupim dobro ohrjnjeno harmoniko, po možnosti klavirsko harmoniko. Ponudbe na: Radej Nada, Reichenburg, Steiermark. __;o3*-7 Kupim železen Štedilnik, ki imt kotel in „pečico" ter vsaj dva obroča. Nujne ponudbe na K. B. Krainburg pod „Kmetica" 2371-7 Kupim krojaški Šivalni stroj, ga vzamem tudi v najem eventucl-no ga zamenjam za obleko. Ponudbe na: ALesdi Schneiderei, St. Veit-Sawe. 2374-7 Otročjo stajo, precej veliko, za dvojčke, kupim. Gabrielle Sdie- :ek. Wart 59. _2340—7 Kupim žimnico, lahko polnjena s travo ali žimo, če mogoče modre barve — in divan. Dam v zameno 2 plašča iz balonske svile. Razliko doplačam. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Dobro plačam 2367—7''._ Kupim dobro ohranjen bencinski motor znamke „Lister" 5 do 6 K «il. Pesdir Valentin, Feme, 3, Laak^Zaier _2194-7 iSče se za nakup nekaj vagonov smrekovega, jelkovega, borovega lesa, 19, 24 in г6 mm, t do 17 cm, pararelno ali konično, iz žage ali trgovine т vseh kakovostnih razredih Visoka stopnja nujnosti Ponudbe na Hans Tranin-ger, Holzgrofihandel, Klagenfurt, Volkermarkter StraGe, Banniiber-seizung. :o*)'7 M K N JAM Menjam citre V»lson» M obleko. Daljnogled menjam za 20 gramofonskih plošč. Nujne ponudbe. Peter Beg, VillaA, Warm- badstraRe 3._____ 5036-1^ Motorno kolo — ioo ccm, diato-nižno harmoniko, štedilnik (večji) za vzidati, «e zamenja za klavirsko harmoniko, pisalni stroj ali citre. fv. le vse tudi proda. Naslov pri K. B. Krainburg pod „Dobra menjava 1364—ц". Plemensko ivinjo, t % leta~ — dam za mladega konja ▼ drugem letu. Razliko doplačam. Naslov pri K. B. Krbg. pod 2369—I J. P O S O .T I T> A 6ooa RM posojil« išče dobro vpeljan obrtnik z« nabavo strojev. Dobra naložba. Cenjene ponudbe na K. B. Krainburg pod „Nujno" 134* «7. V sredo popoldne sem v vlaku Laas — St. Veit — AGling pozabil manjšiusnjen kovčeg z raznimi jestvinami. Dotične ženske, ki so se vozile v istem vagonu in imele velike kovčke s seboj, prosim, da mi sporoče, kdo je kovčeg odnesel, osebo pa, ki ga je shranila prosim, da mi ga proti dobri nagradi, vrne na naslov: Bahn-station St. Veit-Sawe. 2368-22 Na Silvestrov večer ob 9.45 sem od hotela Europa do Alte Post zgubila rdečo denarnico z mono-gramom T. M. in srednjo vsoto denarja. Ker sem uboga delavka prosim poštenega najditelja, na! najdene stvari proti dobri nagradi odda na K. B. Krainburg po(| 2177-22 : RAZNO i Šivalne stroje, čevljarske, kroja-! ške itd. popravlja: Zupan Valen-; tin, Mannsburg, 161, Oberkrain.i 2371-2? AritlidKr ionntagsdienst Kraiiiliiii'K' Am 23. Jiinner 19M: Dr. Vln-7,pnz W'erbnak, Krainburg, Krainburg, ReiterdurchlaSN^ Fernruf 130, Zatekel se je moj pes „Peter" nemška doga (rumenoprogast Sf cm visok, i pokončnimi usesi, dobrodušen). Najdenina jo RM. Sporočila na Wurzenberger, Post-helm, Radmannsdorf, Oberkrain, telefon 526. 5037-13 E N4 T V E Mlada, resna uradnica želi spoznati inteligenta, v svrho ženitve. Slika zaželena. Ponudbe na K. B Krainburg pod „Orožnik ni izključen" 2361-11 Samec, 38 let, posestnik, želi redi takojšnje ženitve znanja z go spodično, staro do 35 let. Le resne dopise n» K. Bote, Krainburg pod „Soliden" 2347-11. Di* ttarktneen ипм- Mi MriMuitnriife« „Ledaullila •neder erhiiltlidil WiM XM Sienteroane 5 SEIT JAHRZEHNTEN % . DARMOL-WERK Dr.A^UCHMiD(iALl Unnotlg Licht verbrau« chen heiRtkriegswichtiger Arbeit Strom eniziehen. Deshalb Licht sofort aus-icholten, wenn es nichf benotigt wird, und ent-behriiche OSRAM-Lam« < pen ausreicliend locker ichrauben. ^ OSRAM , Mqelassene Fabriken Brauchbare MaschineD kauft KVRT FRlCk Klan^enfarl Salmstralie Fernruf 1486 ZAHVALA O priliki nepričakovane smrti našega ljubljenca očeta, goep. Tsdiepon Karla« ee prav vsem za izkazano sočutje prisrfino zahvaljujemo, V prvi vrsti pa starim njegovim vojnim tovarišem, kakor tudi darovalcem cvetja in vencev. Dalje tovarišem. In veem, ki ao dragega ranjkega apremill na njegovi zadnji poti. A B lin g v januarju 1M4. soproga Viktorls In otroci. ZAHVALA Ob »mrtl moje ljubljene žene Katarine Breic. ki je po dolgi, mučni bolezni v starosti 76 let preminula, se vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, jo v bolezni obiskovali in darovali cvetja, prisrčno zahvaljujem. M i C h e 1 s t e 11 e n, 10. I. 1944. 2uliij