Pavel Keller: 5. nadaljevanje. ,,ShrlTnostni stndcncc" Roman. Poslovenil dr. Ivan Dornik'. Ema je pripovedovala, da stara Golobovka na vsak način hoče vode iz .Oolnarjevega studenca. .4... »In ji je nočeš prinesti?« »Le počakala bom , , s da , i . Karel odide; potem bom povprašala njegovo mater, če smem zajeti vode iz studenca.« »Ali se bojiš Karla?« . ,_ ".iPF? »Bojim ne, toda .. . toda s -. .« »Toda plašna si! Da, da, to se dogaja takole okrog sedemnajstih let!« . Smejal se je tiho in dobrotiotno. Pred vrati domače liiše sta stala mati in Karel. Čakala sta. »Je še cas,« jima je zaklical učitelj. »Da,« je rekel, ko sta prišla bliže, »srečal sem bil našo gospodično Emo. Dobra dušica je vso noč prebedela pri revmatični Golobovki. Emo je oblila rdečica; ni ji bilo prav, da je učitelj izblebetal to stvar tukaj. Colnarica je prisrčno pozdravila deklico, toliko, da ji ni poljubila roke. »Kakor rajnica mati! V ikratkem moram k" gospodu očetu in se mu zahvaliti za prav veliko dobroto.« Ema jo jc začudeno pogledala, vprašala pa ni ničesar. Karel in učitelj sta vedela, da se hoče mati zahvaliti zato, ker je gospod s Kolovca na vpra.anje o krivdi odgovoril porotnikom z »ne<c, »Gospodična bi rada povprašala zaradi stu-. denčnice. Stara Golobovka si je silno želi. . »Studenčnico?« je vzkliknil Karel, se okre-i nil in skočil nazaj v hišo. Hišni zvonček je za-< vreščal, tako burno je odprl vrata. »Temu se pa mudi,« se je smejal učitelj, »kai kor ogenj!« Medel nasmeh je spreletel tudi bledi obraz materin. »Včasih je še ikator velik' dečalc. VSeg mi je to.« Deklica je rekla: »Meni pa je mučno!« Karel se je vrnil. Iz vrčev se je kadilo. »Tako — in sedaj se popeljiino vsi k stari Golobovki; saj je le malo ovinka in do vlaka imamo še dosti časa.« Emo so primorali v voz. Za njo sta sedela "učitelj in Karel in naložili so tudi vrče z vodo. Ta kmetski voz je bil širok in dolg, da so imeli vsi dovolj prostora v njem. »Zbogom, mati!« Ni je poljubil več; sramoval se je sedaj pred fleklico. Segel ji je le v roko. Mati ni rekla niCesar, ni mogla reči ničesar. Hlapec je pognal konje in vozil počasi, da bi se ne razlila voda v Vrčih. Sprva nobeden ni izpregovoril besede. Učitelj bi se bil moral vsesti med mlada dva, pa hi hotel. Sedel je rajši k oknu. Tako sta sedela Karel in Ema tesno drug pri drugem. Oba sta bila zelo rdeča, oba sta strmo gledala pred se. Malo pred hišo stare bolnice je Ema hlastno VpraSala: _ Ali prideš kaj na poi.itnice"?« »Dvakrat v letu, poleti in o božiču.« Tedaj je voz obstal. Hlapec je nesel vodo v hišo. Ema je segla Karlu v roko, Roka je bila vlažna, tudi Karlova je bila potna. Ali je bila temu vzrok para iz studen.nice, ali pa je bilo kaj drugega? »Želim, da bi ti dobro šlo,« je stisnila Ema skozi zobe. Tedaj se je tudi Karel opogumil in odgovoril: »Poslal ti bom razglednico.« »Da,« je rekla deklica in izginila v hiši. — Nato so se odpeljali iz vasi. Vozili so se mimo Blažunove gostilne »Pri lipi« proti mestu, proti kolodvoru. Še enkrat so ga pozdravljale skozi okno ljube domače gore. Karel jih je gledal z žalostnimi o.mi. Mlado jsrce mu je bilo prepolno Jjubezn. in bridkega slovesa. Tedaj je nenadoma zakrila megla gore; stari znanci njegovih mladih dni so izginili, kakor je bila izginila tudi Ema. Izpregovoril je zopel učitelj: »Karel, vse se bo še preobrnilo na dobro. Mislim, da bo tudi Ema imela pri tem svoje prste vmes.« »Ema?« »Da, Ema. Ali ni ljubka in dobra?« »Da,« je rekel Karel, »ljubka in dobra — in — in tako lepa!« In nenadoma je za.el jokati. Učitelj se sprva ni genil, pustil je, da je fant jokal. Nato pa ga je sunil s komolcem in rekel: »Karel, v mestu sva, skoraj bova na kolodvoru. Obriši si o_i in bodi veder, zaradi Ijudi.« Večer pred svetim Andrejem. Oče Blažun, gostilničar »Pri lipi« ob cesti, je bil pravičen mož. V nedeljo je vrgel v cerkvi pri darovanju kar pet dinarjev na krožnik. To je bilo nekaj tako neznanskega, da se kaj takega daleč okrog ni pripetilo. In skopi mesar Debeljak je trdil, da pride Blažun v čast božjo šc na niŁ; njemu samemu bi kaj takega nikoli ne padlo v glavo, ker se tiče denarja, je dejal, človek ne smc preveč razvaditi ljubega Bcga. Pismonošu, ki je napravil dolgo pot do samotne gos.ilne, je poklonil Blažun kozarček, v katerem je bilo polovico rženega žganja, polovicopa vode. To pijačo je imenoval Blažun »brizganec«. Samo rženo žganje, je dejal, ni zdravo, ker udari preveč na obisti. Iz te skrbi je gO3til s to pijačo vse svoje goste. Njegovi »rženki« pa poznavalci in sladkosnedeži niso prisojali velike cene. Marsikdo jo je pljunil iz ust in zaklel. Ob delavnikih v gostilni ni bilo skoraj ni8 življenja. Vse vrste vozovi so vozili mimo hiše dalje; kočijaži in šoferji so zavili rajši k »Upanju« doli v vasi, k tisti »umazani konkurenci«, kakor je rekel oče Blažun. Vsaka konkurenca na svetu pa je umazana, to ve vsak, in tudi očo Blažun je vcdel to. Tudi podkupiti se o.e Blažun ni dal. Ko se je do 52 let stara devica Marta zaljubila vanj in mu za 65. rojstni dan poklonila žametasto čepico, ki jo je saraa vezla, je oče Blažun čepico sicer vzel, stare device pa ni maral vzeti. Tako nepodkupljiv je bil.  Bilo je konec novftmbra. Zgodnja zima jo