1 POROČILA Dela 58 LJUBLJANA 2022 Department of Geography, Faculty of Arts, University of Ljubljana Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Dela 58 - FINAL.indd 1 2. 03. 2023 10:40:26 ISSN 0354-0596 DELA 58 2022 Elektronska izdaja — Electronic edition ISSN 1854-1089 Založnik — Published by Založba Univerze v Ljubljani Izdajatelj — Issued by Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Za založbo — For the Publisher Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani Za izdajatelja - For the Issuer Mojca Schlamberger Brezar, dekanja Filozofske fakultete Mednarodni uredniški odbor — International Editorial Board Nejc Bobovnik, Marko Krevs, Simon Kušar, Karel Natek, Darko Ogrin, Irma Potočnik Slavič, Dejan Rebernik, Serge Schmitz (Liège, Belgija), Laura Šakaja (Zagreb, Hrvaška), Katja Vintar Mally, Miroslav Vysoudil (Olomouc, Češka) Urednika — Editors Dejan Cigale, Mojca Ilc Klun Upravnik — Editorial Secretary Nejc Bobovnik Namizno založništvo — Desktop Publishing Žiga Valetič Tisk — Printed by Birografika Bori, d. o. o. Naklada — Edition 320 izvodov Naslov uredništva — Publisher’s address Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana Elektronski dostop — On-line access https://journals.uni-lj.si/Dela DELA so vključena v – DELA is included in Scopus, CGP – Current Geographical Publications, DOAJ, ERIH PLUS, GEOBASE, Central and Eastern European Academic Source, GeoRef, Russian Academy of Sciences Bibliograp- hies, TOC Premier, International Bibliography of the Social Sciences Izdano s finančno pomočjo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Oddelka za geografijo FF Univerze v Ljubljani. To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva- Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca (izjema so fotografije). / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (except photographies). Dela 58 - FINAL.indd 2 2. 03. 2023 10:40:27 VSEBINA CONTENTS RAZPRAVE PAPERS Uroš Stepišnik Ponorni kontaktni kras Zrenjskega ravnika, Istra, Hrvaška .................................................... 5 Ponor type of contact karst on the Zrenj Plateau, Istria, Croatia (Summary) ........................ 26 Sašo Stefanovski, Barbara Lampič Kvantitativni postopek identifikacije grbinastih travnikov na območju Triglavskega narodnega parka .................................................................................................... 27 Quantitative method for the identification of hummocky meadows in the Triglav National Park (Summary) ............................................................................................................ 48 Jernej Zupančič Položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem v postmodernem družbenem utripu ........................................................................................................................ 49 The position of the Slovenian minority in the Austrian land Carinthia in the post-modern social stage (Summary) ............................................................................... 73 Nina Stubičar, Naja Marot Kulturni turizem in lokalno prebivalstvo na primeru mestne destinacije Ljubljana ......... 77 Cultural tourism and local population: case study of the city destination Ljubljana (Summary) ..................................................................................................................................... 96 Uroš Horvat Značilnosti stacionarnega turističnega obiska v mestnih občinah v Sloveniji po letu 2000 ................................................................................................................................... 99 Characteristics of stationary tourist visits in urban municipalities in Slovenia after 2000 (Summary) ................................................................................................................ 121 Dela 58 - FINAL.indd 3 2. 03. 2023 10:40:27 Dejan Cigale, Barbara Lampič Pandemija covida-19 in njeni učinki na turistično ravnanje slovenskega prebivalstva ... 125 The Covid-19 pandemic and its effects on the tourist behavior of the Slovenian population (Summary) ............................................................................................................... 148 POROČILA REPORTS ............................................................................................................. 151 Dela 58 - FINAL.indd 4 2. 03. 2023 10:40:27 5 Ponorni kontaktni kras Zrenjskega ravnika, Istra, Hrvaška Izvleček Zrenjski ravnik je kraška uravnava v severni Istri na Hrvaškem, ki ima na severnem in južnem robu obsežna območja ponornega kontaktnega krasa. Vodotoki pritekajo z eocenskih klastičnih kamnin in ponikajo v zakrasele karbonatne kamnine pretežno kredne starosti. Na območju smo opravili morfografsko, morfostrukturno in mor- fometrično analizo in nato morfogenetsko in morfodinamično interpretacijo. Zaklju- čili smo, da je razvoj kontaktnega krasa potekal vsaj v treh različnih fazah. Najprej je deloval kot korozijska uravnava v plitvem krasu, kasneje je prišlo do tektonskega dviga in antecedentnega vrezovanja vodotokov v korozijsko uravnavo. Šele v zadnji fazi je prišlo do pretočitve površinskih tokov v podzemlje in oblikovanja kontaktnega krasa. Ključne besede: geomorfologija, kras, kontaktni kras, Istra, Hrvaška *Oddelek za geografi jo, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija e-pošta: uros.stepisnik@ff .uni-lj.si ORCID: 0000-0002-8475-8630 Izvirni znanstveni članek COBISS 1.01 DOI: 10.4312/dela.58.5-26 PONORNI KONTAKTNI KRAS ZRENJSKEGA RAVNIKA, ISTRA, HRVAŠKA Uroš Stepišnik* Dela 58 - FINAL.indd 5 2. 03. 2023 10:40:27 6 Uroš Stepišnik | Dela 58 | 2022 | 5–26 PONOR TYPE OF CONTACT KARST ON THE ZRENJ PLATEAU, ISTRIA, CROATIA Abstract The Zrenj Plateau is a karst plateau in northern Istria, Croatia, with extensive areas of contact karst of the ponor type on its northern and southern margins. Waterco- urses flow from Eocene clastic rocks and submerge into karstified carbonate rocks that are predominantly Cretaceous in age. Morphographic, morphostructural, and morphometric analyses were conducted in the area, followed by morphogenetic and morphodynamic interpretations. We concluded that the development of the contact karst occurred in at least three distinct phases. First, it acted as a corrosion plain in a shallow karst, followed by tectonic uplift and antecedent incision of watercourses into the corrosion plain. Only within the last phase did surface streams flow into the subsurface and form the contact karst. Keywords: geomorphology, karst, contact karst, Istria, Croatia 1 UVOD Kraška okolja v bližini hidroloških stikov, kjer površinski tokovi vtekajo v kras ali iztekajo iz njega, imenujemo kontaktni kras (Gams, 2003; Mihevc, 1991a; Stepišnik, 2020). Ponorni kontaktni kras je kraško okolje, v katerega vtekajo vode z območja nekarbonatnih kamnin. Zaradi pestrosti oblik in procesov ter obsežnih jamskih siste- mov velja ponorni kontaktni kras za eno od najbolj proučevanih kraških okolij (npr. Gams, 1986; 1995; 2001; Gostinčar, 2011; Mihevc, 1991a; Sauro, 2001; Stepišnik in sod., 2007). V severnem delu hrvaške Istre leži Zrenjski ravnik, območje osamelega krasa med Šavrinskimi brdi na severu in Grožnjanskim hrbtom ter kanjonom Mirne na jugu. Severni in južni rob ravnika sta območji ponornega kontaktnega krasa, saj se vanj ste- kajo številni vodotoki iz okolice. Pestrost geomorfnih oblik tega območja je izredna, a kljub temu območje do sedaj še ni bilo ustrezno geomorfološko dokumentirano. O območju ni literature, ki bi obravnavala geomorfološke značilnosti Zrenjskega rav- nika ali značilnosti kontaktnega krasa vzdolž njegovega severnega in južnega roba, zato je namen naše raziskave geomorfološka analiza ponornega kontaktnega krasa Zrenjskega ravnika in interpretacija geomorfološkega razvoja območja. Za dosego osnovnega namena smo si zadali sledeče cilje: (1) morfografsko, morfostrukturno in morfometrično analizo kontaktnega krasa na proučevanem območju, (2) morfodina- mično interpretacijo kontaktnega krasa in (3) morfogenetsko interpretacijo celotnega Zrenjskega ravnika. Dela 58 - FINAL.indd 6 2. 03. 2023 10:40:27 7 Ponorni kontaktni kras Zrenjskega ravnika, Istra, Hrvaška 2 METODE Pri geomorfološki analizi ponornega kontaktnega krasa Zrenjskega ravnika smo upo- rabili prilagojeno analitsko geomorfološko metodo (Pavlopoulos, Evelpidou, Vassi- lopoulos, 2009). Morfografska analiza je vključevala identifikacijo in prostorsko do- kumentacijo geomorfoloških oblik kontaktnega krasa ter kraških in fluvialnih oblik v bližini litološkega stika. Na osnovi analize topografskih kart v različnih merilih, digitalnih ortofoto posnetkov in digitalnega modela višin (DMV) (Geoportal, 2022) smo izdelali morfografsko analizo, ki je bila podprta s terenskim kartiranjem oblik kontaktnega krasa. Terensko morfografsko kartiranje je potekalo v merilu 1 : 25.000. Vzporedno z morfografsko analizo je potekala tudi morfometrična analiza rele- vantnih oblik, na podlagi katerih je mogoče tipizirati površinske oblike kontaktnega krasa in interpretirati procese njihovega oblikovanja in preoblikovanja. Morfometrič- na analiza je vključevala merjenje dimenzij različnih geomorfnih oblik in določevanje nadmorskih višin s pomočjo ročnega GNSS-sprejemnika in topografskih kart (Ge- oportal, 2022). Interpretacijo morfogeneze in morfodinamike proučevanega območja smo izdelali na osnovi podatkov, pridobljenih z morfografsko in morfometrično analizo, ter na osnovi pretekle literature o nastanku in delovanju kontaktnega krasa. 3 KONTAKTNI KRAS Termin kontaktni kras opredeljuje kraška okolja, ki ležijo ob aktivnem hidrološkem stiku med fluvialnim in kraškim geomorfnim sistemom. Manj pogosto se kot sopo- menka uporablja tudi termin stični kras (Gams, Kunaver, Radinja, 1973). V tovrstnih okoljih se prepletajo fluvialni in kraški geomorfni procesi. Začetne interpretacije so kontaktni kras razlagale kot relikt fluvialnega sistema oziroma rezultat tako imenovane predkraške faze. Slepe doline, kanjone in ponor- ne zatrepe so razumeli kot ostanek rečne mreže, ki je delno ohranjena na pritočnih delih krasa, denudirane paragenetske jamske sisteme pa kot nekdanje struge povr- šinskih tokov (Melik, 1955; 1961; Radinja, 1967; 1972). Prve omembe kontaktnega krasa kot geomorfnega okolja, ki se nanaša na součinkovanje obeh sistemov, je po- dal Gams (1962), ki je tovrstna okolja sprva poimenoval kontaktni fluviokras (Gams, 1985/1986). Nekateri avtorji so pojem kontaktnega krasa razširili tudi na stike med fluviokraškim in kraškim okoljem (Gostinčar, 2016; Sauro, 2001) in na stike med le- deniki in zakraselo podlago (Gams, 2001). Sodobna kraška geomorfologija za prvi naveden primer kontaktnega krasa striktno rabi termin fluviokras, za drugega pa po- ledeneli kras (Komac, 2004; 2006; Roglić, 1958; Žebre, Stepišnik, 2015). Glede na hidrološko in topografsko pozicijo ločimo ponorni in izvirni kontaktni kras (Mihevc, 1991b). Ponorni kontaktni kras je okolje, kjer vode iz višjega nekra- škega fluvialnega geomorfnega sistema vtekajo v kraškega. Izvirni kontaktni kras se Dela 58 - FINAL.indd 7 2. 03. 2023 10:40:27 8 Uroš Stepišnik | Dela 58 | 2022 | 5–26 oblikuje na območjih iztekanja vode iz kraškega vodonosnika na površje nižje ležeče- ga fluvialnega geomorfnega sistema. Na ponornem kontaktnem krasu alogeni tokovi iz nezakraselih kamnin, kjer de- lujejo fluvialni geomorfni procesi, tečejo na zakrasele kamnine. Poleg velikih količin vode s seboj prenašajo tudi izdatne količine sedimenta, ki se delno akumulira na stiku, delno pa se transportira v kraško podzemlje. Na površju ob kontaktu se oblikujejo značilne geomorfne oblike, kot so vršaji kontaktnega krasa, ponorni zatrepi in slepe doline (Mihevc, 1991a; 1994; Stepišnik, 2010; 2020). V nadaljevanju slepih dolin alo- geni sedimenti preoblikujejo kraški vodonosnik s paragenezo, ki v epifreatični coni krasa oblikuje večje vodoravne odtočne jamske sisteme. Koncentrirani vodni tokovi v vodoravnih jamah, ki so relativno blizu površja, preoblikujejo zaledje ponornega kontaktnega krasa. Zaradi koncentriranih vodnih tokov v bližini površja se na teh območjih udornice pogosto pojavljajo v skupinah. Zaradi denudacije površja dolgi vodoravni sistemi preidejo na površje kot dolgi vodoravni segmenti denudiranih jam, če je topografija površja relativno uravnana (Stepišnik, 2020). Površje ponornega kontaktnega krasa je zaradi hidroloških in speleoloških zna- čilnosti specifično oblikovano. Najpogostejše reliefne oblike so ponorni zatrepi, ki nastanejo ob točkah vtekanja površinskih tokov v kras. Oblikovani so na litološkem stiku med karbonatnimi in nekarbonatnimi kamninami. Ponorni zatrepi so strma pobočja na izteku fluvialnih dolin. Pobočja so odmaknjena le malo od litološkega stika, tako da so širine dolin, ki segajo na karbonatne kamnine, manjše od njihove dolžine (Mihevc, 1991a; Stepišnik, 2020). Pod strmimi pobočji ponornih zatrepov vodotoki vtekajo v kras skozi ponore ali ponikve (Novak, 1962; Stepišnik, 2020). Za razliko od ponornih zatrepov so slepe doline daljše, tako da je razmerje med dolžino in širino v prid dolžini (Mihevc, 1991a; Stepišnik, 2020). Za slepe doline je značilno, da imajo široko uravnano dno, ki ga gradijo sedimenti, obdano s strmimi pobočji iz karbonatnih kamnin. V dna slepih dolin so sedimenti odloženi v obliki vršajev, ki jih v pritočnem delu gradi bolj grobozrnata frakcija, medtem ko je sedi- ment v odtočnem delu bolj finozrnat, kar je rezultat občasnega ojezerjevanja dnov (Radinja, 1972). Če so struge vodotokov v karbonatni kamnini, so v njihovih dnih navadno požiralniki. Sicer pa vode odtekajo skozi ponikve ali ponore, ki se nahajajo na robovih sedimentnih uravnav pod pobočji. V dnih slepih dolin so pogoste tudi sufozijske vrtače, ki jih je navadno veliko več v delih dna, ki so bližje pobočjem. Pobočja slepih dolin so bolj strma in celo stenasta v bližini ponikev ali ponorov (Kozamernik, 2016; Mihevc, 1994). Reliefne oblike, ki so vezane na kontaktni kras, so tudi reliktne slepe doline (Mihevc, 1991a; Stepišnik, 2009; Stepišnik, 2020). To so slepe doline ali deli slepih dolin, v katere več ne vteka površinski vodotok. Nava- dno je debelina sedimentnih zapolnitev v njihovih dnih manjša ali pa popolnoma denudirana. V dnih so pogosto vrtače in druge površinske kraške oblike. Reliktne slepe doline nastanejo s skrajševanjem slepih dolin; v teh primerih je na pritočnem zaledju fosilnih slepih dolin nižje ležeča aktivna slepa dolina ali ponorni zatrep. Dela 58 - FINAL.indd 8 2. 03. 2023 10:40:27 9 Ponorni kontaktni kras Zrenjskega ravnika, Istra, Hrvaška Lahko pa nastanejo s popolno prekinitvijo dotokov iz fluvialnega dela doline, ki je navadno rezultat pretočitve (Gams, 1959; Mihevc, 1991b; Stepišnik, 2010) 4 FIZIČNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI ZRENJSKEGA RAVNIKA Proučevano območje kontaktnega krasa Zrenjskega ravnika leži v skrajnem severnem delu hrvaške Istre. Zrenjski ravnik je del večjega pasu izoliranega krasa, ki se razteza od Savudrije na severozahodu do Zrenja na jugovzhodu. Ta pas kraškega reliefa je širok 3 km in dolg 30 km s površino 120 km2 ter je orientiran v smer severozahod– jugovzhod. Na severu meji na Piranski zaliv, dolino Dragonje in na južne obronke Šavrinskih brd. Na jugozahodnem delu je omejen s kanjonom Mirne, na južnem delu pa z Grožnjanskim hrbtom, ki proti severozahodu prehaja v nižji relief porečja Poto- ka. Skrajni severozahodni rob je obala Jadranskega morja med Umagom in Savudrijo. Slika 1: Lokacija Zrenjskega ravnika. Zrenjski ravnik je vzhodni del tega območja med Bujami na zahodu in Zrenjem na vzhodu. Nadmorske višine segajo na zahodnem delu do 200 m in proti vzhodu posto- poma naraščajo do 450 m. Na vzhodu meji na globoko vrezan kanjon Mirne, na zaho- du pa je relief zvezen in ni ostre meje z ostalim območjem izoliranega krasa (slika 1). Dela 58 - FINAL.indd 9 2. 03. 2023 10:40:27 10 Uroš Stepišnik | Dela 58 | 2022 | 5–26 Grožnjanski hrbet na jugu gradijo eocenske klastične kamnine, ki so fliši ali flišu podob- ni turbiditi (Pleničar, Polšak, Sikić, 1973). Osrednji del Zrenjskega ravnika, kjer prevladujejo kamnine kredne starosti, tvori zelo blago brahiantiklinalo, ki proti zahodu prehaja v enotno strukturo, kjer plasti krednih apnencev blago vpadajo proti severu. Na severozahodu, med dolino Dra- gonje in naseljem Čepič, kredni apnenci blago tonejo pod paleogenske in eocenske apnence ter pod eocenske turbidite. Severovzhodni rob od Čepiča do doline Mir- ne poteka vzdolž preloma. Prav takšen je tudi celoten južni del Zrenjskega ravnika, kjer vzdolž celotnega roba poteka pomemben regionalni strm Bujski reverzni prelom (Otoničar, 2015; Pleničar, Polšak, Sikić, 1973). Relief tega območja je kraški ravnik, ki je razčlenjen s kraškimi kotanjami različnih dimenzij in nastanka. Med njimi prevladujejo vrtače, nekaj je tudi udornic. Severni rob in skoraj celoten južni rob Zrenjskega ravnika obsega ponorni kontaktni kras. Številni vodotoki iz fluvialnega reliefa severnih Šavrinskih brd in južnega Grožnjan- skega hrbta na robu kraškega ravnika odtekajo v podzemlje. Na stiku obeh geomorf- nih sistemov so številne reliefne oblike, značilne za kontaktni kras. Vode podzemno odtekajo proti vzhodu, kjer v kanjonu Mirne prihajajo na površje v izviru Bulaž pri Istrskih toplicah (Biondić, Petrič, Rubinić, 2015). Slika 2: Geološke in hidrogeološke značilnosti Zrenjskega ravnika (Otoničar, 2015; Pleničar, Polšak, Sikić, 1973). Dela 58 - FINAL.indd 10 2. 03. 2023 10:40:28 11 Ponorni kontaktni kras Zrenjskega ravnika, Istra, Hrvaška Slika 3: Izvir Bulaž v dolini Mirne (foto: U. Stepišnik). 5 GEOMORFOLOŠKA ANALIZA KONTAKTNEGA KRASA ZRENJSKEGA RAVNIKA Ponorni kontaktni kras obdaja celotno območje vzdolž celotnega severnega in skoraj celotnega južnega roba Zrenjskega ravnika. Na jugu je ponorni kontaktni kras preki- njen le na območju erozijskega jarka potoka Rikava ter na skrajnem jugovzhodnem in vzhodnem delu med vasema Oprtalj in Žonti. Skupna dolžina ponornega kontaktne- ga krasa je 30 km. Kljub relativno enotnim litološkim in hidrološkim značilnostim so geomorfološke značilnosti kontaktnega krasa zelo različne. Prav zato smo kontaktni kras Zrenjskega ravnika razdelili na tri območja. Severni rob Zrenjskega ravnika smo razdelili na dva dela: severozahodni in severovzhodni. Južni del je geomorfološko do- kaj enoten. 5.1 Severozahodni rob Zrenjskega ravnika Severozahodni del kontaktnega krasa Zrenjskega ravnika leži med dolino Dragonje na zahodu in vasjo Šterna na vzhodu. Skupna dolžina litološkega stika tega območja je 10,5 km. Na tem območju iz Šavrinskih brd na kraški ravnik priteka šest vodotokov. Doline teh vodotokov so ob svojih iztekih na geološkem stiku le blago poglobljene v kras. Geološki stik med karbonatnimi kamninami paleocenske starosti na jugu in nekar- bonatnimi klastičnimi kamninami eocenske starosti na severu je normalen. Zaradi Dela 58 - FINAL.indd 11 2. 03. 2023 10:40:30 12 Uroš Stepišnik | Dela 58 | 2022 | 5–26 majhnega upada plasti od 10° do 20° v smeri severovzhoda litološki stik na površju ni linearen, ampak razgiban, saj je odvisen od oblikovanosti reliefa. V dnih dolin je zamaknjen proti severu, na grebenih pa proti jugu (Pleničar, Polšak, Sikić, 1973). Na skrajnem zahodnem delu tega območja se nahaja dolina reke Poganje (it. Ar- gile). Njeno porečje je razmeroma veliko, saj obsega površino 10,7 km2. Dolina reke se nadaljuje 250 m prek litološkega stika med karbonatnimi in nekarbonatnimi ka- mninami, kjer se dolinsko dno razširi in ima obliko slepe doline. V tem delu se smer poteka doline iz smeri severovzhod–jugozahod spremeni za 90 stopinj in se nadaljuje v smeri severozahoda. V tem delu je dolina ozek in strm, meandrirajoč kanjon, ki je vrezan v apnence kredne starosti. Dolina se izteče v širokem naplavnem dnu doline Dragonje. Dolina Poganje torej v svojem delu, ki poteka prek zakraselih kamnin, ni območje kontaktnega krasa. Del porečja, ki poteka skozi kanjon, opredeljujemo kot območje plitvega krasa. Kljub temu da je začetni del kanjona nekoliko razširjen in ima obliko podobno slepi dolini, nismo identificirali nikakršnih geomorfoloških oblik, ki bi nakazovale, da so v preteklosti vode iz tega dela vtekale v kras. Vzhodneje od Poganje se nahaja manjše porečje (0,9 km2), ki nima stalnega vo- dnega toka. Plitev erozijski jarek, ki se pridružuje iz nekarbonatnega dela porečja, se zaključi na nadmorski višini 212 m na aluvialni uravnavi manjše slepe doline, ki sega 300 m preko litološkega stika s karbonatnimi kamninami. Širina aluvialnega dna v slepi dolini ob litološkem stiku je 230 m. Slika 4: Pregledna geomorfološka karta Zrenjskega ravnika. Dela 58 - FINAL.indd 12 2. 03. 2023 10:40:30 13 Ponorni kontaktni kras Zrenjskega ravnika, Istra, Hrvaška Dolina potoka Čertina ima relativno majhno velikost porečja, ki meri 2,6 km2. V slepi dolini se v Čertino izliva levi pritok potoka Mržnjak. Skupni vodotok odteka v podzemlje v ponikvah na južnem robu aluvialne uravnave 500 m južno od litološkega stika. Aluvialna uravnava ob sotočju obeh vodotokov je na nadmorski višini 232 m in je izrazito razpotegnjena v smeri severozahod–jugovzhod; širina uravnave je 400 m. Ob zaključku uravnave je položno, 10 metrov visoko pobočje, ki ločuje iztek doline od okoliškega kraškega ravnika. Ker je širina izteka doline, ki sega preko litološkega stika, manjša od njene dolžine, jo opredeljujemo kot slepo dolino. Južno od slepe doline je suh kanjon, ki je 400 m širok in poteka 1,5 km v smeri juga, nato pa spremeni smer proti zahodu, kjer se izteče v bližini Buj. Vzhodno od slepe doline Čertina je dolina potoka Bazuje, ki ima največjo veli- kost porečja od vseh vodotokov na proučevanem območju; obsega površino 11,7 km2. Aluvialna uravnava v izteku doline je na nadmorski višini 248 m. Struga potoka Bazu- je je vrezana v sedimentno uravnavo do globine 3 m. V strugi so številni požiralniki in ponikve. Širina aluvialnega dna doline se od litološkega stika proti jugu nekoliko po- večuje do 600 m. Ob izteku je najširša in izrazito razpotegnjena v smeri zahod–vzhod. Dolžina aluvialnega dna od litološkega stika je 700 m, zato celotno obliko izteka do- line opredeljujemo kot slepo dolino. Blago, do 30 m visoko pobočje ločuje aluvialno dno od okoliškega kraškega ravnika. Na vzhodnem delu slepe doline je reliktno dno slepe doline, ki je okoli 5 m višje od recentne aluvialne uravnave. Široko je 50 m in Slika 5: Morfografska karta severozahodnega dela kontaktnega krasa Zrenjskega ravnika. Dela 58 - FINAL.indd 13 2. 03. 2023 10:40:30 14 Uroš Stepišnik | Dela 58 | 2022 | 5–26 dolgo 150 m. Drug reliktni del slepe doline je na zahodnem delu. Aluvialno dno je približno 3 m višje od recentnega ter je 300 m dolgo in 100 m široko. Naslednja dolina proti vzhodu se imenuje Vale. Velikost njenega porečja je majhna in obsega le 1,8 km2. Največja širina aluvialne uravnave na kraškem delu litološkega stika je ob njenem izteku in meri 450 m, njena dolžina pa 580 m, zato obliko obravnavamo kot slepo dolino. Nadmorska višina uravnave ob izteku je 277 m. V rečni strugi, ki je do 1,5 m vrezana v okoliško uravnavo, so tri ponikve. Južno pobočje slepe doline je blago in visoko do 70 m. V vzhodnem pobočju je reliktno dno slepe doline, ki leži 5 m nad recen- tno uravnavo. Reliktno dno slepe doline je dolgo 500 m in široko 150 m. Zaključi se z obsežno kotanjo, ki je 10 m nižja od dna reliktne slepe doline. Proti vzhodu je dolina potoka Jugovac. Njegovo porečje obsega površino 5,8 km². Po- rečje sestavljata dve ločeni dolini, ki se združita 1 km pred zaključkom doline. Obsežno aluvialno dno izteka doline južno od litološkega stika je široko 200 m in dolgo 480 m, to- rej jo opredeljujemo kot slepo dolino. Nadmorska višina aluvialnega dna je 295 m. Struga vodotoka je popolnoma regulirana in vodi v udornico, kjer po 10 metrov visokem slapu vodotok odteka v podzemlje v dnu udornice. Reliktni del dna slepe doline je nekaj me- trov nad recentnim in orientiran v smeri zahoda. Dolg je 300 m in širok 150 m. Njegov obod v tej smeri, ki dolino ločuje od slepe doline Vale, je visok le 8 m. Ostala pobočja nad dnom slepe doline so blaga in se dvigujejo do 35 m nad uravnanim dnom. Slika 6: Ponor potoka Jugovac je v udornici (foto: U. Stepišnik). Dela 58 - FINAL.indd 14 2. 03. 2023 10:40:33 15 Ponorni kontaktni kras Zrenjskega ravnika, Istra, Hrvaška Najbolj vzhodna in zadnja v nizu severozahodnih dolin je dolina potoka Šterna. Njeno porečje obsega 2,5 km2. Aluvialna uravnava v izteku doline južno od litološke- ga stika je na nadmorski višini 295 m; je 230 m široka in 500 m dolga. Struga vodotoka v tej slepi dolini je vrezana v uravnavo do 8 m; v strugi so številne ponikve in požiral- niki. Zaključek slepe doline ni izrazit, saj so pobočja zelo blaga. Južno od slepe doline je suh kanjon, ki je le nekaj metrov višji od dna slepe doline. Suh kanjon poteka preko celotnega Zrenjskega ravnika v smeri sever–jug in je kilometer širok in 2,5 km dolg. Dno suhega kanjona je razčlenjeno s številnimi vrtačami in udornicami. Južni del ka- njona, ki ima toponim Polje, je razširjen. Slepa dolina Šterna ima proti zahodu reliktni del. Dno reliktnega dela je dolgo 700 m in 5 m višje od aluvialne uravnave Šterne. 5.2 Severovzhodni rob Zrenjskega ravnika Severovzhodni del kontaktnega krasa Zrenjskega ravnika se nahaja med slepo dolino Šterna na zahodu in kanjonom reke Bračane na vzhodu. Skupna dolžina litološkega stika tega območja je 7 km. Iz Šavrinskih brd na območje karbonatnih kamnin prite- kajo trije vodotoki. Doline so ob svojih iztekih na litološkem stiku globoko zarezane v okoliško površje. Stik med zakraselimi kamninami kredne starosti in nezakraselimi klastičnimi ka- mninami eocenske starosti je tektonski. Stik predstavlja normalni prelom, ob kate- rem je severni blok relativno spuščen glede na južnega (Pleničar, Polšak, Sikić, 1973). Vzdolž celotnega geološkega kontakta je oblikovana strukturna stopnja z relativno višino od 10 do 20 m. Najzahodnejša dolina na tem območju leži okoli 2 km vzhodno od slepe doline Šterna in se po bližnjem naselju imenuje Čepič; v slepi dolini teče potok Maliska. Nje- govo porečje obsega 11 km2. Obsežna aluvialna uravnava v dnu doline potoka Ma- liska je na izteku doline na nadmorski višini 320 m. Širina aluvialnega dna ob litolo- škem stiku v dnu doline je 350 m, dolžina pa je 100 m, zato lahko iztek doline Maliske opredelimo kot ponorni zatrep. Dno doline ob izteku je ob visokih vodostajih pogosto ojezerjeno. Rečna struga je poglobljena v okoliško uravnavo za okoli 3 m, v strugi pa so tri skupine ponikev, ki se nahajajo tik pod strmim pobočjem ponornega zatrepa. Na skrajnem južnem delu se na koncu struge nahaja končni ponor Maliske. Večina pobočij ob izteku slepe doline je strmih in stenastih; visoka so do 50 m. Jugovzhodno od ponornega zatrepa je suh kanjon. Dno kanjona je okoli 20 m višje od aluvialne uravnave ponornega zatrepa. Suh kanjon je širok 300 m in 40 m globok. Poteka vzdolž celotnega Zrenjskega ravnika in se izteče na južnem robu v bližini naselja Oprtalj. Dela 58 - FINAL.indd 15 2. 03. 2023 10:40:33 16 Uroš Stepišnik | Dela 58 | 2022 | 5–26 Slika 7: Morfografska karta severovzhodnega dela kontaktnega krasa Zrenjskega ravnika. Slika 8: Slepa dolina Čepić (foto: U. Stepišnik). Dela 58 - FINAL.indd 16 2. 03. 2023 10:40:37 17 Ponorni kontaktni kras Zrenjskega ravnika, Istra, Hrvaška Približno kilometer vzhodneje je dolina potoka Pregon. Velikost njegovega porečja je 10,7 km2. Aluvialna uravnava, ki obsega večji del dolinskega dna, se ob izteku slepe doline zaključi na nadmorski višini 346 m. Širina doline ob litološkem stiku je 350 m, dolžina pa 100 m, zato iztek te doline opredeljujemo kot ponorni zatrep. Rečna stru- ga je ob koncu ponornega zatrepa globoka 5 m. Vzdolž rečne struge, pod strmim pobočjem v izteku doline, so tri skupine ponikev. Pobočja so 50 m višja od aluvialne uravnave, razen na južnem delu, kjer so visoka le 20 m. V tem delu se nahaja suh ka- njon, ki poteka proti jugu in se po 500 m združi s suhim kanjonom jugovzhodno od ponornega zatrepa pri Čepiću. Najvzhodnejša dolina, po kateri teče potok z imenom Mlaka, se imenuje Katalena. Velikost porečja v zaledju slepe doline je 10,3 km2. Aluvialna uravnava, ki zapolnjuje večji del dolinskega dna, je ob izteku doline na nadmorski višini 338 m. Širina alu- vialnega dna doline ob litološkem stiku je 400 m, dolžina južno od stika 300 m, zato iztek doline Katalene opredeljujemo kot ponorni zatrep. Struga potoka Mlaka je nekaj metrov globoka. V njej so ob južnem pobočju ponornega zatrepa številne ponikve, kjer vodotok odteka v podzemlje. Dolina se zaključi s 40 m visokim, strmim poboč- jem. Južno od ponornega zatrepa je suh kanjon, ki ima dno 30 m višje od aluvialnega dna ponornega zatrepa. Usmerjen je proti jugu in poteka preko celotnega Zrenjskega ravnika. 5.3 Južni rob Zrenjskega ravnika Vzdolž skoraj celotnega južnega roba Zrenjskega ravnika od Buj na zahodu do vasi Oprtalj na vzhodu je območje ponornega kontaktnega krasa. Njegova skupna dolžina je 12,5 km. Na ta kontakt z Grožnjanskega hrbta priteka cela vrsta manjših vodotokov, ki se stekajo v reliefnih kotanjah, ki potekajo vzdolž litološkega stika med zakraseli- mi in nezakraselimi kamninami. Litološki stik med karbonatnimi kamninami kredne starosti in nekarbonatnimi klastičnimi kamninami eocenske starosti je vzdolž strme- ga reverznega Bujskega preloma (Pleničar, Polšak, Sikić, 1973). Nekoliko zahodno od Buj se v podolgovato kotanjo z Grožnjanskega hrbta do stika z Zrenjskim ravnikom po erozijskih jarkih steka osem manjših vodotokov. Kotanja, ob litološkem stiku, kamor se vodotoki stekajo, se imenuje Bešteri, široka je 1500 m in se skoraj v celoti nahaja na območju nekarbonatnih kamnin. Le severozahodni del kotanje sega nekaj 10 metrov preko stika s karbonatnimi kamninami. Zaradi mor- fometričnih značilnosti kotanjo Bešterov opredeljujemo kot ponorni zatrep. Veli- kost porečja vseh vodotokov v zaledju Bešterov je 1,4 km2. Dno kotanje je aluvialna uravnava na nadmorski višini 140 m. Na uravnavi je ena ponikev; območje je zaradi športne infrastrukture Buj antropogeno močno spremenjeno. Pobočje nad ponornim zatrepom je blago in visoko 30 m. Dela 58 - FINAL.indd 17 2. 03. 2023 10:40:37 18 Uroš Stepišnik | Dela 58 | 2022 | 5–26 Slika 9: Morfografska karta severovzhodnega dela kontaktnega krasa Zrenjskega ravnika. Jugovzhodno od Bešterov je podoben ponorni zatrep z imenom Ponor. Širina po- nornega zatrepa je 2200 m in sega nekaj 10 metrov prek litološkega stika. V kotanjo se po erozijskih jarkih steka 10 vodotokov, ki imajo skupno površino porečja 2,3 km2. Aluvialna uravnava v dnu kotanje ponornega zatrepa je na nadmorski višini 180 m, na dnu pa smo identificirali 3 ločene ponikve. Blago pobočje nad dnom ponornega zatrepa je visoko 50 m. Vzhodno sledi ponorni zatrep s toponimom Fraška. Je nekoliko manjši, saj je nje- gova dolžina vzdolž litološkega stika 1,5 km, porečje štirih vodotokov, ki se stekajo vanj, pa obsega 1,2 km2. Vodotoki odtekajo v podzemlje v ponikvi v najnižjem delu aluvialne uravnave na nadmorski višini 235 m. Pobočja ob geološkem stiku so zvezna in uravnotežena, visoka so 30 m. Naslednji ponorni zatrep je Bondraga. Njegova širina je 2,8 km in sega nekaj 10 metrov prek litološkega stika. Vanj po erozijskih jarkih priteka 14 ločenih vodotokov. Površina njihovega skupnega porečja je 1,7 km2. Vodotoki se v ponornem zatrepu združijo in odtekajo v ponikve v osrednjem delu ponornega zatrepa. Na območju ponikev je pobočje ponornega zatrepa 200 m severneje od litološkega stika. Pobočja vzdolž celotnega ponornega zatrepa so blaga, visoka do 50 m. Pobočja nad ponikvami so strmejša, prekrita z melišči. S ponornim zatrepom Bondraga se zaključi zvezno območje kontaktnega krasa vzhodno od Buj. Prekinja ga erozijski jarek potoka Rikava, ki od litološkega stika Dela 58 - FINAL.indd 18 2. 03. 2023 10:40:37 19 Ponorni kontaktni kras Zrenjskega ravnika, Istra, Hrvaška odteka v smeri juga in je desni pritok Mirne. Vzhodno od erozijskega jarka Rikave se pet ločenih vodotokov steka v enotno dno ponornega zatrepa s toponimom Polje. Ponorni zatrep leži na južnem delu suhega kanjona, ki seka Zrenjski ravnik od slepe doline Šterna proti jugu. Velikost porečja vodotokov, ki se stekajo vanj, je 1,2 km2. Skupna širina ponornega zatrepa vzdolž litološkega stika je 1,3 km. Aluvialno dno ponornega zatrepa je na nadmorski višini 230 m, na dnu sta dve ponikvi. Pobočje ponornega zatrepa je blago in visoko okoli 10 metrov. Zadnji ponorni zatrep v seriji južnega roba Zrenjskega ravnika se imenuje Močila. Leži vzhodno od ponornega zatrepa Polje in ima dolžino vzdolž litološkega stika 1,2 km. Skupna površina porečja petih vodotokov, ki se stekajo v ponorni zatrep, je 0,9 km2. Na aluvialnem uravnanem dnu sta dve ponikvi, kamor odtekajo vodotoki. Blago pobočje ponornega zatrepa je od 30 do 50 m visoko. 6 DISKUSIJA Kontaktni kras Zrenjskega ravnika smo na podlagi morfografskih in morfometrič- nih značilnosti ter na podlagi hidrološke funkcije razdelili na tri območja. Seve- rozahodni del je 10,5 km dolg litološki stik med dolino Dragonje in vasjo Šterna. Stik med zakraselimi in nezakraselimi kamninami na tem območju je konkordan- ten z vpadom skladov od 10° do 20o v smeri severovzhoda (Pleničar, Polšak, Sikić, 1973). Šest vodotokov iz fluvialnega reliefa Šavrinskih brd priteka na kras Zrenj- skega ravnika. Velikost njihovih porečij je do 11,7 km2. Z izjemo Poganje se doline vseh vodotokov iztečejo v slepe doline. Dna slepih dolin so uravnana in zapolnjena z aluvialnimi nanosi, pobočja pa so blaga in uravnotežena (Stepišnik, Kosec, 2011). Struge vodotokov so v slepih dolinah nekaj metrov globoke, v njih pa so ponikve ali požiralniki. Niz treh slepih dolin, od doline Bazuje do doline Jugovskega potoka, ima v zahodnem delu slepe doline reliktne dele, ki so nekoliko dvignjeni nad recen- tne aluvialne uravnave. Med slepimi dolinami v tem nizu ni izrazitih reliefnih pre- hodov. Nadmorske višine dnov slepih dolin upadajo od vzhoda proti zahodu. Slepe doline z njihovimi reliktnimi deli tako tvorijo nekakšno podolje, ki se izteče v su- hem kanjonu, ki se nahaja južno od slepe doline Čertine. Smer reliktnih delov slepih dolin in njihove nadmorske višine, ki upadajo od vzhoda proti zahodu, nakazujejo smer nekdanjega površinskega toka. Vodotok, ki je zbiral vodo iz dolin Bazuje in Vala ter doline Jugovskega potoka, se je združeval z vodotokom iz doline Čertina in površinsko odtekal prek Zrenjskega ravnika po kanjonu, ki je danes brez vodotoka. Ob pretočitvi vodotoka v podzemlje, ko je kanjon izgubil svojo hidrološko funkcijo, so se ob iztekih dolin oblikovale slepe doline na območjih današnjih relikt nih delov slepih dolin. V kasnejši fazi pa so se vodotoki v slepih dolinah krajšali, tako da so deli slepih dolin postali hidrološko neaktivni oziroma reliktni. Današnje ponikve in požiralniki, ki se nahajajo v globokih strugah v dnih slepih dolin, niso razporejeni Dela 58 - FINAL.indd 19 2. 03. 2023 10:40:37 20 Uroš Stepišnik | Dela 58 | 2022 | 5–26 ob robovih recentnih aluvialnih dnov slepih dolin, pač pa v osrednjih delih uravnav. To prav tako nakazuje, da se ponorni rob slepih dolin postopoma umika proti seve- ru, vse bližje litološkemu stiku. Najvzhodnejša dolina na območju severozahodnega roba Zrenjskega ravnika se izteče v slepi dolini Šterna. Ima podobne geomorfološke in hidrološke značilnosti kot ostale slepe doline tega območja: blaga pobočja slepe doline, reliktne dele dna in glo- boko strugo v recentnem delu dna s požiralniki in ponikvami. Južno od slepe doline je suh kanjon, ki sega preko celotnega Zrenjskega ravnika do uravnave ob ponornem zatrepu Polje, to pa se proti jugozahodu navezuje na erozijski jarek Rikave. Nekdanji tok, ki je iz današnje slepe doline tekel po kanjonu, je ob pretočitvi v podzemlje tekel po danes reliktnem delu dna slepe doline. Kasneje se je površinski tok skrajšal, tako da danes teče v strugi, ki je globoko zarezana v recentno aluvialno dno doline. Najzahodnejši vodotok severozahodnega območja je Poganja. Struga vodotoka po prehodu na naplavno ravnico oblikuje meandre. V delu porečja, ki leži na karbonat- nih kamninah, so meandri globoko zarezani in ujeti v kamninsko podlago, struga pa se strmo spušča proti severozahodu v dolino Dragonje. Ujeti meandri nakazujejo na majhen strmec v tem delu struge pred antecedentnim vrezovanjem. Slednje je rezultat spusta erozijske baze ob poglabljanju doline reke Dragonje. Kljub oblikovanosti reč- nega korita in širine doline ob litološkem stiku ne moremo zaključiti, da je Poganja nekoč ponikala v slepi dolini na stiku z zakraselimi kamninami in se kasneje pretočila v dolino Dragonje. Poganja se je samo antecedentno poglobila v kanjon ob postop- nem vrezovanju doline Dragonje. Interpretacija razvoja porečja z zadenjskim vrezo- vanjem erozijskega jarka, v katerega se je kasneje pretočila Poganja, je manj verjetna, saj erozijskih jarkov na karbonatih navadno ni. Vzdolž severovzhodnega roba Zrenjskega ravnika, med vasjo Šterna na zahodu in kanjonom Bračane na vzhodu, je severovzhodni niz ponornih zatrepov. Litološki stik med karbonatnimi kamninami in nekarbonatnimi kamninami je vzdolž reverznega preloma. Okoli 7 km dolg stik predstavlja prelom, ob katerem je južni blok relativ- no dvignjen glede na severnega. Vzdolž tega litološkega stika se iztekajo doline treh vodotokov. Velikost njihovih porečij je do 5,8 km2. Doline vseh treh vodotokov se ob litološkem stiku zaključijo s ponornimi zatrepi. Vsi zatrepi imajo v dnih široke aluvialne uravnave, pobočja pa so strma, ponekod tudi stenasta (Stepišnik, Kosec, 2011). Struge vodotokov so pretežno umetno regulirane, zaključijo pa se pod strmimi pobočji v ponikvah in ponorih. V nadaljevanju vseh treh ponornih zatrepov so suhi kanjoni. Zatrepni dolini Čepić (vodotok Maliska) in Pregon se nadaljujeta v dva suha kanjona, ki se na Zrenjskem ravniku združita v enotni kanjon. Kanjon se na južnem robu ravnika izteče nad doli- no Mirne. Dolina Katalena ima prav tako v nadaljevanju suh kanjon, ki poteka preko Zrenjskega ravnika in se izteče na južnem robu nad dolino Mirne. Reliktni kanjoni nakazujejo na nekdanje površinske tokove prek Zrenjskega ravnika, ki so se nato an- tecedentno vrezali v kanjone ob spustu erozijske baze. Erozijska baza teh vodotokov je Dela 58 - FINAL.indd 20 2. 03. 2023 10:40:37 21 Ponorni kontaktni kras Zrenjskega ravnika, Istra, Hrvaška dolina Mirne. Ob nadaljnjem poglabljanju erozijske baze so se vodotoki ob kontaktu pretočili v podzemlje, tako da so kanjoni postali reliktni. Na severovzhodnem robu Zrenjskega ravnika nismo zasledili krajšanja slepih dolin v ponorne zatrepe, kot smo ga v severozahodnem delu. Reliktnih slepih dolin na tem območju ni. Razliko interpretiramo z drugačnim stikom med karbonatnimi in nekar- bonatnimi kamninami. Na severozahodnem delu območja gre za konkordanten stik (Pleničar, Polšak, Sikić, 1973), kjer imajo plasti relativno majhen vpad. Ob denudaciji nekarbonatnih kamnin v krovnini se litološki stik na površju postopoma premika proti severu, kar pomeni, da so reliktni deli slepih dolin iz obdobij, ko je bil litološki stik še v njihovi bližini. Na severovzhodnem delu ni prišlo do spremembe lokacije litološkega stika, saj gre za normalni prelom. Južni rob Zrenjskega ravnika predstavlja 12,5 km dolg stik karbonatnih in nekarbo- natnih kamnin. Celoten stik južnega dela poteka vzdolž strmega reverznega Bujskega preloma (Pleničar, Polšak, Sikić, 1973; Otoničar, 2015). Porečja vodotokov, ki vtekajo v kras, so majhna v primerjavi s severnimi. Erozijski jarki na Grožnjanskem hrbtu se v bližini litoloških stikov združijo v enotne ponorne zatrepe. Pobočja ponornih zatre- pov so blaga. V aluvialnih dnih ponornih zatrepov so številne ponikve. Najnižji deli obodov ponornih zatrepov so na vzhodnih in zahodnih straneh, torej na mestih, kjer prehajajo v sosednje ponorne zatrepe. Znižani obodi in nadmorske višine recentnih dnov ponornih zatrepov ter odsotnost reliktnih oblik kontaktnega krasa nakazujejo na nekdanji površinski vodotok vzdolž litološkega stika v smeri gra- dienta. Vodotoki jugozahodnega dela kontaktnega krasa, ki vključuje ponorne zat- repe Bešteri, Ponor in Fraška, so nekoč odtekali po dolini vzdolž litološkega stika v smeri Buj. Na območju Buj se je ta vodotok združil s površinskim vodotokom, ki je pritekal iz severovzhoda prek Zrenjskega ravnika. Ta pritok je tekel približno na ob- močju današnjega suhega kanjona v zaledju dolin Čertine, Bazuje, Vale in Jugovskega potoka. Skupni vodotok je tekel proti zahodu v dolino današnjega Potoka. Vodotoki iz današnjega ponornega zatrepa Polje, morda tudi iz Močil, so se združili z vodami, ki so z območja današnje slepe doline Šterna v kanjonu tekle preko Zrenjskega ravnika v dolino Rikave, ki je desni pritok Mirne. Na podlagi opisanega lahko geomorfološki razvoj Zrenjskega ravnika poe- nostavljeno razdelimo v tri faze. V prvi fazi je ravnik deloval kot korozijska uravnava plitvega krasa (Stepišnik, 2020). Tovrstne uravnave nastanejo z uravnavanjem kraške- ga površja v bližini podzemne vode v krasu (Gams, 2003; Habič, 1985–1986; Roglić, 1957; 1958). Dolgotrajna stabilna gladina podzemne vode v krasu je povzročila nav- pično korozijsko zniževanje površja do te ravni. Tektonske razmere v tej fazi razvoja so morale biti stabilne in trajati dovolj dolgo, da se jim je površje prilagodilo oziroma uravnalo. Oblikovala se je torej korozijska uravnava v gladini podzemne vode v krasu. Prek te kraške uravnave so tekle reke pretežno v smeri iz severa proti jugu (slika 10). Dela 58 - FINAL.indd 21 2. 03. 2023 10:40:37 22 Uroš Stepišnik | Dela 58 | 2022 | 5–26 Slika 10: Prva geomorfološka razvojna faza Zrenjskega ravnika. V drugi fazi geomorfološkega razvoja območja je prišlo do spusta erozijske baze zaradi tektonskega dviga območja Istre. Površinski tokovi so se antecedentno vrezali v kraško uravnavo in oblikovali kanjone, kar pomeni, da so se rečne doline erozijsko in korozijsko poglobile v okoliško površje (Ehlen, 2004). Na fluvialnih območjih v bližini Zrenjskega ravnika iz kamnin eocenske starosti so se reke prav tako zarezale v okoliško površje in oblikovale rečne doline (slika 11). V tej fazi se je na območju Zrenjskega ravnika oblikoval globoki kras z izjemo hidrološko aktivnih kanjonov. Slika 11: Druga geomorfološka razvojna faza Zrenjskega ravnika. Dela 58 - FINAL.indd 22 2. 03. 2023 10:40:38 23 Ponorni kontaktni kras Zrenjskega ravnika, Istra, Hrvaška V tretji fazi geomorfološkega razvoja Zrenjskega ravnika se je spuščanje gladine podzemne vode nadaljevalo. To je vodilo v delni razpad površinske rečne mreže in pretočitev vodotokov v podzemlje. Vsi vodotoki, ki so se pretakali preko Zrenjske- ga ravnika, so pričeli odtekati v podzemlje. V večji meri je smer podzemnih tokov na tem območju proti izviru Bulaž, ki leži v dolini Mirne (Biondić, Petrič, Rubinić, 2015). Edina vodotoka, ki se nista pretočila v kras, sta Mirna in njen desni pritok Br- čana, ki površinsko tečeta preko kraškega območja v kanjonih. Na stiku karbonatnih in nekarbonatnih kamnin je nastal kontaktni kras s po- nornimi zatrepi in slepimi dolinami. Na tektonskih stikih so se oblikovali ponorni zatrepi. Na teh stikih ni slepih dolin niti fosilnih slepih dolin, kar pomeni, da je do pretočitve površinskih vodotokov v kras prišlo na litološkem stiku. Vodotoki vzdolž konkordantnih stikov odtekajo v podzemlje v izteku slepih dolin. Slepe doline imajo tudi fosilne dele, ki nakazujejo na krajšanje dolžine površinskih vodotokov in njihovo postopno migracijo v smeri litološkega stika. Tudi v recentnih dnih slepih dolin so ponikve in požiralniki v njihovih osrednjih delih, torej lahko sklepamo na postopno krajšanje slepih dolin, ki bodo v prihodnje prešle v ponorne zatrepe. Slika 12: Tretja geomorfološka razvojna faza Zrenjskega ravnika. 7 ZAKLJUČEK V raziskavi smo geomorfološko proučili območje Zrenjskega ravnika, ki se nahaja v severnem delu hrvaške Istre. Ravnik se nahaja med Bujami na zahodu in Zrenjem na vzhodu. Severni rob in skoraj celoten južni rob Zrenjskega ravnika obsega po- norni kontaktni kras. Vodotoki pritekajo z eocenskih klastičnih kamnin, na severu s Šavrinskih brd in na jugu z Grožnjanskega hrbta. Ponikajo ob litoloških stikih s Dela 58 - FINAL.indd 23 2. 03. 2023 10:40:38 24 Uroš Stepišnik | Dela 58 | 2022 | 5–26 paleocenskimi in krednimi apnenci ter dolomiti. Zakrasele kamnine tvorijo kraški ravnik, ki je razčlenjen s kraškimi kotanjami, vrtačami in udornicami. Na stiku obeh geomorfnih sistemov so številne reliefne oblike, značilne za kontaktni kras. Kljub temu da gre za eno obsežnejših in pestrejših območij kontaktnega krasa, območje še ni bilo proučeno z geomorfološkega vidika. V članku predstavljamo rezultate geomorfološke analize ponornega kontaktnega krasa Zrenjskega ravnika. Analizo smo izvedli v dveh korakih. V prvem smo opravili morfografsko, morfostrukturno in morfometrično analizo obravnavanega območja, v drugem pa na podlagi izsledkov postavili morfodinamično interpretacijo kontaktne- ga krasa in morfogenezo celotnega Zrenjskega ravnika. Razvoj površja Zrenjskega ravnika smo interpretirali v treh fazah. V prvi fazi je ravnik deloval kot plitvi kras. Vodotoki, ki so pritekali z nezakraselih kamnin s se- vera, so tekli preko ravnika v smeri Dragonje, Potoka in Mirne. Vodotoki z juga so verjetno ob litološkem stiku odtekali v Potok in Mirno. V drugi fazi se je nivo gladine podzemne vode spustil, površinski vodotoki pa so se antecedentno vrezali v kraško uravnavo; oblikovali so se kanjoni. V tretji fazi razvoja se je spuščanje gladine pod- zemne vode nadaljevalo. To je vodilo v razpad površinske rečne mreže in pretočitev vodotokov v podzemlje, ki še traja; s tem se je oblikoval ponorni kontaktni kras Zrenj- skega ravnika. Literatura in viri Biondić, R., Petrič, M., Rubinić, J., 2015. Overview of the hydrology. V: Zupan Hajna, N., Ravbar, N., Rubinić, J., Petrič, M. (ur.). Life and water on karst. Monitoring tran- sboundary water resources of Northern Istria. Postojna: Založba ZRC, str. 60–73. Ehlen, J., 2004. Canyon. V: Gaudie, A. S. (ur.). Encyclopedia of geomorphology. New York: Routledge, str. 116–116. Gams, I., 1959. H geomorfologiji kraškega polja Globodola in okolice. Acta Carsolo- gica, 2, 1, str. 27–65. Gams, I., 1962. Slepe doline v Sloveniji. Geografski zbornik, 7, 1, str. 263-306. Gams, I., 1985/1986. Kontaktni fluviokras. Acta Carsologica, 14/15, 1, str. 71–87. Gams, I., 1995. Types of the contact karst. Studia carsologica, 6, 1, str. 98–116. Gams, I., 2001. Notion and forms of contact karst. Acta Carsologica, 30, 2, str. 69–71. Gams, I., 2003. Kras v Sloveniji v prostoru in času. Ljubljana: Založba ZRC. Gams, I., Kunaver, J., Radinja, D., 1973. Slovenska kraška terminologija. Ljubljana: Katedra za fizično geografijo, Univerza v Ljubljani. Geoportal. 2022. URL: https://geoportal.dgu.hr/ (citirano 14. 5. 2022). Gostinčar, P., 2011. Kontaktni kras v Kočevskem Rogu in Kočevski Mali gori. Dela, 35, str. 27–43. DOI: 10.4312/dela.35.27-44. Gostinčar, P., 2016. Geomorphological characteristics of karst on contact between li- mestone and dolomite in Slovenia. PhD thesis. Ljubljana: Univerza v Novi Gorici. Dela 58 - FINAL.indd 24 2. 03. 2023 10:40:38 25 Ponorni kontaktni kras Zrenjskega ravnika, Istra, Hrvaška Habič, P., 1985–1986. Površinska razčlenjenost Dinarskega krasa. Acta Carsologica, 14-15, 1, str. 39–58. Komac, B., 2004. Dolomitni kras ali fluviokras? Geografski vestnik, 1, 76, str. 53–60. Komac, B., 2006. Dolec kot značilna oblika dolomitnega površja. Ljubljana: Založba ZRC. Kozamernik, E., 2016. Morfogeneza slepe doline Brdanska dana. Dela, str. 119–133. DOI: 10.4312/dela.45.119-133. Melik, A., 1955. Kraška polja Slovenije v pleistocenu. Ljubljana: SAZU. Melik, A., 1961. Fluvialni elementi na krasu. Geografski zbornik, 6, 1, str. 333–362. Mihevc, A., 1991a. Morfološke značilnosti ponornega kontaktnega krasa v Sloveniji Geografski vestnik, 63, 1, str. 41–50. Mihevc, A., 1991b. Morfološke značilnosti ponornega kontaktnega krasa: izbrani pri- meri s slovenskega krasa. Magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozof- ska fakulteta. Mihevc, A., 1994. Morfoloske znacilnosti Matarskega podolja. Annales. Series histo- ria naturalis., str. 163–168. Novak, D., 1962. Kraške oblike z vodno funkcijo. Geografski vestnik, 34, 1, str. 129–132. Otoničar, B., 2015. Overview of the geology. V: Zupan Hajna, N., Ravbar, N., Rubinić, J., Petrič, M. (ur.). Life and water on karst. Monitoring transboundary water resou- rces of Northern Istria. Postojna: Založba ZRC, str. 43–58. Pavlopoulos, K., Evelpidou, N., Vassilopoulos, A., 2009. Mapping Geomorphological Environments. Berlin: Springer. Pleničar, M., Polšak, A., Sikić, D., 1973. Osnovna geološka karta 1 : 100.000. Tolmač za list Trst L 33-88. Beograd: Zvezni geološki zavod. Radinja, D., 1967. Vremska dolina in Divaški Kras : problematika kraške morfogene- ze. Geografski zbornik, 10, str. str. 157–269. Radinja, D., 1972. Zakrasevanje v Sloveniji v luči celotnega morfogenetskega razvoja. Geografski zbornik, 13, 1, str. 197–243. Roglić, J., 1957. Zaravni na vapnencima. Geografski glasnik, 19, 1, str. 103–134. Roglić, J., 1958. Odnos riječne erozije i krškog procesa. V. kongres geografa FNR Ju- goslavije, str. 103–134. Sauro, U., 2001. Aspects of contact karst in the Venetian Fore-Alps. Acta Carsologica, 30, 2, str. 89–102. Stepišnik, U., 2009. Active and relict alluvial fans on contact karst of the Vrhpoljska brda hills, Slovenia. Acta geographica Slovenica, 49, 2, str. 245-262. DOI: 10.3986/ AGS49201. Stepišnik, U., 2010. Relict alluvial fans of Matarsko podolje and Vrhpoljska brda, Slovenia. Zeitschrift für Geomorphologie, 54, 1, str. 17-29. DOI: 10.1127/0372- 8854/2010/0054-0002. Stepišnik, U., 2020. Fizična geografija krasa Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Dela 58 - FINAL.indd 25 2. 03. 2023 10:40:38 26 Uroš Stepišnik | Dela 58 | 2022 | 5–26 Stepišnik, U., Černuta, L., Ferk, M., Gostinčar, P., 2007. Reliktni vršaji kontaktne- ga krasa severozahodnega dela Matarskega podolja. Dela, 28, 1, str. 29–42. DOI: 10.4312/dela.28.29-42. Stepišnik, U., Kosec, G., 2011. Modelling of slope processes on karst. Acta Carsologi- ca, 40, 2, str. 267–273. DOI: 10.3986/ac.v40i2.11. Žebre, M., Stepišnik, U., 2015. Glaciokarst landforms and processes of the southern Dinaric Alps. Earth Surface Processes and Landforms, 40, 11, str. 1493–1505. DOI: 10.1002/esp.3731. PONOR TYPE OF CONTACT KARST ON THE ZRENJ PLATEAU, ISTRIA, CROATIA Summary In this study we geomorphologically investigated the area of the Zrenj Plateau in the northern part of Croatian Istria. The plateau is located between Buje in the west and Zrenj in the east. The northern edge and almost the entire southern edge of the Zrenj Plateau consists of a contact karst of the ponor type. The watercourses flow from Eo- cene clastic rocks, in the north from the Šavrinska Brda and in the south from the Grožnjanski Hrbet. They flow along lithological contacts with Eocene, Paleocene and Cretaceous limestones and dolomites. The karstified rocks form a corrosion plain in- terrupted by karst depressions, dolines and collapse dolines. At the interface of the two geomorphologic systems, there are numerous landforms characteristic of contact karst. Although it is one of the most extensive and diverse contact karst areas, the area has not yet been studied from a geomorphological perspective. This paper presents the results of a geomorphological analysis of the ponor type of contact karst on the Zrenj Plateau. The analysis was carried out in two steps. In the first step a morphographic, morphostructural and morphometric analysis of the area was carried out, and in the second step a morphogenetic and morphodynamic inter- pretation was made on the basis of the results. The development of the surface of the Zrenj plateau was interpreted in three phases. In the first phase, the plateau consisted of shallow karst. Watercourses coming from the non-karstified rocks from the north flowed across the plateau towards Dragonja, Potok and Mirna. The watercourses from the south probably flowed into the Potok and the Mirna at the lithological contact. In the second phase, the water table began to drop and surface waters were antecedently cut into the corrosional plain; canyons were formed. In the third phase of development, the lowering of the water table continued. This led to the disintegration of the surface river network and the drainage of watercourses into the subsurface, forming the ponor type of contact karst of the Zrenj Plateau. Dela 58 - FINAL.indd 26 2. 03. 2023 10:40:38 27 Kvantitativni postopek identifi kacije grbinastih travnikov na območju Triglavskega narodnega parka Izvleček Na območju Triglavskega narodnega parka zasledimo poseben tip travnikov – gr- binaste travnike. Zaradi človekove dejavnosti imajo grbinasti travniki ne le naravo- varstveno, ampak tudi kulturno vrednost. Zato je od leta 2004 v Programu razvoja podeželja (PRP) vzpostavljen sistemski ukrep za ohranjanje grbinastih travnikov. Kmetje so za njihovo vzdrževanje upravičeni do izravnalnih plačil, a je ta podpora nizka, med manj poznanimi in zelo slabo uveljavljenimi. Uradni prostorski sloj gr- binastih travnikov je, kljub terenski preveritvi in nadgradnji v letu 2021, necelovit in deloma pomanjkljiv. Namen članka je prikaz nove metode oziroma razvoja kvan- titativnega postopka identifi kacije grbinastih travnikov na območju Triglavskega narodnega parka. Omejitev postopka je, da ni neposredno uporaben za zaznavanje grbinastih travnikov brez naknadnega terenskega ali digitalnega pregleda. Z njego- vo uporabo smo predstavili možnost učinkovite nadgradnje obstoječega uradnega prostorskega sloja grbinastih travnikov. Ključne besede: grbinasta tla, digitalni model višin, indeks topografske odprtosti, LiDAR, podatkovni sloj grbinastih travnikov, Julijske Alpe *Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografi jo, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija e-pošta: saso.stefanovski@ff .uni-lj.si, barbara.lampic@ff .uni-lj.si ORCID: 0000-0002-7822-451X (S. Stefanovski), 0000-0002-3802-1793 (B. Lampič) Izvirni znanstveni članek COBISS 1.01 DOI: 10.4312/dela.58.27-48 KVANTITATIVNI POSTOPEK IDENTIFIKACIJE GRBINASTIH TRAVNIKOV NA OBMOČJU TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA Sašo Stefanovski*, Barbara Lampič* Dela 58 - FINAL.indd 27 2. 03. 2023 10:40:38 28 Sašo Stefanovski, Barbara Lampič | Dela 58 | 2022 | 27–48 QUANTITATIVE METHOD FOR THE IDENTIFICATION OF HUMMOCKY MEADOWS IN THE TRIGLAV NATIONAL PARK Abstract In the Triglav National Park there is a special type of meadows, the hummocky mea- dows. Due to human activities, hummocky meadows have not only a nature conser- vation value, but also a cultural value. For this reason, within the Rural Development Programme (RDP), a systematic measure for the conservation of hummocky mea- dows has been introduced since 2004. The official data layer of hummocky meadows is incomplete and partially deficient, although it was reviewed and updated in the field in 2021. The aim of this paper is to present the development of a quantitative procedure for the identification of hummocky meadows in Triglav National Park. The limitation of the method is that it is not directly applicable for the detection of hu- mmocky meadows without subsequent field survey or digital inspection. With this method we have shown the possibility to efficiently build on the existing official data layer of hummocky meadows. Keywords: hummocky terrain, digital elevation model, topographic openness index, LiDAR, hummocky meadows data layer, Julian Alps 1 UVOD V alpskem in predalpskem prostoru najdemo tip travnikov, kjer se izmenjujejo iz- bokline in vmesne kotanje. Imenujemo jih grbinasti travniki. Prvih sodobnih prou- čevanj so bili deležni okrog leta 1940, ko se je zanje začel zanimati geograf Albrecht Penck (Cvetek, 1971). V Sloveniji se je prepoznavanje grbinastih travnikov kot poseb- nega tipa travnikov ravno tako začelo relativno pozno. Prva jih je opisala Piskernikova (1960/61), celovitejšo raziskavo pa je izvedel Cvetek (1971), ki je analiziral obstoječo literaturo in opisal pojavnost ter različne genetske mehanizme grbinastih travnikov. Gre za obliko travnikov, ki jo je človek marsikje preoblikoval. Grbinasto površje (slika 1) otežuje obdelovanje, zato so ga že v preteklosti pa tudi danes izravnavali, kar je olajšalo uporabo kmetijske mehanizacije pri košnji. Izravnavanje grbinastih trav- nikov pa je sporno, saj se s tem uniči oziroma poslabšuje stanje kulturne in narav- ne dediščine (Ambrožič, 2006). Problem predstavlja tudi neraba oziroma zaraščanje travnikov. Da bi preprečili ali vsaj omejili izravnavanje in zaraščanje grbinastih trav- nikov, se že od leta 2004 v Sloveniji izvaja sistemski ukrep finančne podpore kmetom za izvajanje prilagojenih kmetijskih praks, ki prispevajo k dolgoročnemu ohranjanju grbin. Zahteve se v različnih programskih obdobjih nekoliko spreminjajo, a namen Dela 58 - FINAL.indd 28 2. 03. 2023 10:40:38 29 Kvantitativni postopek identifikacije grbinastih travnikov na območju Triglavskega narodnega parka ukrepa je ohranjanje grbinastih travnikov, tipične krajine, naravnih posebnosti in ha- bitatov za mnoge rastlinske in živalske vrste (Strateški načrt …, 2022). V novem programskem obdobju (2023–2027) je prišlo do bistvene spremembe pri izvajanju te aktivnosti. Do sedaj so bile zahteve vezane na obvezno (najmanj enkrat letno), ročno košnjo in spravilo (sena), prepoved uporabe mineralnih gnojil in fitofar- macevtskih sredstev ter prepoved paše. V aktualnem programskem obdobju pa so se vstopne zahteve za kmete omilile in so pomembno spremenjene. Obvezna sta najmanj enkratna raba (košnja, paša) letno in spravilo v primeru košnje, sicer je dovoljena nadzorovana paša brez omejitev glede obtežbe živine (Strateški načrt …, 2022). Do- sedanja, na površino vezana plačila so bila relativno nizka in posledično kmetov niso vzpodbujala h košnji, zato zaraščanje ostaja velik problem. Pogosto zaradi fragmen- tacije parcel grbinastih travnikov ukrepa tudi ni mogoče izvajati, saj velikost travnika ne dosega enega hektarja. Največji problem pri učinkovitem naslavljanju ohranjanja grbinastih travnikov pa je tehnično-strokovne narave. Za potrebe varovanja, spre- mljanja stanja ali pa izvajanja kmetijske politike odgovorne nacionalne inštitucije (Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) niso razpolagale z ustrezno evidenco grbinastih travnikov. Vse do leta 2021 je kot osnoven prostorski sloj služila evidenca grbinastih travnikov, formal- no datirana za leto 2011, ki pa ni bila ažurna in strokovno vodena, saj je vsebovala Slika 1: Primer dobro vidnih, izrazitih grbin – grbinasti travniki na planini Vogar (foto: B. Lampič, 2019). Dela 58 - FINAL.indd 29 2. 03. 2023 10:40:43 30 Sašo Stefanovski, Barbara Lampič | Dela 58 | 2022 | 27–48 številna območja, ki so že leta uravnana, po drugi strani pa v sloj niso bili vključeni številni značilni grbinasti travniki. Razmere so se nekoliko izboljšale v letu 2021, ko je Zavod Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN) izvedel terensko posodobitev sloja (Usnik in sod., 2021). Prvi korak k dolgoročnemu trajnostnemu upravljanju gr- binastih travnikov je vzpostavitev kvalitetne celovite evidence grbinastih travnikov na območju Triglavskega narodnega parka (TNP). Naslednji, verjetno še bolj pomemben korak pa bo seznanjanje in vzpodbujanje kmetov k izvajanju ukrepa. V letu 2019 se je ukrep izvajal zgolj na 9 % evidentiranih grbinastih površin (Bergant in sod., 2019). Glavni namen prispevka je prikaz metodološkega postopka za prepoznavanje gr- binastih travnikov s pomočjo kvantitativnih metod, ki temeljijo na javnih prostorskih podatkih. Cilj raziskave je postopkovni prikaz sistematične izdelave evidence grbinastih travnikov. Slednjo smo izdelali za celotno območje TNP, kjer so zaradi pleistocenske poledenitve grbinasti travniki kot značilen pokrajinski element najbolj zastopani. 2 IZHODIŠČA ZA OBRAVNAVO Termin grbinasti travnik je prevod nemškega termina »Buckelwiesen«, v angleščini pa se uporabljata izraza »hummocky meadow« in »pit and mound microrelief«. Pri nas je ter- min grbinasti travnik vpeljala Piskernikova (1960/61), ki je med prvimi opisala unikaten tip površja. Bizjak (1999) je uporabil izraz grbinasta tla, za območja, kjer so grbine naj- bolj vidne in očitne – torej travnike, pa je uporabil termin grbinasti travniki. Prebivalci oziroma kmetje, ki obdelujejo grbinaste travnike, zanje ne uporabljajo posebnega poime- novanja. Večini celo izraz ni poznan, nekateri pravijo, da je to svet, kjer je polno kucljev ali hribcev oziroma da so tam same konte (Odar, 1993; Zwitter, 2021). V nemškem jeziku pa termin izhaja prav iz ljudskega poimenovanja za tak tip površja (Koblar, 2013). Prve raziskave grbinastih travnikov so bile izvedene na območju severnih apne- niških Alp, predvsem na južnem Bavarskem. Danes je večina literature o grbinastih travnikih v nemškem jeziku (Embleton-Hamann, 2004). Sprva sta se oblikovali dve hipotezi o nastanku grbinastih travnikov. Prva je nastanek razlagala s pomočjo koro- zije, po drugi hipotezi pa naj bi grbine nastale zaradi zmrzali. Ostale hipoteze so tako bile potisnjene v ozadje. Ena izmed njih je govorila o pomembnosti gozda za nastanek grbin, kar so razlagali z enakomerno razporeditvijo grbin, ki ustreza razporeditvi in gostoti dreves (Embleton-Hamann, 2004). Dodatno težavo pri razumevanju morfogeneze so predstavljali različni profili prsti na različnih območjih z grbinastimi travniki. Prvi tip profila (Penck, 1940/41, cit. po Embleton-Hamann, 2004) ima tanjšo plast prsti na grbini in debelejšo v kotanji, kar nakazuje na stekanje vode v kotanjo, kjer se s korozijo izoblikuje debelejša prst. Drugi tip profila (Engelschalk, 1971, cit. po Embleton-Hamann, 2004) je bolj heterogen in kaže na tanjšo prst v kotanjah. Na podlagi tega tipa profila je Engelschalk (Embelton- -Hamann, 2004) sklepal na delovanje zmrzali, vendar je ta hipoteza bila ovržena, saj Dela 58 - FINAL.indd 30 2. 03. 2023 10:40:43 31 Kvantitativni postopek identifikacije grbinastih travnikov na območju Triglavskega narodnega parka se profil po razporeditvi horizontov ujema s profilom, kjer je bila razporeditev posle- dica vetroloma in premeščanja gradiva vertikalno po profilu. Kasnejše raziskave razlagajo grbinaste travnike kot poligenetsko obliko. Prvotne grbine naj bi nastale kot posledica viharjev, ki podrejo oziroma izruvajo drevesa. Ko se drevo podre, korenine dreves premestijo večjo količino prsti in skeleta. Tako nas- taneta prvotna kotanja in grbina. Kotanja se kasneje z dodatnim stekanjem vode in s procesom korozije še dodatno poglobi. Pri 1.059 mm letnega odtoka padavin je dina- mika korozijskega zniževanja 77,2 mm/1000 let. Dinamika raztapljanja je pospešena zaradi lokalne koncentracije vode v dnu kotanje (Embleton-Hamann, 2004). V Sloveniji se je s tematiko grbinastih travnikov poglobljeno ukvarjal Cvetek (1971). Opisal je tipične in netipične grbinaste travnike. Netipični se pojavljajo pov- sod, ne glede na litološko podlago. Vzrokov za nastanek je več. Grbine lahko nastane- jo kot posledica krčenja gozda, čiščenja travnika, kjer se je kamenje odlagalo na kupe, vetroloma in zaraščanja mravljišč (Cvetek, 1971). Slika 2: Shema profila grbinastega travnika. Vir: Koblar, 2013. Cvetek (1971) je posebno pozornost namenil tipičnim grbinastim travnikom. Ti se pojavljajo na različnih nadmorskih višinah in na različnih kamninah, njihov pojav pa je vezan na zdrobljeno morensko gradivo. Pojavljajo se na območjih, kjer ni po- plav. Navadno so grbine visoke do 1,5 metra, njihov prerez pa meri od 2 do 3 metre. Razporejene so neenakomerno, njihova gostota pa znaša 1.800–2.000 grbin na hektar in ni povezana z naklonom. V kotanji je plast prsti najdebelejša in lahko znaša tudi Dela 58 - FINAL.indd 31 2. 03. 2023 10:40:43 32 Sašo Stefanovski, Barbara Lampič | Dela 58 | 2022 | 27–48 pol metra. V kotanji so tudi izprani kamni, na podlagi katerih je sklepal na prisotnost korozije. Ledenik materiala ni odložil enakomerno, tako da je drobnejše frakcije voda ponekod izprala globlje v porozno gradivo. Hkrati pa je delovala korozija, ki je na- jintenzivnejša pri najfinejšem materialu. Pomembno vlogo je imel tudi sneg, ki se je nabral v kotanjah, kar je še dodatno povečalo odtok vode. Prezelj (2012) se je v okviru diplomske naloge osredotočila na proučevanje vege- tacijskih in vlažnostnih razmer na grbinastih travnikih Zgornje Radovne in Krme. V Radovni velikost grbine ne vpliva na globino prsti v njenem dnu. Vlažnost je večja v konkavnih oblikah, na samo količino vlage v prsti pa vpliva osončenost grbin. Na pe- strost vegetacije vplivajo lega na grbini, raba zemljišča, velikost grbine in osončenost. Na vrhu so manj zahtevne vrste, ki so značilne za bolj sušne in s hranili revne razmere. Vrstna pestrost je največja na prehodu grbine v kotanjo (Prezelj, 2012). Grbinasti travniki imajo velik pomen za biotsko raznovrstnost. Zaradi posebne mor- fologije in ekstenzivne kmetijske rabe omogočajo razvoj specifičnih rastlinskih ter ži- valskih vrst, med katerimi so tudi ogrožene in zavarovane. Na območju TNP so grbinasti travniki opredeljeni kot naravne vrednote. V Načrtu upravljanja TNP so bili kot ohranje- ni ocenjeni zgolj grbinasti travniki v dolini Radovne, na planini Vogar in na Uskovnici ter bili zato upravičeni do podpore za nadaljnje ohranjanje (Golobič in sod., 2015). Slika 3: Primer sklenjenega grbinastega travnika v dolini Radovne (foto: U. Stepišnik, 2022). Dela 58 - FINAL.indd 32 2. 03. 2023 10:40:51 33 Kvantitativni postopek identifikacije grbinastih travnikov na območju Triglavskega narodnega parka Zadnja celovitejša raziskava grbinastih travnikov je terenska. Izvedba podrobnega terenskega pregleda oziroma revizija grafičnega sloja grbinastih travnikov iz leta 2011 je predstavljala strokovno podlago za prostorsko umeščanje in izvajanje ukrepa Grbi- nasti travniki v Strateškem načrtu 2023–2027 (Usnik in sod., 2021). Zaradi celovitega terenskega kartiranja grbinastih travnikov ter njihovega kvalitativnega ovrednotenja (npr. terenska ocena zabeleženih lastnosti in kategorizacija območij glede na izrazi- tost grbin, gostoto grbin in pestrost flore) so ugotovitve uporabne tudi za vrednotenje grbinastih travnikov kot naravne vrednote. Za ohranitev grbinastih travnikov so potrebni konkretni in ustrezno naslovljeni ukrepi. V sodelovanju s kmetijskim sektorjem se preko podpor, ki se financirajo iz Programa razvoja podeželja, lahko vsaj deloma prispeva k njihovemu ustreznemu upravljanju in posledično ohranitvi. Z načrtnim (in pravilnim) izvajanjem ukrepa so pričakovani pozitivni učinki pri: • ohranjanju redkega fenomena naravne in kulturne dediščine, • ohranjanju vrstne pestrosti in biotske raznovrstnosti, • ohranjanju habitatov za mnoge rastlinske in živalske vrste, • preprečevanju gaženja travne ruše, • preprečevanju izravnavanja grbinastih travnikov in ohranjanju krajinskih zna- čilnosti, • preprečevanju opuščanja kmetijske rabe in zaraščanja (Strateški načrt …, 2022). Z letom 2023 bo prišlo tudi do sprememb v višini finančnih podpor. Leta 2018 je najvišje plačilo znašalo 144,2 EUR/ha (Operacija: Grbinasti…, 2018), v novem pro- gramskem obdobju pa se je znesek skoraj podvojil in bodo upravičenci tako prejeli 276 EUR/ha letno (Strateški načrt …, 2022). Območje raziskave je omejeno na TNP, ki je največje zavarovano območje v Slo- veniji s površino približno 840 km2, kar predstavlja 4 % celotne površine Slovenije. TNP delimo na tri kategorije varstvenih območij, kot njegove prednostne naloge pa so opredeljeni ohranjanje kulturne in naravne dediščine, trajnostni razvoj ter komu- niciranje s širšo javnostjo (TNP, 2022). Sočasno so metodo za prepoznavanje grbinastih travnikov razvijali na Kmetij- skem inštitutu Slovenije (Bergant in sod., 2020). Metoda temelji na uporabi reliefnega koeficienta z lokalnimi okni različnih dimenzij. Za klasifikacijo območij grbinastih travnikov so uporabili metodo največje verjetnosti. Celoten postopek so razvijali na območju, kjer so grbinasti travniki na povsem uravnanem območju, in ni bil preiz- kušen na območjih razgibanega površja, kar bi pokazalo dejansko uspešnost njihove identifikacije. Postopek je bil testiran zgolj na učnem območju, zato njegova prava aplikativna vrednosti ni znana. Dela 58 - FINAL.indd 33 2. 03. 2023 10:40:51 34 Sašo Stefanovski, Barbara Lampič | Dela 58 | 2022 | 27–48 Slika 4: Območje raziskave, prekrito z mrežo šestkotnikov, ki so bili uporabljeni za analizo razporeditve grbinastih travnikov. 3 METODE Grbine veljajo za mikroreliefno obliko, kar otežuje njihovo prepoznavanje na podlagi digitalnega modela višin (DMV) ločljivosti 1 meter. Za območje TNP je od leta 2015 na voljo DMV, pridobljen s tehnologijo LiDAR (ARSO, 2015). Za potrebe identifi ka- cije in analize smo uporabili podatkovne sloje, ki so navedeni v preglednici 1. Za potrebe celovitejše inventarizacije grbinastih travnikov smo izdelali algoritem, s katerim je mogoče prepoznati mikroreliefne oblike, ki ustrezajo morfometričnim kriterijem grbinastega površja. Največji izziv prepoznavanja grbinastih travnikov zgolj na podlagi kvantitativnih podatkov je dejstvo, da niso vsi travniki, ki izkazujejo valovitost, obenem tudi grbinasti travniki. Zato je poleg uporabe avtomatskega po- stopka zaznavanja potreben bodisi terenski pregled ali pregled s pomočjo prostorskih podatkov. Mi smo storili slednje. Pri tem smo uporabili digitalne ortofoto posnetke (DOF), digitalni sloj senčenega reliefa, kontinuiran prikaz indeksa topografske od- prtosti ter vektorski prikaz zaznanih grbin in vmesnih kotanj. Del končne evidence Dela 58 - FINAL.indd 34 2. 03. 2023 10:40:53 35 Kvantitativni postopek identifikacije grbinastih travnikov na območju Triglavskega narodnega parka smo preverili tudi na terenu na izbranih lokacijah. Postopkovni model smo razvili na območju doline Krma, saj je za območje dostopna morfološka karta grbinastih travnikov (Koblar, 2013). Reklasifikacijski pragovi so bili določeni empirično s po- močjo ustrezno evidentiranih območij v dolini Krma (Koblar, 2013). Uporabili smo programski orodji ArcMap 10.6.1 in SAGA GIS 7.1.1. Slika 5: Metodološki koraki za prepoznavanje mikroreliefnih oblik in določitev območij grbinastih travnikov. Dela 58 - FINAL.indd 35 2. 03. 2023 10:40:53 36 Sašo Stefanovski, Barbara Lampič | Dela 58 | 2022 | 27–48 Preglednica 1: Podatkovni sloji, uporabljeni v raziskavi. Uporabljeni podatkovni sloji Vir Leto DMV 1 x 1 m ARSO 2015 Digitalni ortofoto GURS 2016 Dejanska raba tal MKGP 2019 Evidenca grbinastih travnikov ZRSVN 2011 Evidenca grbinastih travnikov ZRSVN 2021 Dejanska raba tal MKGP 2022 Grafična enota rabe kmetijskega gospodarstva MKGP 2022 Metoda prepoznavanja grbin in kotanj temelji na uporabi indeksa topografske od- prtosti (ITO). ITO je bil izdelan za potrebe vizualizacije DMV-ja. Na podlagi razlike med povprečnim minimalnim nadglaviščnim in povprečnim minimalnim podnož- iščnim kotom za osem smeri neba dobimo vrednosti, ki nakazujejo dominantnost celice v prostoru glede na poljubno sosedstvo (Yokohama, Shirasawa, Pike, 2002). Pozitivni ITO nakazuje, da celica leži na vzpetini, medtem ko negativne vrednosti nakazujejo na lego v kotanji, zato je njegova uporabnost bila že prepoznana pri zazna- vanju kraških reliefnih oblik (Meng in sod., 2018). Pred pričetkom analize je DMV treba zgladiti s pomočjo orodja Filter v ArcMapu, da zmanjšamo vpliv šuma. Zglajen DMV nato uvozimo v programsko orodje SAGA GIS, kjer ga uporabimo kot vhodni podatek pri orodju Topographic Openness. Radij sosedstva znaša 1 meter oziroma analizo izvedemo za lokalno okno celice 3 x 3. Dobi- mo dva izhodna sloja, pozitivno in negativno odprtost. Negativno odprtost odštejemo od pozitivne in dobimo ITO, ki ga nato uvozimo v ArcMap. V nadaljevanju smo izdelali postopkovni model v programskem orodju ArcMap. Prvi korak je, da na podlagi rabe tal omejimo območja, ki jih bomo analizirali. V našem primeru so to trajni travniki, ekstenzivni sadovnjaki in kmetijske površine v zaraščanju. Sledi reklasifikacija sloja ITO, kjer kot potencialne grbine definiramo ob- like nad pragom 0,04 rad (2,292°), potencialne kotanje pa so oblike pod pragom –0,04 rad (–2,292°). S tem korakom izoliramo potencialne oblike, ki jih nato vektorizira- mo. S pomočjo orodja Zonal Statistics as Table izvedemo prostorsko poizvedovanje in obdržimo vse oblike, ki imajo višino večjo od 0, njihova površina pa ne presega 20 m2. Grbine lahko zaznamo v nizu, kjer se rastrske celice stikajo. Zaradi tega je bil reklasifikacijski prag postavljen višje od površine posamezne grbine. Oblikam, ki smo jih obdržali, določimo težišča (centroide). Na podlagi dobljenih točk nato algoritem izračuna njihovo gostoto pri krožnem sosedstvu z radijem 20 metrov. Vsa območja, kjer je gostota večja od 17.500/km2, izoliramo in vektoriziramo. Kjer je naklon več- ji od 35°, grbinastih travnikov ne pričakujemo, saj prevladuje pobočno premeščanje Dela 58 - FINAL.indd 36 2. 03. 2023 10:40:53 37 Kvantitativni postopek identifi kacije grbinastih travnikov na območju Triglavskega narodnega parka materiala (pretanka plast prsti in prepereline), odtok korozivne vode pa je hitrejši. Vsa območja, ki so manjša od 100 m2, izločimo. Rezultat algoritma so potencialna območja grbinastih travnikov v vektorski obliki, ki jih je nato treba preveriti. Slika 6: Koncept izračuna topografske odprtosti za sosedstvo r. Ko je zenitalni kot večji od nadirnega, se celica locira na lokalnem reliefnem maksimumu, v primeru prevlade nadirnega kota celica leži v lokalni reliefni depresiji. Dela 58 - FINAL.indd 37 2. 03. 2023 10:40:54 38 Sašo Stefanovski, Barbara Lampič | Dela 58 | 2022 | 27–48 Slika 7: Primer poteka celotnega postopka na primeru planine Blato. S pomočjo opisanega kvantitativnega postopka smo identificirali potencialna ob- močja, kjer lahko pričakujemo pojavljanje grbinastih travnikov. Nadaljevanje je kva- litativne narave, saj je potreben pregled zaznanih območij s pomočjo prostorskih po- datkov. Na podlagi senčenega reliefa, kontinuiranega rastrskega zapisa ITO, DOF-ov in vektorskih slojev grbin ter kotanj območja nato zamejimo ročno. Izhodni sloj poleg grbinastih travnikov vključuje še gozdne robove, travnike v zaraščanju, travnike s ka- mnitimi bloki, območja šuma, nastalega pri snemanju površja, itd. Za preveritev ustreznosti pridobljenega modelnega sloja smo obstoječa prostorska sloja (sloj 2011 in sloj 2021) in na novo vzpostavljen modelni sloj grbinastih travnikov še podrobneje analizirali – izvedli smo presek vektorskih slojev vseh treh evidenc z dejansko rabo tal in grafičnimi enotami rabe (GERK-i). S tem smo dobili vpogled v strukturo dejanske rabe tal na prepoznanih območjih grbinastih travnikov. Z analizo zastopanosti grafičnih enot rabe kmetijskih gospodarstev pa smo ovrednotili obseg površin, za katere so kmetje upravičeni do prejema izravnalnih izplačil. Za ustreznejši prostorski pregled smo območje TNP prekrili z vektorsko mrežo šestkotnikov površine 1 km2. Vsakemu šestkotniku smo izračunali delež površja, ki je opredeljen kot grbinast travnik (slika 11). To smo storili za oba evidenčna sloja in naš ustvarjen modelni sloj. Na ta način smo dobili vpogled v prostorsko razporeditev grbinastih travnikov vseh treh vektorskih podatkovnih baz. Dela 58 - FINAL.indd 38 2. 03. 2023 10:40:54 39 Kvantitativni postopek identifi kacije grbinastih travnikov na območju Triglavskega narodnega parka 4 REZULTATI IN RAZPRAVA S pomočjo opisane metode smo na območju TNP prepoznali in zabeležili 230,3 ha gr- binastih travnikov, kar je bistveno več od obeh obstoječih evidenc. Osnovna evidenca grbinastih travnikov, ki je bila javna in v uporabi od leta 2011 pa vse do leta 2021, je vključevala 157,4 ha površin (preračun podatkov ZRSVN, 2011). V letu 2021 terensko posodobljen prostorski sloj grbinastih travnikov obsega nekoliko več, 165,6 ha povr- šin (Usnik in sod., 2021). Naše analize kažejo, da bi bilo 53 ha površin grbinastih trav- nikov iz prvotne evidence 2011 smiselno izločiti. Večinoma so to površine travnikov, Slika 8: Prikaz podatkov, ki služijo kot pomoč pri prepoznavanju in zamejevanju grbinastih travnikov. Primer grbinastih travnikov ob uravnanem travniku na planini Blato. Dela 58 - FINAL.indd 39 2. 03. 2023 10:40:55 40 Sašo Stefanovski, Barbara Lampič | Dela 58 | 2022 | 27–48 ki so izravnane, hkrati pa so bile zamejitve posameznih poligonov nenatančne, saj so bile vključene tudi nekatere pozidane in poraščene površine. Obenem pa evidenčni sloj 2011 ni vključeval kar 125,9 ha površin, ki smo jih mi opredelili kot grbinaste. Primerjava s stanjem v letu 2021 posodobljene evidence kaže, da je naš modelni sloj za 64,7 ha obsežnejši (preglednica 2). Evidenčni sloj 2021 in modelni sloj se prekrivata na površini 123,4 ha. 42,2 ha evidenčnega sloja 2021 se z našim modelnim slojem ne prekriva. Za te površine lahko predpostavljamo, da bi bila potrebna dodatna terenska preveritev za njihovo potrditev. Minimalne razlike v površinah slojev nastanejo tudi zaradi samega izrisa meje. Meje ne potekajo po uradnih parcelnih mejah, ampak so bile določene ročno. Subjektivno določanje meje istega območja lahko vodi do manj- šega odstopanja, kar se odraža tudi v našem primeru. Ustreznost modelnega sloja smo preverili še s pomočjo pregleda dejanske rabe na območjih evidentiranih grbinastih travnikov. Struktura dejanske rabe zemljišč po vseh treh prostorskih slojih kaže večjo ustreznost modelnega sloja (2022) in posodo- bljene evidence iz leta 2021, saj predstavljajo trajni travniki v obeh slojih velik delež v strukturi rabe (preglednica 2). Nepravilnosti sloja so najbolj očitne pri evidenci iz leta 2011, kjer so v večjem obsegu zastopane tudi neustrezne kategorije rabe. Preglednica 2: Dejanska raba tal na obravnavanih slojih grbinastih travnikov. Dejanska raba Modelni sloj 2022 (ha) Evidenca 2021 (ha) Evidenca 2011 (ha) Modelni sloj 2022 (%) Evidenca 2021 (%) Evidenca 2011 (%) travniški sadovnjak 1,0 1,2 2,5 0,4 0,8 1,6 trajni travnik 222,0 157,7 124,2 96,4 95,2 78,9 kmetijska zemljišča (KZ) v zaraščanju 1,8 1,0 1,6 0,8 0,6 1,0 neobdelano KZ 1,6 0,5 0,7 0,7 0,3 0,5 KZ poraslo z gozdnim drevjem 2,7 2,8 4,8 1,2 1,7 3,1 drugo 1,3 2,5 23,6 0,5 1,5 15,0 skupaj 230,3 165,6 157,4 100,0 100,0 100,0 Vir: ZRSVN, 2011; 2021; MKGP, 2022b. Do podobnih ugotovitev smo prišli tudi s presekom vseh treh vektorskih slojev grbinastih travnikov z aktualnimi grafičnimi enotami rabe (MKGP, 2022a). Preverjali smo namreč, v kolikšnem obsegu so na območju grbinastih travnikov že opredeljeni GERK-i in posledično, s katerimi površinami kmetje lahko vstopajo v plačila Pro- grama razvoja podeželja. Ugotovili smo, da se struktura rabe GERK-ov med obrav- navanimi sloji pomembno razlikuje in vse večji delež predstavljajo površine travinja Dela 58 - FINAL.indd 40 2. 03. 2023 10:40:55 41 Kvantitativni postopek identifikacije grbinastih travnikov na območju Triglavskega narodnega parka z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi. Na primernost novega modelnega sloja pa kaže tudi izračun površin grbinastih travnikov, ki so v 79 % že vključene v grafične enote rabe kmetijskih gospodarstev (preglednica 3). Slika 9: Grafične enote rabe (v ha) na obravnavanih slojih grbinastih travnikov. Vir: ZRSVN, 2011; ZRSVN, 2021; MKGP, 2022a. Preglednica 3: Grafične enote rabe (v ha) na obravnavanih slojih grbinastih travnikov. Sloj grbinastih travnikov Trajni travnik Travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi Drugo Skupaj (GERK-i) Delež površin GERK-ov (%) evidenca 2011 87,2 8,4 1,5 97,1 61,7 % evidenca 2021 93,6 33,6 0,7 127,9 77,2 % modelni sloj 2022 101,5 80,0 0,4 182,0 79,0 % Vir: ZRSVN, 2011; 2021; MKGP, 2022a. Številna na novo prepoznana območja grbinastih travnikov se nahajajo na dobro dostopnih in znanih lokacijah (npr. planini Blato in Javornik), kar nakazuje, da je bila evidenca, ki se je uporabljala v Sloveniji daljše obdobje, pripravljena nesistematično in brez kvantitativno določenih kriterijev. Obsežne grbinaste površine so namenjene paši, zato je rastlinski pokrov na teh območjih precej spremenjen in predvidevamo, da je degradacija rastlinskega pokrova v preteklosti vplivala na nevključenost v evidenco. Dela 58 - FINAL.indd 41 2. 03. 2023 10:40:55 42 Sašo Stefanovski, Barbara Lampič | Dela 58 | 2022 | 27–48 Slika 10: Paša močno vpliva na vegetacijski pokrov grbinastih travnikov – primer grbinastih pašnikov na Uskovnici (foto: B. Lampič, 2019). Razvidno je, da so bili pri vzpostavitvi prvotne evidence grbinastih travnikov (ZRSVN, 2011) odločilni naravovarstveni kriteriji, sama uporaba sloja pa je bila kas- neje mnogo širša. Primarni kriterij za opredelitev grbinastih travnikov je oblikovanost površja, zato morajo biti vanjo vključena tudi ta območja. Rastiščni pogoji in raba gr- binastih travnikov sta zgolj dva izmed mnogih kriterijev, na podlagi katerih bo v pri- hodnje treba grbinaste travnike natančneje opredeliti in tipizirati. Prvi terenski poskus tipizacije že nakazuje potrebo stroke po podrobnejši obravnavi (Usnik in sod., 2021). Slika 11 prikazuje prostorsko razporeditev grbinastih travnikov vseh treh podatkov- nih slojev. Opazno je predvsem, da so deleži zastopanosti znotraj šestkotnikov (povr- šine 1 km2) najmanjši pri evidenčnem sloju iz leta 2011. Obenem ima ta sloj tudi naj- manjše število šestkotnikov, ki vsebujejo grbinaste travnike. Evidenčni sloj 2021 ima zelo podobno razporeditev šestkotnikov kot sloj iz leta 2011, saj je ta podatkovni sloj uporabljen kot izhodišče za terensko delo. Modelni sloj 2022 prikazuje največje število šestkotnikov, saj je bila analiza opravljena brez začetnih predpostavk o natančnejši lo- kaciji grbinastih travnikov in bila sistematično in skrbno opravljena za celotno območje TNP. Opaziti gre predvsem velike razlike na območju Pokljuke, kjer smo vključili veliko število planin, ki so bile (zaradi paše) v preteklosti načrtno izključene. Širša prostorska razporeditev grbinastih travnikov kaže, da se pojavljajo na obmo- čjih ledeniških dolin in na Pokljuki. Gre za območja, kjer je prevladovala ledeniška Dela 58 - FINAL.indd 42 2. 03. 2023 10:40:59 43 Kvantitativni postopek identifi kacije grbinastih travnikov na območju Triglavskega narodnega parka Slika 11: Prikaz površin grbinastih travnikov v evidenci 2011, terensko posodobljeni evidenci 2021 in modelnem sloju 2022. Dela 58 - FINAL.indd 43 2. 03. 2023 10:41:02 44 Sašo Stefanovski, Barbara Lampič | Dela 58 | 2022 | 27–48 agradacija gradiva. Inventar grbinastih travnikov nam hkrati lahko služi tudi kot iz- hodišče za njihovo morfogenetsko interpretacijo. Slika 12: Primerjava rezultata opredelitve grbinastih travnikov v fazi postopkovnega modela in končne zamejitve. Predstavljen postopek smo dodatno ovrednotili na območju doline Krma, saj gre za edino območje z natančno morfografsko karto (Koblar, 2013). Izkazalo se je, da nam postopkovni model lahko služi kot pokazatelj območij, ki jih je naknadno treba še kvalitativno oceniti in pregledati. Model torej ni neposredno uporaben za detekcijo grbinastih travnikov brez naknadnega terenskega ali digitalnega pregleda s pomočjo vizualizacijskih tehnik površja, a vseeno bistveno skrajša postopek preveritve. Težav- na so predvsem območja, ki so v zaraščanju, saj je hrapavost DMV-ja na teh območjih zelo sorodna hrapavosti grbinastih travnikov, zato jih lahko model zabeleži kot poten- cialna območja grbinastih travnikov. Hkrati so problematična tudi območja z velikim Dela 58 - FINAL.indd 44 2. 03. 2023 10:41:03 45 Kvantitativni postopek identifikacije grbinastih travnikov na območju Triglavskega narodnega parka deležem površja, ki je prekrito s kamnitimi bloki. Ker gre za glaciokraško površje, je takšnih območij veliko, vendar jih je enostavno razlikovati od grbinastih travnikov na podlagi DOF-ov in drugih vizualizacij. Ravno tako je detekcija otežena na območjih, kjer je šum podatkov očiten. Kljub vsemu lahko model opredelimo kot uporaben za tovrstni postopek identifikacije. Ker gre za obširno območje, je terenski pregled ali pregled s pomočjo vizualizacij površja predolgotrajen proces. Hkrati sami naravno- geografski dejavniki območja otežujejo terensko delo, saj gre za gorato območje, tla pa so lahko dobršen del leta pokrita s snežno odejo, kar onemogoča terensko identifika- cijo. S postopkovnim modelom smo posledično prihranili čas zaradi pospešene iden- tifikacije ter sredstva, ki bi jih sicer porabili za potrebe terenskega dela. Verifikacijo rezultatov modela lahko v zadostni meri opravimo s pomočjo DOF-ov. 5 SKLEP Članek predstavlja polsamodejni postopek prepoznavanja grbinastih travnikov na podlagi DMV-ja in DOF-ov. V prvi fazi s postopkovnim modelom izdelamo sloj poten- cialnih območij grbinastih travnikov. Njihova identifikacija temelji na uporabi ITO, ki izhaja iz rastrskega podatka o višinah ločljivosti 1 x 1 meter, pridobljenega z lidarskim snemanjem (ARSO, 2015). Izhodni sloj je prvi pokazatelj, katera območja v morfome- tričnem kontekstu ustrezajo grbinastim travnikom. Ta območja nato opredelimo za (ne)grbinasta s pomočjo vizualizacij površja. Postopek identifikacije je nekoliko zamu- den, saj ni povsem avtomatski, vendar je v časovnem smislu ustreznejši od terenskega preverjanja in kartiranja, ki je na goratem območju še dodatno oteženo. Metodološko bi postopek lahko izboljšali in nadgradili z uporabo natančnejšega DMV-ja. Uporabnost razvitega postopka smo preverili na celotnem območju TNP ter pre- poznali 64,7 ha več grbinastih travnikov, kot jih vključuje terensko posodobljen evi- denčni sloj iz leta 2021, oziroma 72,9 ha več, kot jih je bilo v evidenci 2011. Kot že v predhodnih raziskavah (Lampič, Kastelic, 2021) tudi mi ugotavljamo, da so lahko kvantitativni postopki za prepoznavanje in identificiranje elementov v prostoru pri- merni in učinkoviti, če razpolagamo s kvalitetnimi osnovnimi prostorskimi sloji in vsebinsko ustrezno naslovimo problem. Primernost vseh treh prostorskih slojev gr- binastih travnikov za implementacijo ukrepov Programa razvoja podeželja smo pre- verili z zastopanostjo grafičnih enot rabe (GERK-ov) in ugotovili, da so površine na novo vzpostavljenega modelnega sloja grbinastih travnikov 2022 v 79 % že vključene v grafične enote rabe kmetijskih gospodarstev, torej v precej večjem obsegu kot evi- denca iz leta 2011 (le 61,7 %) in evidenca iz leta 2021 (77,2 %). Izdelan modelni sloj grbinastih travnikov ima širšo aplikativno vrednost, saj se lahko z njegovo pomočjo ustrezneje in podrobneje opredelijo območja, katerih la- stniki so upravičeni do plačil za izvajanje prilagojenih kmetijskih praks na grbinastih travnikih. Ker je morfogeneza grbinastih travnikov še vedno manj poznana, lahko Dela 58 - FINAL.indd 45 2. 03. 2023 10:41:03 46 Sašo Stefanovski, Barbara Lampič | Dela 58 | 2022 | 27–48 na osnovi celovitejšega modelnega sloja raziskujemo razvoj in pojavnost grbinastih travnikov v različnih geomorfnih okoljih, saj na primer njihov nastanek na območjih fluvialne agradacije (npr. vršaj v dolini Krma) ostaja še povsem nepojasnjen. Literatura in viri ARSO [Agencija Republike Slovenije za okolje], 2015. Podatki LIDARskega snema- nja. URL: http://gis.arso.gov.si/evode/profile.aspx?id=atlas_voda_Lidar@Arso (ci- tirano 15. 6. 2019). Ambrožič, T., 2006. Grbinasti travniki v Zgornji Radovni. Diplomsko delo. Ljubljana: Biotehniška fakulteta. Bergant, J., Kastelic, P., Bertoncelj, I., Travnikar, T., Bedrač, M., Vrščaj, B., 2019. Ana- liza in priprava strokovnih izhodišč s predlogi varstvenih ukrepov za ohranjanje grbinastih travnikov v Triglavskem narodnem parku. Končno poročilo. Ljubljana: Kmetijski inštitut Slovenije. Bergant, J., Kastelic, P., Bertoncelj., I., 2020. Uporaba reliefnega koeficienta za zazna- vanje potencialnih območij grbinastih travnikov na osnovi posnetkov laserskega skeniranja površja (LiDAR). V: Ciglič, R., Geršič. M., Perko, D., Zorn, M. (ur.). GIS v Sloveniji 15. Ljubljana: Založba ZRC. Bizjak, J., 1999. Pocarjeva domačija v dolini Radovne. Ljubljana: Ministrstvo za kultu- ro, Uprava RS za kulturno dediščino. Cvetek, J., 1971. Grbinasti travniki s posebnim ozirom na Bohinj. Geografski vestnik, 42, str. 67–78. Embleton-Hamann, C., 2004. Processes responsible for the development of a pit and mound microrelief. Catena, 57, 2, str. 175–185. DOI: 10.1016/j.catena.2003.10.017. Golobič M., Penko Seidl, N., Lestan, A. N., Pačnik, L., Libnik, N., Vrbajnščak, M., Vrščaj, B., Kralj, T., 2015. Opredelitev krajinske pestrosti in krajinskih značilnosti, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Končno poročilo, Ciljni razisko- valni program V4–143. Ljubljana. Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila 2015–2020. 2015. Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Koblar, S., 2013. Morfogeneza grbinastih travnikov. Diplomsko delo. Ljubljana: Filo- zofska fakulteta. Lampič, B, Kastelic, A., 2021. Prepoznavanje in evidentiranje mejic: preverjanje raz- ličnih metod na pilotnem območju Ljubljanskega barja. Dela, 56, str. 5–51. DOI: 10.4312/dela.56.5-51. Meng, X., Xiong, L., Yang, X., Yang, B., Tang, G., 2018. A terrain openness index for the extraction of karst Fenglin and Fengcong landform units from DEMs. Journal of Mountain Science, 15, 4, str. 752–764. DOI: 10.1007/s11629-017-4742-z. MKGP [Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano], 2019. Dejanska raba tal. URL: https://rkg.gov.si/vstop/ (citirano 15. 12. 2022). Dela 58 - FINAL.indd 46 2. 03. 2023 10:41:03 47 Kvantitativni postopek identifikacije grbinastih travnikov na območju Triglavskega narodnega parka MKGP [Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano], 2022a. Grafična enota rabe kmetijskega gospodarstva. URL: https://rkg.gov.si/vstop/ (citirano 15.  12. 2022). MKGP [Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano], 2022b. Dejanska raba tal. URL: https://rkg.gov.si/vstop/ (citirano 15. 12. 2022). Odar, Š., 1993. Okoljevarstvena problematika izravnavanja grbinastih travnikov v Bo- hinju. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Operacija: Grbinasti travniki: Podukrep 10.1 – Plačilo kmetijsko-okoljskih-podneb- nih obveznosti, 2018. Program razvoja podeželja. URL: https://www.program-po- dezelja.si/sl/ukrepi-in-podukrepi-prp-2014-2020/m10-kmetijsko-okoljska-pod- nebna-placila/podukrep-10-1-placilo-kmetijsko-okoljskih-podnebnih-obvezno- sti/grbinasti-travniki (citirano 9. 6. 2019). Piskernik, A., 1960/61. Grbinasti travniki. Proteus, 7, str. 187–188. Prezelj, K., 2012. Vegetacija in vlažnostne razmere na grbinastih travnikih v Zgornji Radovni in Krmi. Diplomsko delo. Ljubljana: Biotehniška fakulteta. Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo. Skupna kmetijska politika 2023–2027. URL: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/sku- pna-kmetijska-politika-po-letu-2020/ (citirano 2. 11. 2022). TNP [Triglavski narodni park]. O parku. URL: https://www.tnp.si/sl/spoznajte/po- datki-o-parku-2/ (citirano 5. 12. 2022). Usnik, S., Erjavec D., Žvikart, M., Dobravec, M., 2021. Kartiranje grbinastih travni- kov v Sloveniji. Končno poročilo. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za varstvo narave. Yokohama, R., Shirasawa, M., Pike, R. J., 2002. Visulizing Topography by openness: A new application of image processing to digital elevation models. Photogrammetric Engineering & Remote Sensing, 68, 3, str. 257–265. ZRSVN [Zavod Republike Slovenije za varstvo narave], 2011. Evidenčni sloj grbina- stih travnikov. ZRSVN [Zavod Republike Slovenije za varstvo narave], 2021. Evidenčni sloj grbina- stih travnikov. Zwitter, Ž., 2021. Ljudsko poimenovanje grbinastih travnikov (osebni vir, 15. 10. 2021). Ljubljana. Dela 58 - FINAL.indd 47 2. 03. 2023 10:41:03 48 Sašo Stefanovski, Barbara Lampič | Dela 58 | 2022 | 27–48 QUANTITATIVE METHOD FOR THE IDENTIFICATION OF HUMMOCKY MEADOWS IN THE TRIGLAV NATIONAL PARK Summary This paper presents a semi-automatic method for identifying hummocky meadows based on digital elevation model (DEM) and digital orthophoto quadrangle (DOQ) images. In the first phase, a geoprocessing model is used to generate a layer of poten- tial areas with hummocky meadows. Their identification is based on the use of the topographic openness index (TOI) derived from grid elevation data with a resolution of 1x1 m obtained from LiDAR imagery (ARSO, 2015). The output layer is an initial indication of which areas correspond to hummocky meadows in a morphometric context. These areas are then identified as (non)hummocky based on surface visuali- sations derrived from the DEM. The identification process is somewhat time consum- ing because it is not fully automated, but it is more time efficient than field verification and mapping, which is even more difficult in mountainous areas. Methodologically, the procedure could be improved and extended by using a more accurate DEM. The usefulness of the developed procedure was also verified in reality in the area of the Triglav National Park (TNP), identifying 64.7 ha more hilly meadows than in the 2021 field-updated inventory or 72.9 ha more than in the 2011 inventory. As in previous studies (Lampič, Kastelic, 2021), we conclude that quantitative methods for identifying spatial features can be appropriate and effective if we have high-quality baseline spatial layers and address the problem appropriately. The suitability of all three spatial layers of hummocky meadows for the implementation of Rural Develop- ment Programme (RDP) measures was verified by overlaying the graphic unit of the agriculture holdings (grafična enota kmetijskega gospodarstva – GERK), and it was found that 79% of the areas in the newly created model layer of hummocky meadows 2022 are already included in the GERK which is significantly more than the 2011 in- ventory (only 61.7%) and the 2021 inventory (77.2%). The developed data layer of hummocky meadows has a broader application value, as it can be used to identify in a more relevant and detailed way the areas whose own- ers are eligible for payments for the implementation of adapted management practises on hummocky meadows. Since the morphogenesis of hummocky meadows is still less well understood, the developed data layer can be used to study the evolution and oc- currence of hummocky meadows in different geomorphological environments, since, for example, their origin in areas of fluvial aggradation (e.g., alluvial fan in Krma val- ley) is still completely unclear. Dela 58 - FINAL.indd 48 2. 03. 2023 10:41:03 49 Položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem v postmodernem družbenem utripu Izvleček Prispevek prikazuje sodobne prostorske in socialne procese na avstrijskem Koroškem in analizira položaj slovenske manjšine v pogojih postmodernega družbenega stadija. Manjšina je družbeni kolektiv, ki se je skozi desetletja številčno zmanjševal zaradi asimilacije. To so sprožali tako namerni asimilacijski ukrepi na eni ter vrsta dejav- nikov v družbenem okolju na drugi strani. Proučujemo, kako in v kakšni meri lahko značilnosti prostorskih struktur in življenjski slog ljudi v postmoderni družbi vplivajo na pripadnike manjšine. Ključne besede: manjšina, koroški Slovenci, Koroška, socialna geografi ja, postmo- derna družba *Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografi jo, Aškerčeva 2, SI- 1000 Ljubljana, Slovenija e-pošta: jernej.zupancic@ff .uni-lj.si Izvirni znanstveni članek COBISS 1.01 DOI: 10.4312/dela.58.49-75 POLOŽAJ SLOVENSKE MANJŠINE NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM V POSTMODERNEM DRUŽBENEM UTRIPU Jernej Zupančič* Dela 58 - FINAL.indd 49 2. 03. 2023 10:41:03 50 Jernej Zupančič | Dela 58 | 2022 | 49–75 THE POSITION OF THE SLOVENIAN MINORITY IN THE AUSTRIAN LAND CARINTHIA IN THE POST-MODERN SOCIAL STAGE Abstract The article explains the recent spatial conditions and processes in Austrian Carinthia and analyzes the position of the Slovenian minority in the conditions of the postmo- dern social stage. A minority is a social group whose number has decreased over the decades due to assimilation. This was triggered, on the one hand, by targeted assi- milation measures and, on the other hand, by a number of factors in the social en- vironment. We study how and to what extent the characteristics of spatial structures and people's lifestyles in postmodern society can affect members of the minority. Keywords: minority, Carinthian Slovenes, Carinthia, social geography, postmodern society 1 UVOD Geografske raziskave o povezanosti med prostorskimi strukturami, življenjskim slogom in razvojem etnične identitete manjšin sodijo v klasiko geografskih pristopov v okviru etničnih študij. Slovenska geografija je po zaslugi del V. Klemenčiča že v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja postavila vsebinske okvire in raziskovalne pristope, po katerih so se manjšine kot družbeni kolektivi izkazovali kot identitetno ranljivi pred- vsem v fazah prehoda iz agrarne in podeželske v industrijsko in urbano fazo družbene- ga razvoja. Ti procesi so časovno sovpadali z obdobji povečanega asimilacijskega priti- ska na manjšine kot posledica političnih ukrepov (Klemenčič, Klemenčič, 2010). Delno je mogoče nenaklonjenost avstrijske politike do manjšine gledati tudi v zgodovinski perspektivi in (kar je bilo še bolj prisotno v Beneški Sloveniji v Italiji) v širši dimenziji geopolitičnega tekmovanja med kapitalističnim in socialističnim svetom. Raziskovanje manjšin se je sicer prvenstveno usmerjalo k vprašanjem jezikovnih praks, identitetnega opredeljevanja, zgodovinskih procesov ter pravnega položaja manjšin. Ta vprašanja so zanimala tudi geografe, predvsem v povezavi s socialno in prostorsko dinamiko na ob- močju poselitvenega območja manjšin. Suburbanizacija je v občinah okrog Celovca in Beljaka zaradi priseljevanja zniževala delež Slovencev, kar je sistematično zmanjševalo najprej rabo slovenščine v lokalnem okolju in pozneje krnilo jezikovne kompetence pri- padnikov manjšin ter s tem posredno učinkovalo v odpovedovanje slovenski identiteti. Na perifernih območjih je bila asimilacija počasnejša, a število pripadnikov manjšine je nazadovalo zaradi odseljevanja. Na večino teh procesov ni imela manjšina skoraj nikakršnega vpliva. Popisi od 1991 dalje so zabeležili novo tendenco v poselitvenem Dela 58 - FINAL.indd 50 2. 03. 2023 10:41:03 51 Položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem v postmodernem družbenem utripu vzorcu manjšine: naraščanje v urbanih okoljih. Čeprav je bilo doseljevanje v mesta pri- sotno že prej, se statistično to ni posebej poznalo. Povečevanje števila slovenskega urba- nega prebivalstva je treba poleg selitvam pripisati tudi dvigu slovenske zavesti, povezano s socialnim statusom in izobrazbo; torej kombinacijo, ki je ob še nekaterih drugih druž- benih in političnih spremembah (predvsem osamosvajanje Slovenije) med pripadni- ki slovenske manjšine očitno delovala v smer spodbujanja slovenskega opredeljevanja (Zupančič, 1998). Podobni učinki so bili značilni za vsa večja mesta po Avstriji (Zu- pančič, 1999). Nekateri so socialne spremembe znotraj manjšine omenjali kot ključni dejavnik tudi številčne stabilizacije (Reiterer, 1993, str. 51). Sorazmerno večja kulturna angažiranost manjšine (za razliko od večinskega prebivalstva) je značilen učinek kul- turno-obrambnega refleksa manjšine, ki z večjim kulturnim udejstvovanjem dokazuje voljo po etničnem preživetju (Zupančič, 2022). V manjšinskih študijah je bil vpliv prostorskih dejavnikov navadno podcenjen ali celo povsem spregledan. Prav na primeru koroških Slovencev je V. Klemenčič že pred desetletji dokazoval, kako močno lahko socialni in prostorski procesi učinkujejo na manjšino. Na prehodu iz tradicionalne (agrarne) v moderno (industrijsko družbo) je bila značilna sprememba poklicev iz kmečkih v različne profile v industrijskih, uprav- nih in storitvenih dejavnosti, selitev v mesta in prevzem mestnega načina življenja (Klemenčič, 1986, str. 54). Asimilacija je bila v tej fazi evidentno hitrejša kot prej v kmečki družbi in na podeželju (Klemenčič, 1994). Klemenčič je predvideval (in po- dobno tudi Reiterer, 1993) umirjanje asimilacijskega tempa v družbi s prevladujočim urbanim načinom življenja (Klemenčič, 1986). Vendar se je z uveljavitvijo postmo- derne družbene faze izkazalo, da urbani način življenja sam po sebi ni bil ključni de- javnik vpliva na pogoje etnične identifikacije (Obid, 2018). Življenjski slog je doživel številne spremembe, ki pa niso pogojene le z urbanimi pogoji, temveč jih pomembno usmerjajo tudi druge okoliščine. Manjšina je sorazmerno maloštevilčna skupnost, ki lahko le zelo skromno vpliva na razvoj širših političnih razmer, gospodarsko-social- nih procesov in tudi na oblikovanje postmoderne družbe. Bistveno je, kako manjšina na te razmere reagira in se jim prilagaja. Prispevek sestavljajo trije deli. Uvodnemu opisu sledita krajša prikaza demograf- sko-etničnega ter prostorskega razvoja. V rezultatih in razpravi so podrobneje prika- zane značilnosti postmodernega družbenega stadija na južnem Koroškem in ocenje- no je, kako to učinkuje na usodo manjšine. 2 METODE IN PRISTOPI RAZISKOVANJA V letih 2017 in 2018 smo načrtovali širšo interdisciplinarno raziskavo1 o identiteti pripadnikov slovenskih manjšin in diaspor in med težišči terenskega raziskovanja je bila tudi avstrijska Koroška. Načrt je obsegal izpeljavo tako spletne ankete kakor (to je v kontekstu raziskovanja še posebej pomembno) serije poglobljenih strukturiranih Dela 58 - FINAL.indd 51 2. 03. 2023 10:41:03 52 Jernej Zupančič | Dela 58 | 2022 | 49–75 intervjujev. Zaradi načrtovanega števila na testnih območjih (povsod nad 40) in primer- ljive strukture vprašanj bi dobili rezultate, ki bi bili primerni tudi za kvantitativno in ne le kvalitativno analizo. V tem okviru smo odmerili pomembno mesto tudi prostorsko- -socialnim in družbenim okvirom, v katerih manjšine živijo. Projekt ni bil financiran in nadaljnja raziskovanja je bilo treba reducirati do mere ekonomske zdržnosti, pristope pa omejiti in izbrati tudi izsledke drugih parcialnih raziskav. Po drugi strani je oseb- no raziskovalno zanimanje zlasti za vprašanja koroških Slovencev zadržalo stalen stik z manjšino. Procese družbenih in prostorskih sprememb smo zato stalno spremljali. V tem prispevku se le bežno ozremo na analizo številčnega razvoja manjšine in podatke uradnih popisov, ki to omogočajo. Zadnji popis, ki je še beležil podatke o pogovor- nem jeziku (nem. Umgangssprache), je bil popis leta 2001; pozneje po jeziku niso več popisovali in tudi metodologija registracijskih popisov je precej drugačna. Na podlagi statističnih podatkov avstrijske statistike in analize kartografskega gradiva (avstrijske državne topografske karte) za primerjavo stanja izpred dveh do treh desetletij ter analize javno dostopnih googlovih satelitskih posnetkov2 je bilo mogoče ugotoviti glavne zna- čilnosti sodobnih prostorskih sprememb na poselitvenem območju koroških Slovencev. Pri tem smo ugotovili povečano demografsko rast zlasti obeh največjih deželnih mest in tudi njihovo dodatno prostorsko širjenje predvsem na račun gradnje poslovnih kapaci- tet na mestnih robovih ter sočasno izgradnjo prometnih (dostopi, obvoznice, krožišča, parkirišča) in drugih servisnih površin. V notranjosti obeh mest pa je mogoče slediti preurejanju sosesk, adaptaciji in ponekod tudi rasti v višino, mestnemu ozelenjevanju in različnim ukrepom v kontekstu prilagajanja podnebnim spremembam ter povečevanju kakovosti urbanega življenja (ÖREK 2030 in brief, 2021). Zlasti deželno glavno mes- to Celovec se je povečalo tudi zaradi vključevanja bližnjih primestnih naselij v uradne mestne okvire. V tem je lahko prepoznati prostorsko strategijo določene reurbanizacije, čeprav analiza demografskih gibanj govori o še naprej potekajoči suburbanizaciji in nje- nem širjenju daleč na podeželje. Drugi cilj raziskav se je usmerjal k vprašanjem spremembe življenjskega sloga ljudi v pogojih postmoderne družbe in oceni, kako življenjski slog in druge okoliščine ter dejavniki vplivajo na življenje manjšine. Iz predhodnih obširnih raziskav še v zad- nji dekadi 20. stoletja smo imeli na razpolago precej (že obdelanega) gradiva (gre predvsem za intervjuje med Slovenci v Avstriji) (Zupančič, 1997). Dodaten in zelo dragocen vir se je ponudil v seriji »Tako smo živeli«3, ki jih je iz pretežno etnoloških aspektov pripravil Inštitut Urban Jarnik v Celovcu. Vsaka knjiga povzema življenjske izkušnje respondentov – navadno vidnih predstavnikov manjšine v lokalnih okoljih. Zaradi primerljive strukture je bilo mogoče izluščiti predvsem materialne in nemate- rialne pogoje ter način življenja, mišljenja in ravnanja ljudi v agrarni, prehodni in in- dustrijski fazi družbenega razvoja. Uporabili smo 15 teh biografij. Zadnje obdobje, ki zajema postmoderni družbeni stadij, smo lahko pridobili z izbranimi intervjuji med 2018 in 2019; vsega skupaj je bilo opravljenih 13 intervjujev. Ni veliko, a pridobili smo nekaj gradiva vsaj za indikativno opredelitev sodobnih značilnosti življenjskega sloga. Dela 58 - FINAL.indd 52 2. 03. 2023 10:41:03 53 Položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem v postmodernem družbenem utripu V tem obdobju je svoje delo zaključila tudi obširna študija Inštituta za narodnostna vprašanja o mladih v slovenskem zamejstvu. Izsledki so podani v štirih povezanih monografijah (Jagodic, 2018; Kržišnik Bukić, 2017; Novak Lukanovič, 2019; Obid, 2018) in dodatno osvetljujejo tematiko življenjskega sloga, posedovanja vrednot in izražanja etnične identitete. Tako je bilo s precej improvizacije mogoče opredeliti so- dobno prostorsko dinamiko in procese v postmoderni družbi, spremembe življenj- skega sloga ljudi v različnih stadijih družbenega razvoja in okvirno opredeliti kon- tekste etnične identifikacije pripadnikov manjšine v njih. Nekoliko manj običajen, a dragocen vir informacij o vrednotah in ravnanju ljudi v postmodernem družbenem diskurzu, pa je ponudil projekt »Slovenska ledinska, krajinska in hišna imena / Slowe- nische Flur-, Gebiets- und Hofnamen«4, ki ga vodijo na Slovenskem narodopisnem inštitutu Urbana Jarnika v Celovcu in ima za seboj že desetletje izkušenj. Ledinska, krajinska in hišna imena so nesnovna kulturna dediščina okolij s tradicionalno slo- vensko poselitvijo in dokazujejo obstoj slovenske skupnosti in tudi, da ta imena (po- leg uradnih, nemških različic) pokrivajo celoten poselitveni teritorij tudi na obmo- čjih, kjer je po uradnih statistikah zadnjih popisov število že zelo nizko. Pri tem je bistven kontekst zanimanja domačinov za ta imena v obdobju ponovne razprave o postavljanju uradnih dvojezičnih krajevnih napisov; simbolnega dejanja, ki manjšini pomeni predvsem simbolno noto priznavanja skupnosti kot družbenega kolektiva na teritoriju avtohtone poselitve. Porast tega zanimanja pa ni politična teza pariranja za- držani politiki avstrijskih oblasti do izvrševanja manjšinskih pravic, temveč razkriva eno od potez, ki jo iščemo pri raziskovanju postmodernih družbenih vrednot. To je zanimanje za lokalnost, teritorij, zgodovino in kulturo5 in to tudi pri ljudeh, ki so se na sedanjo lokacijo priselili od drugod. 3 DEMOGRAFSKI IN ETNIČNI RAZVOJ KOROŠKIH SLOVENCEV Predstavimo najprej nekatere splošne poteze prebivalstvene dinamike na avstrijskem Koroškem. V analizi se v nadaljevanju osredotočamo predvsem na zadnji dve dese- tletji, ki jih lahko opredelimo kot obdobje postmoderne družbene faze. V začetku pa ni odveč seči časovno stoletje nazaj v čas ob koncu habsburške monarhije, torej še preden je uradno nastala slovenska manjšina. Dežela Koroška je imela ob popi- su 1910 (zadnji pred razkrojem monarhije) okrog 370.000 prebivalcev (Grafenauer, 1946), po evidenci jih je bilo leta 2021 564.513 (Statistisches Handbuch des Landes Kärnten. Daten 2021). Skupno število prebivalstva se je povečalo za dobro tretjino. Po demografskih prognozah je to tudi kulminacija prebivalstvene rasti; poslej naj bi prebivalstvo Koroške številčno postopoma le rahlo nazadovalo (o.c.). Pred stoletjem so Slovenci po revidiranih ocenah popisov ocenjevali med cca 98.000 in 110.000 (ura- dni popisi so prikazali nekaj nižje številke, okrog 85.000 (Unkart, Glantschnig, Ogris, 1984) in s tem predstavljali slabo tretjino vseh (Grafenauer, 1946), ob zadnjem popisu Dela 58 - FINAL.indd 53 2. 03. 2023 10:41:03 54 Jernej Zupančič | Dela 58 | 2022 | 49–75 leta 2001 (ki je še štel jezikovno pripadnost) pa so jih našteli le še okrog 14.010 skupaj oziroma 12.554 le z avstrijskim državljanstvom (Zupančič, 2022). Po ocenah je njihovo število sicer precej večje, do okrog 45.000 (Zupančič, 2021). Številčni razvoj manjšine ima zelo barvito zgodovino ne le po uporabljenih popisnih kategorijah temveč tudi po interpretacijah okoliščin. Dejansko so bili popisi ves čas neke vrste »bojišče« med manj- šino in večino oziroma avstrijskimi institucijami (Klemenčič, Klemenčič, 2008) tudi še dolgo potem, ko se je ob političnih spremembah v Evropi in razglašanjem boljše druž- bene klime v deželi vprašljive številke uporabljalo kot kriterije dodeljevanja manjšinskih pravic. Prikazana številčna razmerja kažejo na izrazito številčno nazadovanje manjšine (Ibounig, 1986). Večino številčnega nazadovanja se pripisuje asimilaciji na eni ter na- činu popisnim značilnostim ugotavljanja jezikovne pripadnosti na drugi strani. Zaradi različnih razlogov se del pripadnikov manjšine od svoje identitete ograjuje, s skupnostjo ne sodeluje in ne komunicira in se naposled povsem odreče manjšinski etnični identiteti ter skupnosti. V slovenskem primeru je največje identitetno težišče jezik; zato je zmanj- šanje rabe jezika nekakšno vsebinsko jedro asimilacijskega procesa (Gstettner, 1988). Pri tem znanje in uporaba večinskega jezika (nemščine) nikakor ne predstavlja asimila- cijskega vzvoda. Manjšina se upravičeno imenuje tudi »dvojezična« skupnost, kar pou- darja nujo po učinkovitem obvladovanju jezika večine. Sodobni pripadniki manjšine so vešči jezika večine v enaki meri in stopnji kot pripadniki večine (Vavti, 2009). Dvo- ali večjezičnost predstavlja ključno veščino vključenosti v večinsko družbo. Za manjšino je problem predvsem nazadovanje znanja in raba manjšinskega jezika in zoževanje be- sednega zaklada pri mlajših (Obid, 2017). Jeziku se zmanjšuje funkcionalnost, ohranja pa simbolno vlogo najpomembnejšega atributa narodne identitete. Obid govori o »sim- bolični etničnosti« (Obid, 2018, str. 40). Kot je navedeno prej, so nove razmere in novi življenjski slogi sistematično zmanjševali vrednost in pomen slovenščine in prek tega posredno pospeševali asimilacijo. Na številčno zmanjševanje manjšine je močno vplival tudi način ugotavljanja jezikovne pripadnosti oziroma jezikovnih praks, ker so rezul- tate popisov uporabljali kot kriterij dodeljevanja manjšinskih pravic, kot so dvojezični krajevni napisi, status jezika v šoli in na uradih in podobno (Klemenčič, 1990). To je še posebej vpadljivo spričo uvedbe popisne kategorije »vindiš«, do katere so strokovnjaki skoraj brez izjeme zelo kritični (Zorn, 1973). Opisujejo jo kot kategorijo dokazovanja o sorazmerni maloštevilčnosti koroških Slovencev. Popisno kategorijo »vindiš« so uvedli ob nacističnem popisu leta 1939 (Zorn, 1973); tedaj je tako opredelila približno polovi- co vsega prebivalstva, ki bi ga (različne kombinacije) lahko opredelili kot slovenskega. Poznejši popisi so razliko med kategorijama »slovensko« in »vindiš« povečevali. Ob po- pisu leta 2001 je predstavljala vsega skupaj nekaj deset oseb (Zupančič, 2002b). Zmanj- ševanje števila pripadnikov manjšine je bil očiten interes avstrijske politike (Klemenčič, Klemenčič, 2010). Na statistično opredeljevanje so imele politične okoliščine in druž- bena klima z manjšini precej nenaklonjeno držo precejšen vpliv. Del manjšine je zaradi različnih razlogov pritajil svojo pripadnost manjšini, tudi tako, da slovenskega jezika v javnosti zavestno ali zaradi strahu in predsodkov ni uporabljal. S tem pa so neposredno Dela 58 - FINAL.indd 54 2. 03. 2023 10:41:03 55 Položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem v postmodernem družbenem utripu sprožali realen asimilacijski proces. Na podlagi spremljanja realne rabe slovenščine ali koriščenja manjšinskih organizacij je bilo mogoče oceniti precej večje število pripadni- kov manjšine. Tudi to je dokaj pogost pojav pri sodobnih manjšinah. Na Koroškem je število ocenjeno na do 45.000, kar je približno trikrat toliko, kot kažejo uradni popisni podatki po kriteriju sporazumevalnega jezika (Zupančič, 2002b). Na popisno in ocenjeno število pripadnikov manjšine pa so pomembno vplivali tudi selitveni tokovi. Čeprav ti v stoletnem okviru 1920–2020 ne predstavljajo zelo mno- žičnih oblik, jih nikakor ne gre zanemariti. Dežela Koroška v moderni dobi ni mogla nuditi vsem zadostnih poklicnih možnosti. Na drugi strani so tradicionalno privlačna okolja zlasti obe največji avstrijski mesti, Dunaj in Gradec, kamor se še vedno zgrinja večji del študentov s Koroške (Bister, 1982). Dunaj je bil kot univerzitetno mesto po- membno središče Slovencev že veliko prej (Medved, 1995). Svetovljansko središče in pisana mešanica ljudstev s širokega geografskega področja skoraj cele Srednje Evrope je prispevala h kulturnemu ozaveščanju, a tudi k večji medjezikovni in medkulturni to- leranci (John, Lichtblau, 1993). Mnogi so po študiju tudi ostali zunaj Koroške. V velika avstrijska mesta so se priseljevali tisti, ki jih je privlačila izbira poklicev in boljše kari- erne možnosti (Zupančič, 2013). Podrobnejše raziskave so dokazale, da je manjšinska skupnost v osemdesetih letih dosegla socialno sredino avstrijske koroške družbe. To se je zadržalo tudi naslednje desetletje (Lokar, 1999). Prednost družbene sredine je pripo- mogla k socialni in tudi kulturni emancipaciji. Tako je nastala tudi teza o določeni eli- tnosti slovenske manjšine. Pripadniki manjšine so dosegli dobro izobrazbeno raven, po socialnem položaju pa so bili večinoma v družbenem povprečju (Reiterer, 1996). V luči domnevne elitizacije manjšine se postavlja vprašanje, kam je izginil manj izobraženi in socialno bolj odvisni del manjšine. Domnevamo, da je za to zaslužna asimilacija. Osebe z nižjo stopnjo izobrazbe in hkrati večjo socialno odvisnostjo (zaradi npr. delovnega po- ložaja) so se asimilirali hitreje kot njihovi bolje kvalificirani vrstniki. Domnevna »elita« manjšine dejansko predstavlja del, ki je etnično in kulturno »preživel« asimilacijsko se- lekcijo zaradi izobrazbe, ki je vključevala tudi dobro znanje slovenskega jezika in zaradi boljšega socialnega položaja, ki so ga dosegli z višjo izobrazbo in poklicnimi kvalifika- cijami (Zupančič, 1999). Tezo o elitizaciji manjšine zavrača tudi Obid in utemeljuje, da je k družbeni emancipaciji manjšine bolj prispeval izboljšan socialni položaj te kot pa toleranca večine. V javnem diskurzu se pogosto javlja teza o izboljšani, bolj tolerantni in na splošno manjšini naklonjeni družbeni klimi, kar pa drži le do neke mere (Obid, 2020). Implicitno se to vsaj posredno odraža tudi v vzdrževanju kontinuirane distance avstrijske deželne in zvezne politike do manjšine (Klemenčič, Klemenčič, 2010). Na Koroško so se po drugi svetovni vojni priseljevali Slovenci iz Slovenije. V prvo avstrijsko republiko med obema svetovnima vojnama o takih tokovih ni poročil. Leta 1939 so v Kanalski dolini v Italiji izvedli opcije, po katerih so preselili nemško prebi- valstvo predvsem na Koroško (Gariup, 2000). V prvih letih po drugi svetovni vojni sta deželo Koroško dosegla dva tokova beguncev, slovenski in nemški. Prvega predstavlja sorazmerno številčna skupina ljudi, ki so se takoj po končani vojni zaradi strahu pred Dela 58 - FINAL.indd 55 2. 03. 2023 10:41:04 56 Jernej Zupančič | Dela 58 | 2022 | 49–75 represalijami zmagovitih partizanskih sil umaknili na Koroško in od koder so večji del vojaških formacij domobrancev (pa tudi hrvaških ustašev in srbskih četnikov) angleške zasedbene oblasti vrnile v Jugoslavijo, kjer so končali v množičnih grobiščih. Drugi (predvsem civilni) del je ostal v begunskih taboriščih nekaj let in se pozneje prek Italije podal v čezmorske dežele, ki so jih bile pripravljene sprejeti (Gantar in sod., 2017). O zgodovinskih okoliščinah, vzrokih in procesih na tem mestu ne bomo razpravljali. Ta tok pa omenjamo, ker ga je zajel tudi prvi povojni avstrijski statistični popis leta 1951. Poleg begunskih taborišč se je del beguncev in na splošno migrantov iz Slovenije razmestil tudi drugod po Avstriji, a je prepričljiva koncentracija predvsem na južnem Koroškem (Zupančič, 1999). Drugo skupino sestavljajo begunci in preg- nanci nemškega izvora, po oceni tja do 40.000. Po regionalnem izvoru so bili iz raz- ličnih delov Jugoslavije, zlasti iz Banata v Srbiji (Banatski Nemci) in ne le iz Slovenije. Značilno so jih naseljevali prav na območje siceršnje poselitve Slovencev, ter seveda v večja mesta (Klemenčič, 1959). Te selitve bi sicer morale vsaj nekoliko vplivati na številčna razmerja, a tokovi niso bili podrobneje proučeni. Sorazmerno stalno višje število oseb s slovenskim jezikom in brez avstrijskega državljanstva tudi ob poznejših popisih je bilo usmerjeno v velika avstrijska mesta in industrijske regije ter značilno tudi na južno Koroško, ki pa ni razpolagala s posebej izdatno ponudbo delovnih mest. Tok »zdomcev« je dejansko migracijska konstanta, le število se je spreminjalo. Po letu 1995 se je vzpostavil tudi tok čezmejnih zaposlitev v vsem obmejnem pasu (Zupančič, 2002a), ki se je med veliko gospodarsko krizo od 2008 ter dalje okrepil. V letu 2021 je bilo na Koroškem zabeleženih 5.952 tujcev s slovenskim državljanstvom (Statistisches Hanbuch des Landes Kärnten 2021). Po navedbah FURS dela v Avstriji prek 20.000 oseb, a bivajo uradno v Sloveniji6. Oblike čezmejnega dela postajajo vse bolj raznoli- ka kategorija zaradi organizacijskih možnosti dela, kar je poteza, značilna za odprto Evropo in postmoderno družbeno fazo. Sklep teh ugotovitev je, da obstaja ali kroži v južnokoroškem prostoru ne prav skromno število Slovencev iz Slovenije, ki pa po- nudb manjšinske infrastrukture (zlasti bi bilo to zanimivo na jezikovnem področju in to za obe strani, tako za manjšino kot za slovenske migrante) večinoma ne uporabljajo (Zupančič, 2020). Pri manjšini distanciranje s strani Slovencev iz Slovenije ne pripo- more ne k boljši jezikovni kompetenci in ne k socialni vrednosti jezika (Obid, 2020). 4 KRATEK PREGLED SOCIALNO-PROSTORSKE PREOBRAZBE JUŽNE KOROŠKE Pričetek družbene modernizacije z razvojem industrije, rasti mest in mestnega na- čina življenja sega v začetek 20. stoletja. Tradicionalna agrarna družba, za katero je značilna prevlada prebivalstva na podeželju in koncentracija v kmečkih poklicih, se je pričela razkrajati. Industrijski in rudarski obrati so nastali ponekod že v 19. stoletju. V predelu Karavank je bilo živahno rudarstvo. Pričeli so se pojavljati drugi nekmeč- ki poklici tudi na podeželju. Industrija se je po drugi svetovni vojni hitro razvila v Dela 58 - FINAL.indd 56 2. 03. 2023 10:41:04 57 Položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem v postmodernem družbenem utripu primarno gospodarsko panogo tudi na Koroškem. V strukturi so prevladovala manjša in srednje velika podjetja, koncentracija pa je bila predvsem v mestih. Gospodarsko moč sekundarnega sektorja sta ob industriji dvigovali obrt in drobno podjetništvo (Österreich Lexikon, 1995). V koroškem deželnem gospodarstvu ima posebno mesto turizem. Glede na pomen, tradicijo, raznolikost in prispevek k prepoznavnosti dežele mu pripada prvo mesto. Turizem se je začel razvijati ob večjih ledeniških jezerih že v drugi polovici 19. stoletja. Koroška ima še več jezer in vsa so turistično pomembna. Pohodništvo poleti in smučanje pozimi so pokrajino osvojile nekaj pozneje in z ra- znolikostjo ponudbe se je vzpostavil razpršen prostorski vzorec te gospodarske pano- ge, za razvoj katere je bilo bistveno razvijati infrastrukturo na celotnem teritoriju (Pa- schinger, 1976). Dežela Koroška je razvoj turizma zelo spodbujala posebej od osem- desetih let dalje, ko je bila – podobno kot drugod v najbolj razvitih evropskih družbah – industrijska paradigma v očitnem zatonu. Turizem je s spremljajočimi dejavnostmi pospešil razvoj različnih storitev, obenem pa zahteval zlasti dobro infrastrukturno opremljenost in skrb za estetiko prostora. Vse to je prispevalo k večji kakovosti biva- nja, to pa je spodbujalo tudi priseljevanje na območja zunaj mest tudi zaradi možnosti udeležbe pri turističnem gospodarstvu kot dodatnega vira zaslužka (Zimmermann, 1995). V osemdesetih letih 20. stoletja je v pogojih sorazmerno dobrega čezmejnega sodelovanja med Avstrijo in Slovenijo (tedaj je bila še del socialistične jugoslovanske federacije) le-ta skušala manjšini pomagati tudi ekonomsko in sicer z zagotavljanjem delovnih mest. Ustanovili so nekaj industrijskih obratov v mešani lasti na južnem Ko- roškem. Ti obrati so delovali približno desetletje, potem pa so jih enega za drugim – kakor tudi druge v deželi – pričeli zapirati. Industrija je bila vse manj zaželena panoga tudi zaradi prepričanja javnosti o okoljski škodljivosti te panoge. Ob koncu osemdesetih let je južna soseda Jugoslavija tonila v težko gospodarsko in politično krizo. Zaradi slabosti jugoslovanske finančne in ekonomske politike so mno- gi iskali bančne in zavarovalniške storitve v Avstriji. Čezmejno nakupovanje je dobilo izredne razsežnosti in ponudba na južnem Koroškem se je prilagodila velikemu navalu kupcev (Podlipnig, 1991). Trgovina je potrebovala vse več osebja z znanjem slovenščine, zato je ta postala iskana in cenjena. Oblikovala so se prepričanja, da ima manjšina že zaradi dvojezičnosti prav na področju storitvenih dejavnosti velike priložnosti. Po osamosvojitvi Slovenije (1991) in s pričetkom oblikovanja EU so se čezmejni gospodarski tokovi povečali. Širile so se možnosti investiranja avstrijskih podjetij v Sloveniji, pričeli so se uveljavljati čezmejni projekti in različne oblike poslovnega sodelovanja (Klemenčič, 1994). Poleg strokovnega znanja in obvladovanja različnih veščin je bilo zelo pomembno znanje slovenskega jezika na visoki ravni ter pozna- vanje splošne in poslovne kulture. Manjšina se je izkazala kot odličen čezmejni po- vezovalec, tako da se je upravičeno pojavilo stališče o manjšini kot »mostu« med državami, narodi in kulturami (Zupančič, 2003). Kot zelo uporabne so se izkazale že prej obstoječe vezi koroških Slovencev s Slovenijo, pridobljene z različnimi obli- kami sodelovanja, pa tudi znanstva in sorodstva. Manjšina je v pogojih pospešenega Dela 58 - FINAL.indd 57 2. 03. 2023 10:41:04 58 Jernej Zupančič | Dela 58 | 2022 | 49–75 čezmejnega sodelovanja dobro izkoristila svoj človeški kapital, pridobila na ugledu in samozavesti. V istem obdobju se je povečalo tudi število dnevnih čezmejnih mi- grantov iz Slovenije, ki so poleg dela koristili različne bančne in zavarovalniške sto- ritve (Zupančič, 2000), a sorazmerno malo sodelovali z manjšinskimi ustanovami, čeprav so jih imeli na razpolago (Zupančič, 2022). Naselbinska mreža Koroške je v grobem podobna tej v Sloveniji. Na južnem, s Slo- venci naseljenem delu jo sestavlja skoraj tisoč naselij (Kattnig, Zerzer, 1982). Mnoga so majhna in po številu prebivalcev dejansko zaselki. Na Svinji planini, Golici, Strojni in marsikje v goratem svetu Karavank sestavljajo naselja samotne kmetije in zaselki; nedvomno prilagoditev na precej skromne in razpršeno razmeščene obdelovalne po- vršine. Večje vasi so se oblikovale v dolini Drave (regionalno na Zilji in v Rožu) ter v vzhodnem delu uravnanega dna Celovške kotline; južno od Drave je to Podjuna. Mesta oziroma naselja neagrarnega izvora so večinoma manjša in dolgujejo svoj ra- zvoj različnim upravnim funkcijam ter storitvam na lokalni ravni, nekatera pa tudi industriji (na primer Borovlje zaradi puškarstva ali pa Podklošter zaradi metalurgije), ob jezerih pa je njihov pomen in identiteto uveljavil predvsem turizem (na primer Vrba ali Poreče ob Vrbskem jezeru). Od tega se razlikujeta največji deželni mesti Be- ljak (nem. Villach) in Celovec (nem. Klagenfurt). Prvo ima že dobro stoletje upravi- čen sloves velikega železniškega križišča makroregionalnega značaja, ob katerem se je zgodaj uveljavila tudi precej raznovrstna industrija ter tradicionalno tudi že različne storitve. Ob tem ne gre prezreti tudi rudarske soseščine v predelu Karavank in Dobra- ča, ki je prometno privlačnost mesta ob sotočju Drave in Zilje le še favoriziralo. Sedaj ima mesto okrog 64.000 prebivalcev, naslednje največje Volšperk (nem. Wolfsberg) pa 25.000. Od vseh koroških mest zato izstopa deželno glavno mesto Celovec (sedaj 102.000 prebivalcev). Čeprav po prometnem značaju in prestižu niti približno ne do- sega pomena beljaškega vozlišča, se je mesto razvilo na podlagi političnega in admi- nistrativnega statusa. Ker je bilo uradno središče, je privlačilo različne dejavnosti od uprave in storitev do (predvsem lahke) industrije, pozneje pa predvsem izobraževa- nje, upravljanje, kulturno ponudbo, trgovine in finančni sektor (Österreich Lexikon, 1995). Dokaj središčna lega na stiku dinamičnega zahodnega dela kotline z jezerom (kar je pospeševalo razvoj turizma) in najbolj uravnanim in kmetijsko pomembnim ter gosteje naseljenim vzhodnim delom (kar je spodbujalo storitve) je mestu dajalo skoraj ves čas moderne dobe določeno prednost. Za obdobje zadnjih desetletij lahko govorimo tudi o načrtnem spodbujanju rasti večjih mest v državi, k čemur so precej stremele tudi deželne oblasti. Povečati mesto nad 100.000 rezidentov je bil tudi poli- tični cilj, soglasen z omenjenimi koncepti (ÖREK 2030 in brief, 2021). Vseeno pa je avstrijska Koroška do danes ostala med skromneje urbaniziranimi regijami, ki dosega le nekje okrog 60 % prebivalstva v mestih in je po tem primerljiva s Slovenijo. Kljub sorazmerno nižjem deležu urbanega prebivalstva se je urbani način bivanja in življenja uveljavil kot prevladujoč tudi v manjših naseljih na podeželju. Prehod iz agrarne v industrijsko fazo je bil končan že v osemdesetih letih in vse redkejši so bili Dela 58 - FINAL.indd 58 2. 03. 2023 10:41:04 59 Položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem v postmodernem družbenem utripu primeri polkmečke strukture, to je, da so bili kmečki obrati v rokah nekmečkih lastni- kov in so se še aktivno ukvarjali tudi s kmetijstvom (Reiterer, 1986). Zaradi precejšnje zemljiške razdrobljenosti in že zgodnjega uveljavljanja dodatnih dejavnosti, povezanih zlasti s turizmom, do združevanja v večje kmetijske obrate večinoma ni prišlo. Precej razdrobljeno zemljiško strukturo je družbeni razvoj na nek način prehitel in so dosegli postmoderno družbeno fazo z nekoliko specifičnimi okoliščinami. Polkmečki struk- turi so dodatne možnosti dohodkov v turizmu in spremljajočih dejavnosti omogočile socialno stabilnost. Ko se je v osemdesetih in zlasti devetdesetih letih uveljavila subur- banizacija z močnim priselitvenim pritiskom v še pred desetletjem pretežno ruralna okolja v osrednjem delu Celovške kotline okrog obeh največjih deželnih mest, je bilo na razpolago dovolj zemljišč, ki jih lastniki dejansko niso več uporabljali za kmetijstvo. Zlasti bližnji in bolje dostopni kraji v bližini obeh mest, posebej pa seveda med njima, so zaradi trendov priljubljenosti bivanja v odprtem prostoru, postali prostor intenziv- nega priseljevanja. Na približno četrtini površine Koroške prebiva okrog dve tretjini prebivalstva in dobršen del tega prostora je tradicionalni poselitveni prostor slovenske manjšine. Manjšina je torej modernizacijo in urbanizacijo, ter nato uveljavitev post- moderne družbene paradigme doživela zelo intenzivno (Bandelj, Mihelič, Zupančič, 2016). Naselja so se povečevala z izgradnjo povsem novih sosesk s tipično suburbano morfologijo, novo ulično zasnovo, individualno gradnjo, večjimi zelenicami in vrtovi. Prednosti bivanja v odprtem in zelenem okolju z odlično infrastrukturno opremlje- nostjo ter bližino mest s storitvami, oskrbo in delovnimi priložnostmi so bile tedaj prepričljivo privlačne. Odločilne spremembe pa so nastopile le malo pozneje, ko se je začela spreminjati tudi podoba mest. A tedaj že govorimo o postmodernem obdobju. V zadnjih treh desetletjih lahko sledimo nadaljevanju pozidovalnega pritiska na po- deželje, ki pa je zlasti od devetdesetih let dalje dobil nekatere nove značilnosti. V sklopu suburbanizacije je pozidava sprva zavzela robove naselij, pozneje pa so se začele uve- ljavljati tudi povsem nove stanovanjske soseske. Kmetijski prostor je izginjal, podoba kulturne pokrajine se je spremenila v specifični »urban sprawl« evropskega tipa, se pravi z dodajanjem tipičnih sosesk s povsem mestno fiziognomijo na podeželje. To je mogoče jasno prepoznati ob primerjavi topografskih kart, ki prikazujejo stanje v zadnji dekadi 20. stoletja in sedanjo tlorisno zasnovo naselij po Googlovih zemljevidih s prikazom le nekaj let starih satelitskih posnetkih. V nekaterih krajih ob turistično-rekreacijsko privlačnih conah, kot je na primer ob Baškem, Hodiškem in še posebej ob Klopinjskem jezeru, so poleg stanovanjskih sosesk nastajali tudi kompleksi turistične ponudbe. Sledi- la je pospešena ekonomizacija prostora, obenem pa tudi povsem nove socialne razmere v nekdanjih podeželskih okoljih. Lokalna naselja niso več medsebojno poznavajoče in komunicirajoče skupnosti, temveč neredko le seštevek ljudi, ki živi blizu skupaj in to v precej uniformnih soseskah. Še sosedstvo je dokaj okrnjeno, omejeno na najbolj nujne, slučajne in tudi precej sporadične stike. Velik pritisk za gradnjo je dražil cene zemljišč in tudi storitev. Zaradi dostopnosti so potrebovali dopolnitve prometnega omrežja, rekre- acijske površine in trgovinske objekte. V zadnjih dvajsetih letih se ta območja polnijo Dela 58 - FINAL.indd 59 2. 03. 2023 10:41:04 60 Jernej Zupančič | Dela 58 | 2022 | 49–75 zlasti z oblikovanjem poslovnih površin. Širiti pa sta se začeli tudi obe deželni mesti. Medtem ko imajo ostala mesta na Koroškem precej umirjen razvoj ali celo stagnacijo (ker se prebivalci raje naseljuje v okolici) sta obe največji deželni mesti doživeli soraz- merno živahen demografski in še bolj prostorski razvoj. Dejansko se je pričel zapolnje- vati robni prostor obeh mest med njimi ter že s suburbanizacijo prej naseljenimi bližnji- mi kraji. Mestni rob so zasedle poslovne cone, v katerih prevladujejo zlasti nakupovalni centri, skladišča in prometne površine. Sem se seli tudi del storitev iz mestnega jedra, sledeč trendom avtomobilske dostopnosti in bivalnega individualizma. V ta območja pa se, ločeno, koncentrirajo tudi nove stanovanjske soseske. Obe mesti sta sedaj povezani v skoraj 50 km dolgo, praktično neprekinjeno cono urbaniziranega prostora, v katerem pa je precej tudi gozdnih površin, jezer in močvirij. Vse to prispeva k estetski vrednosti prostora in pomembno povečuje kakovost življenja. Vendar hkrati spreminja tudi lo- kalni značaj, podobo in tudi identiteto krajev, kar pa ima na doživljanje prostora manj- šine tudi določen – in sploh ne zanemarljiv vpliv. Vsi našteti procesi so zelo pospešili uveljavitev nemškega jezika tudi v lokalnem okolju. Na drugi strani je umik nekaterih dejavnosti iz mestnih središč sprostil prostorske kapacitete v gosto pozidanih mestnih četrteh, ki so sedaj deležne temeljite urbanistične prenove za potrebe novih funkcij, ter drugih prilagoditev. Značilna je tudi rast v višino. Preglednica 1: Demografske, jezikovne in gospodarske razmere na južnem Koroškem. OBMOČJE občina Površina km2 Preb./ km2 Število preb. 2022 Sprememba 2017–2021 Št. slovensko govorečih 2001 Dohodek na preb. EUR KOROŠKA 9.536,50 59 564.513 0,6 12.554 1.730 Celovec 120,12 854 102.618 2,8 1.292 2.162 Žrelec 54,98 148 8.137 3,8 302 1.123 Žihpolje 25,50 105 2.680 4,3 73 1.254 Grabštajn 50,13 61 2.890 5,5 14 1.397 Pokrče 30,74 106 3.264 3,5 27 1.385 Štalenska gora 42,90 85 3.650 6,8 39 1.292 Hodiše 28,36 85 2.450 -1,8 121 1.627 Otok 17,40 92 1.609 1,6 13 2.385 Kotmara vas 28,16 111 2.954 5,9 172 1.148 Bilčovs 26,20 69 1.802 0,9 501 1.143 Škofiče 28,64 93 2.655 1,4 126 1.439 Dholica 28,33 79 2.240 1,7 5 1.621 Vrba 52,98 173 9.151 1,3 225 1.951 Vernberk 26,42 212 5.592 0,4 39 1.411 Dela 58 - FINAL.indd 60 2. 03. 2023 10:41:04 61 Položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem v postmodernem družbenem utripu OBMOČJE občina Površina km2 Preb./ km2 Število preb. 2022 Sprememba 2017–2021 Št. slovensko govorečih 2001 Dohodek na preb. EUR Beljak 134,99 475 64.071 3,9 197 2.171 Bekštanj 102,01 91 9.285 4,7 439 1.530 Podklošter 67,40 104 7.017 -0,6 107 1.411 Čajna 42,72 54 2.319 3,9 14 1.289 Straja vas 27,18 32 872 3,4 63 1.308 Štefan na Zilji 66,38 24 1.584 -0,2 17 1.198 Šmohor 204,82 34 6.921 1,9 103 2.150 Rožek 19,17 99 1.891 3,7 107 1.239 Šentjakob 78,76 54 4.261 0,1 696 1.351 Bistrica v Rožu 71,73 35 2.545 2,1 339 1.389 Borovlje 117,21 61 7.253 1,1 584 1.624 Šmarjeta v Rožu 43,99 25 1.092 1,7 130 1.211 Sele 75,30 8 597 -1,8 626 1.007 Železna Kapla-Bela 199,13 11 2.193 -6,5 1.004 1.292 Žitara vas 44,95 43 1.953 -3,6 411 1.233 Galicija 46,81 38 1.758 -0,2 152 1.195 Globasnica 38,39 41 1.583 -1,2 683 1.263 Bistrica / Pliberku 54,07 40 2.182 1,0 684 2.296 Pliberk 69,77 59 4.129 0,8 1.205 1.373 Suha 36,34 28 1.015 -2,4 165 1.186 Ruda 42,43 36 1.516 -0,3 60 1.427 Grebinj 74,75 46 3.406 -2,6 39 1.451 Djekše 54,95 14 785 -5,6 59 1.067 Velikovec 137,33 79 10.904 -0,3 277 1.682 Dobrla vas 67,69 87 5.919 0,8 492 1.410 Škocjan ob K. j. 41,01 111 4.564 2,0 529 2.010 Viri: Statistisches Handbuch des Landes Kärnten, Daten 2021, 67. Jahrgang, Land Kärnten, Klagenfurt, str. 35–39 in (zadnji stolpec) 336–339. Volkszählungen 1971–2001. Umgangssprache Kärnten, Gemeinden und Ortschaften, Statistik Austria, Wien, April 2002. Dela 58 - FINAL.indd 61 2. 03. 2023 10:41:04 62 Jernej Zupančič | Dela 58 | 2022 | 49–75 Predeli v Podjuni, ponekod v Rožu in Karavankah, so prebivalstveno stagnirali ali nazadovali. V njih je ostajalo večinoma domače prebivalstvo. Uveljavljati so se priče- la počitniška bivališča in ponekod tudi vračanje upokojenega prebivalstva nazaj na podeželje. Posebej privlačna so nekoliko višje ležeča območja na sončnih legah. Na ta nekdaj cenejša periferna območja se selijo upokojenci, ki so še pri močeh in jim dohodki omogočajo nakup manjših in cenejših novih stanovanjskih enot, ali pa se naselijo v starejše hiše in v stanovanja preurejena druga poslopja. Selitev zaradi udo- bja je nov trend in je značilen za periferna območja. Za oskrbo ljudi se vzpostavljajo tudi nove mobilne oblike zdravstvene, socialne, kulturne oskrbe ter oblike mobilne prodaje različnega blaga (Zupančič, 2020). Koroška ima trend demografske rasti prisoten le v osrednjem delu. Tvorijo ga ob- čine suburbaniziranega pasu v osredju kotline med Celovcem in Beljakom in sega nekako od Šmohorja v Ziljski dolini na zahodu do Podjune na vzhodu. Celovec in Beljak sta jedri te cone in dejansko njen generator, čeprav ne izkazujeta najvišje rasti. A je dovolj prepričljiva, posebej ob upoštevanju, da vsa ostala koroška mesta izkazu- jejo kvečjemu stagnacijo ali pa rahlo nazadovanje. Značilno je tudi, da ekonomski pokazatelji (dohodek na prebivalca) ne korelirajo z demografskimi (preglednica 1). Ni nepomembno, da je skoraj polovica poselitvenega prostora manjšine v coni su- burbanizacije in s tem demografske rasti, kar predstavlja zmanjševanje deleža sloven- skega življa že zaradi priseljevanja. Občine z najbolj intenzivno demografsko rastjo so Žihpolje, Grabštajn, Pokrče in Štalenska gora (vse vzhodno od Celovca), Kotmara vas zahodno od tod, Bekštajn in Rožek južno od Beljaka ter Čajna in Straja vas na Zilji. Dolina Drave (Rož) izkazuje zmerno prebivalstveno rast ali pa stagnacijo, kar je zna- čilno tudi za večino občin v Podjuni. Višje ležeči predeli v celotnem pasu Karavank, na Strojni ter na severni strani Drave na južnih pobočjih Svinje so vsa v coni izrazite demografske regresije. Največji upad je zabeležila občina Železna Kapla. Demografski trendi pa so bili podobni na istih območjih že pred 20 leti (Zupančič, 2002) in gre torej za njihovo kontinuiteto. 5 REZULTATI IN RAZPRAVA: POSTMODERNA DRUŽBENA PARADIGMA IN MANJŠINA Tri desetletja nazaj je v raziskavah o položaju slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem veljalo stališče, da bo nadaljnja urbanizacija in suburbanizacija z uvelja- vljanjem urbanega načina življenja zaradi prostorskih pogojev in interakcij do neke mere sprostil socialni nadzor nad posameznikom, ta pa bo ob višji izobrazbeni ravni in socialnem statusu laže pariral družbenim pritiskom. Urbani način življenja se je zdel neke vrste temeljni referenčni okvir, v katerem je manjšina učinkovitejša, bolj elastična in prilagodljiva. Pri tem ni nepomembno, da je (poleg negativnih) prišlo zaradi takratnih političnih okoliščin do pomembnega povečanja pomena slovenščine v ekonomski sferi. Popis 1991 je dokazal določeno oživitev slovenskega jezikovnega Dela 58 - FINAL.indd 62 2. 03. 2023 10:41:04 63 Položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem v postmodernem družbenem utripu zavedanja na splošno in povsod po Avstriji (Zupančič, 1997). Manjšinam se je tudi v naslednjih letih v evrointegracijskem zagonu pripisovala vloga povezovalca (Zupan- čič, 2005, str. 28). Po preučevanju v zadnjih letih pa lahko ugotovimo, da je postmo- derni družbeni utrip bolj zapleten, da urbanizacija sama ni poglavitni dejavnik ter da je več dejavnikov zunaj konteksta družbenih in političnih odnosov na Koroškem. Dejansko predstavljajo določen (ocenjujemo, da precejšen) eho-efekt globalnih tokov predvsem v spektru vrednostnega sistema in potem tudi prostorskega in družbenega vedenja. Postmoderni način življenja v urbaniziranem (in enako tudi suburbanem in podeželskem okolju) favorizira lokalnost, posebnost, individualnost. Uniformnost pretekle industrijske (moderne) družbene faze se mora postopoma umikati (Mlinar, 2008). Po nekaterih naziranjih je sprememba vrednot predvsem odraz zasičenosti z dobrinami, enostavnostjo življenja in kulturnim poenotevanjem; na nek način prav- zaprav upor zoper to. Pomemben izvor gre iskati v novih zavedanjih o okolju, hrani, energiji, pa tudi širini kulture, ki je soočena z informacijskimi možnostmi spoznava- nja globalnih razsežnosti in obenem tudi močjo globalizacije na različnih področjih. Ljudje sprejemajo prednosti, v kulturnem spektru pa iščejo izzive, ki so globalizaciji pravzaprav nasprotne. Zato je iskanje okoljsko prijaznega, zelenega, lokalnega in iz- virnega izvedljivo zaradi možnosti in sprejemljivo, če ne kar favorizirano, prav zaradi novega vrednotenja različnih življenjskih okoliščin (Jameson, 2012). Manjšina to se- daj doživlja kot celoto postmodernega družbenega konteksta (Zupančič, 2022). V analizi postmoderne družbene faze smo uporabili predvsem tri vire informa- cij. Objavljene biografije pomembnih koroških Slovencev v seriji »Tako smo živeli« (15) so omogočile rekonstruirati podobo predvsem agrarne in industrijske družbe ter takratni življenjski slog, prostorsko delovanje ter vrednote. Navezanost na lokal- no okolje je bilo zelo močno in je predstavljajo identitetno sidrišče. Modernizacija je predstavljala določeno kulturno grožnjo predrugačenja in odtujevanja domačega sve- ta, čeprav je racionalni uvid veleval tem (in drugim) osebam prilagajanje samega sebe in okolja razmeram. Močnejša navezanost na kulturno delo, socialno emancipacijo in zadržanje jezika kot ključnega atributa narodne pripadnosti so bile videti pogla- vitne smeri reagiranja. Domače narečje so spoštovali, a težnja k obvladovanju zborne slovenščine je imela prednost. Zelo podobne izsledke nudijo opravljeni intervjuji v devetdesetih letih (Zupančič, 1997). Postmoderni utrip in odzive manjšinske družbe smo skušali zajeti z nekaj (13) in- tervjuji; ni veliko, a daje vendarle neko indikativno podobo, ki se po odzivu zlasti mladih beleži tudi pri objavljenih izsledkih projekta »Mladi v slovenskem zamejstvu«. Oboje upoštevamo v nadaljevanju po področjih življenja. Tretji vir za to pa je ponu- dil vsaj sprva nekoliko nenadejano dober odziv pri iskanju in zavarovanju nesnovne dediščine na koroškem podeželju. Dejansko je ta odziv po svoje ključen in dobro po- trjuje tudi stališča in izkušnje intervjuvancev. Prej prikazani procesi urbanizacije in suburbanizacije na južnem Koroškem potr- jujejo, da se je že samo zaradi priseljevanja v prej pretežno slovenske občine lokalna Dela 58 - FINAL.indd 63 2. 03. 2023 10:41:04 64 Jernej Zupančič | Dela 58 | 2022 | 49–75 jezikovna situacija povsem spremenila. Po štetju leta 2001 sta imeli le še občini Sele (nem. Zell Pfarre) in Globasnica (nem. Globasnitz) slovensko večino. Hkrati je prišlo do sprememb v sosedskih odnosih, ker se večina novih rezidentov obnaša podob- no kot v mestnih blokih. Medsosedska komunikacija je skromna, sporadična in naj- večkrat pretežno utilitarnega značaja. Komunicirajo, kolikor je treba. Določen del (neredko večina) oseb v novih podeželskih soseskah je govorcev nemškega jezika in nekaterih o manjšini dejansko niso imeli nobene predstave. Suburbanizacija je v delu poselitvenega prostora neposredno prispevala k učinku razredčenja manjšine na lokalni ravni, kar je neposredno vodilo k umikanju slovenščine v javni rabi. V mestih je bila taka situacija že prej in priseljeni Slovenci so sprejemali novo okoliščino kot nekaj, na kar se je treba prilagoditi. Mesto je na drugi strani nudilo vrsto drugih priložnosti zlasti za višje kvalificirane in sicer tako karierno kot osebno. Poleg tega Celovec zaradi koncentracije slovenskih manjšinskih ustanov v mestu nudi tri ključ- ne prednosti tudi na povsem manjšinskem področju: ugodna delovna mesta tudi v slovenskih ustanovah (in kjer se lahko uporablja slovenščina kot funkcionalni jezik), priložnosti za izobraževanje otrok do konca višješolske stopnje ter dostopnost kultur- ne ponudbe. Vse troje gre v prilog zadrževanja identitete. S tem je dejansko prišlo do določene inverzije glede na stanje pred desetletji, ko je predvsem domače okolje pred- stavljalo identitetno sidrišče. S tem pa ni rečeno, da lokalne okoliščine na podeželju, običajnem in onem bolj urbaniziranem, niso pomembne. Na področju kulturnega angažiranja je bilo skozi desetletja doslej kulturno, prosvet- no, športno in družabno dogajanje temelj živosti lokalne skupnosti. Delovati v tem oko- lju je bil skoraj imperativ, neke vrste dolg posameznika v odnosu do manjšinske skup- nosti v celoti. Suburbani način bivanja je zaradi večje individualizacije sprostil oziroma zmanjšal lokalni socialni nadzor. S tem je bilo posameznikovo kulturno delovanje manj opazovano in predvsem manj ovirano. Zaradi precej doslednega dvojezičnega delovanja je bilo kulturno delovanje pripadnikov manjšine dejansko prispevek vsej lokalni skup- nosti pa tudi širše. Ob manjšini nekaj bolj naklonjeni družbeni klimi je to dvigalo njihov ugled. Naraščajoča individualizacija ima tudi slabo stran v večji politični in kulturni apatiji. Čeprav je manjšina v povprečju precej bolj aktivna na kulturnem področju, je splošni trend v upadanju zanimanja za lokalna druženja. Nadomeščajo jih nove prilož- nosti in izzivi predvsem spletne in virtualne resničnosti. To velja zlasti za mlado genera- cijo, ki v večji meri posega po širši, tudi povsem globalni kulturni in družabni ponudbi. Ustvarja se diahroni medgeneracijski razkorak med pričakovanji starejše generacije, ki vidi v mladih predvsem nadaljevalce kulturne reprodukcije in prezentacije, mladi pa v tem ne vidijo dovolj izziva, ali pa zaradi časovno-prostorske organizacije za to niti ni- majo časa oziroma priložnosti. Deficit je očiten zlasti na področju klasičnih medijev, ki očitno mlade manj privlačijo (Piko Rustja, 2018). Pripadniki manjšine uporabljajo slovenski jezik vse bolj le simbolno (Obid, 2018). Poleg nemščine kot jezika večine se posebej pri mladi generaciji vse bolj uvelja- vlja angleščina v različnih oblikah, od specifičnega poklicnega žargona ali slenga v Dela 58 - FINAL.indd 64 2. 03. 2023 10:41:04 65 Položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem v postmodernem družbenem utripu družabnih elektronskih omrežjih do poslovne in zborne rabe. V življenju tipičnega pripadnika slovenske skupnosti je jezikovna komunikacija že precej pogosto večjezič- na, slovenščina pa ima pri tem, vsaj kar se obsega in funkcije tiče, precej podrejeno vlogo. Celo v poklicnem svetu (na primer v trgovini) je angleščina že zavzela mesto običajnega sporazumevalnega kanala (Kern, 2016). Manjšinski jezik je s tem precej prikrajšan. Trendom večjezične rabe so se zelo dobro prilagodile tudi vse tri višje šole s slovenskim jezikom. Celo več: po svoje so bile pionirke novega izobraževalnega trenda. Bogata ponudba večjezičnega izobraževanja krepi eno ključnih kompetenc pripadnikov slovenske skupnosti: jezikovno opolnomočenost za delovanje v vse bolj (jezikovno) raznolikem okolju. Večjezična znanja in kulturne veščine jim ob strokov- nih kvalifikacijah krepijo tudi smisel za prilagodljivost in mobilnost. V postmoderni družbi je zaradi bivanja in dela na več lokacijah ter področjih težje določiti značilen vzorec prostorskega vedenja, ker je časovno-prostorska organizacija posameznika prilagojena individualnemu ritmu. Ta izhaja iz potreb posameznika in njegove družine in je v nekem dinamičnem sorazmerju s ponudbo različnih dejavno- sti, ki so dosegljive na več lokacijah (Zupančič, 2017). Seštevek vseh lokacij, na katerih posameznik vrši različne dejavnosti, je njegov funkcijski prostor. Ta upošteva različne funkcije, kot so bivanje (stanovanje), delo, izobraževanje in usposabljanje, oskrba, rekre- acija in sprostitev, družabno in politično življenje in podobno. Za industrijsko (moder- no) družbeno fazo je bil značilen t.i. zaporedni ali linearni pristop v časovno-prostorski organizaciji. Za industrijskega delavca ali nameščenca v podjetju z določenim delovnim časom se je dan začel z domačimi jutranjimi opravili, nadaljeval s potjo na delo, de- lom v podjetju oziroma službi, ob vračanju domov pa je še opravil priložnostno oskrbo. Zvečer se je zadrževal v domačem oziroma bližnjem okolju pri dejavnostih oskrbe in različnih prostočasnih dejavnostih. V postmoderni dobi je delovni čas postal raztegljiv, pogosto deljen in neredko tudi na različnih lokacijah. Zato se je povečala mobilnost. Domače okolje je ostal le prostor (lokacija) bivanja, vse ostalo je drugje. Posamezni- kov časovno – prostorski vzorec je postal mrežni; to pomeni, da se v dnevnem ritmu opravljanja različnih funkcij zunaj doma zvrsti več različnih lokacij, ki so razporejene na različnih točkah npr. v mestu in primestnih krajih, do koder je mogoča dostopnost. Lahko, a ne nujno, oblikujejo določen mrežni vzorec (Zupančič, 2020). Za uporabnika so bistvene in vplivne le točke, ki jih uporablja in s katerimi je v relativno pogostem stiku. Ostali vmesni prostor je zanj manj pomemben. Funkcijski prostor je postal stvar izbire; odvisen od interesov in možnosti. V sodobnem času vstopa na prizorišče tudi virtualni prostor, kot posledica vse več opravil, ki se vršijo na spletu. Lokacija sedaj ni več tako neposredno pomembna (Zupančič, 2021). Novi koncepti bivanja na dveh lo- kacijah, selitev na podeželje po upokojitvi in angažiranje na področju kulture, obujanja tradicij in varovanje narave so novi trendi življenjskega sloga postmodernega človeka. Omogoča ga sorazmerno visok življenjski standard in dobra infrastrukturna opremlje- nost v Avstriji, pospešujejo pa nove možnosti dela na daljavo, informacijska dostopnost po svetovnem spletu in različne možnosti tehnične asistence v vsakdanjem življenju. Dela 58 - FINAL.indd 65 2. 03. 2023 10:41:04 66 Jernej Zupančič | Dela 58 | 2022 | 49–75 Ob tem se ustvarja vtis, da je globalizacijski eho preprosto prekril pomen domače- ga okolja, ker se posamezniki v njem zadržujejo manj in imajo na drugi strani vrsto alternativnih, tudi virtualiziranih možnosti. Toda domače okolje ni manj, pač pa dru- gače pomembno. Domače (podeželsko) okolje pridobiva predvsem na simbolni ravni, prek izražanja novih vrednot. Ostaja sidrišče prostorske (lokalne) identitete, ker vsaj deloma sovpada tudi s pripadnostjo manjšini. Prostor južne Koroške je teritorialno jedro koroških Slovencev. Zato se na lokalni ravni množijo potrebe po dokazovanju lokalne in tudi narodne, jezikovne in kulturne identitete, ker je vezana tudi na prostor in ne le na skupnost. Po izkušnjah na te simbolne pomene pogosteje reagirajo starejši, sploh upokojenci z višjo izobrazbo, poklicnimi izkušnjami in primernim življenjskim standardom. Materialna in nematerialna dediščina postajata zaradi tega iskano blago in svojevrsten kapital. Estetiki prostora se zaradi statusnih razlogov in potrebe po materialnem izražanju prenovljenega vrednotenja lokalnega okolja namenja vse večja pozornost in sicer tudi na način, da ji ponovno dodeljujejo določene praktične vloge. Okrasni vrtovi s skrbno striženo živo mejo ter gojenim travinjem, ki so bili za prejšnjo generacijo izraz prestiža in dokazovanje prestopa v urbano identiteto tudi na podeže- lju, se sedaj (spet) spreminjajo v uporabne zelenjavne vrtičke. V tej »retro« potezi gre gledati določeno sledenje višji okoljski zavesti, osveščanju o pomenu zdrave prehrane in načina življenja. Je svojevrsten odgovor na klic »nazaj k naravi«. Neredko pri tem sodelujejo upokojenci, ki imajo še dovolj energije in prihrankov in se v nekaterih primerih lotevajo tudi omejenih komercialnih oblik kmetovanja, a pod novimi, bio- oziroma eko- transparenti. Nekateri uporabljajo podeželsko bivališče s posestjo tudi kot sekundarno bivališče že v času aktivne delovne dobe in bivanja v mestu, računajoč na poznejše »tretje« življenjsko obdobje s ponovnim primikom k naravi. Del upoko- jencev, ki se aktivira kulturno in socialno ter nekateri tudi ekonomsko, je dragocen zlasti zaradi posedovanja jezikovnih praks in izkušenj. Po drugi strani pa nastopajo kot uporabniki različnih storitev, tudi takih, kjer se zahteva znanje manjšinskega je- zika (Zupančič, 2021, str. 85). Tedaj po postane pomembno, kdo podeželski prostor poseduje in obvladuje. V kontekstu manjšine pa je pomembno, da kmetje in polkme- tje kot lastniki zemljišč ostajajo ključni dejavnik obstoja in razvoja kulturne pokrajine. Fizični prostor (naravna pokrajina z materialno dediščino, ki so jo skozi generacije oblikovali ljudje) ima za narodno identiteto izjemno pomembno in nenadomestljivo vlogo: dokazuje, da je slovenska skupnost doma na južnem Koroškem in je glavni nosilec prostorske komponente narodne identitete. Po pregledu kratkih intervjujev je mogoče izpostaviti naslednje značilnosti. Za člo- veka postmoderne družbene paradigme je značilno iskanje prostorske identitete in spoštovanje lokalne tradicije. To lepo ponazarjajo prizadevanja za ohranitev elemen- tov naravnega in oblikovanega okolja, kot so hiše, kmečke stavbe, sakralni spomeniki in drugi grajeni elementi. Postmoderni človek spoštuje skromnost kmečke hiše, njeno vpetost v okolje. Na določen način je odtujenost, povzročena z uvajanjem povsem novih, hibridnih stavbnih struktur v doslej podeželsko in po videzu kmečko okolje Dela 58 - FINAL.indd 66 2. 03. 2023 10:41:04 67 Položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem v postmodernem družbenem utripu sprožilo refleks varovanja kulturne pokrajine. To je še posebej dobro razvidno pri starejši generaciji, ki se rada obdaja s simboli tradicionalnosti, včasih celo pretirano in kičasto. Ker pa mnogi elementi tradicionalne pokrajine asociirajo na prostor in čas, v katerem je bila manjšina v določenem okolju še lokalna večina, implicitno prispevajo tudi k identifikaciji z manjšino. Doslej nismo izpostavljali, da bi bila nematerialna kulturna dediščina prostora za identiteto na njem živečega kolektiva tako široko prisotna in pomembna. Dolgotrajna prizadevanja koroških Slovencev za dvojezične napise in vlogo jezika v šolski ter ura- dni rabi, kar sodi v nabor manjšinskih pravic, ki jih mora zagotoviti Avstrija, podrob- no analizirata Klemenčič in Klemenčič (2010). Pri tem še posebej izpostavljata po- men dvojezične topografije. Novejše raziskave nesnovne kulturne dediščine v obliki ledinskih, krajinskih in hišnih imen so pokazale dve temeljni razsežnosti te tematike. Projekt in spremljajoča dogajanja so dokazali prepričljivo prevlado slovenske lokalne in ledinske topografije; nemških imen je manj in so nastala večinoma pozneje kot prevodi in priredbe slovenskih izvirnikov. To dokazuje slovensko večinsko prevlado in široko teritorialno navezanost na določenih območjih oziroma občinah. Vendar je to v kontekstu naše raziskave manj pomembna okoliščina. Bistveno je namreč spre- jemanje, iskanje in sodelovanje lokalnih skupnosti ne glede na sedanje jezikovno za- ledje lokalnih prebivalcev. Bistveno je bilo zavedanje, da gre pri tem za »naše« okolje in se soočanje ter identifikacija s fizičnim prostorom prek imenske dediščine kaže kot indikator, ki je zaradi nesnovnega značaja lahko prenosljiv, upodobljen na skupni lokalni karti raznolikih ledinskih, vodnih, gozdnih imen, krajevnih oznak in opisov pa hišnih imen ter imen zaselkov in drugega. Pri tem naglašamo, da funkcijsko večina sedanje generacije lokalnega prebivalstva teh imen dejansko ne pozna ali pa jih je zaradi nerabe opustila ali pozabila. Smisel spoznavanja, učenja, sprejemanja in re- konstrukcije imenske dediščine je v iskanju in sprejemanju samem. Reakcija ljudi je bila podobna v večini okolij, čeprav se ta glede na predhodne ravni razumevanja med večino in manjšino precej razlikujejo med seboj, pa tudi po strukturi prebivalstva so med občinami precejšnje razlike. Zato utemeljeno sklepamo, da reakcija ljudi na možnost sprejemanja imenske dediščine ni toliko stvar nove, bolj tolerančne in do- puščujoče drže večine do manjšine, temveč veliko bolj odziv ljudi postmoderne dobe: globalni eho zanimanja za preteklost, dediščino, lokalnost in posebnosti, ki postajajo pomembne z novimi vrednotenji. Odkrivanje lokalnih značilnosti in gojenje različ- nih tradicij je torej kulturna potreba ljudi postmoderne dobe. Pripadniki manjpine imajo od vsega tega sicer precej koristi; a to je kolateralni učinek. Prebivalci iščejo in sprejemajo nesnovno dediščino, kot so ledinska in krajevna imena, različne tradicije in zgodbe pretežno zaradi svojih postmodernističnih kulturnih potreb in ne (ali vsaj ne prvenstveno) zaradi relacije do slovenske manjšine. Dela 58 - FINAL.indd 67 2. 03. 2023 10:41:04 68 Jernej Zupančič | Dela 58 | 2022 | 49–75 6 ZAKLJUČKI Na avstrijskem Koroškem se je že pred prelomom tisočletja uveljavila postmoderna družba. Zanjo je značilen urbani življenjski slog kot prostorski in družbeni referenčni okvir, dalje v njem pa so izpostavljene lastnosti zlasti individualizem, dinamičnost in prilagodljivost, v vrednostnem spektru pa dobivajo svojo veljavo nekatere tradicionalne materialne in nematerialne prvine kulturne pokrajine in družbe. Zato se zdi, da je post- moderni človek ob vključenosti v globalne povezave na drugi strani tudi lokaliziran. Vendar je to bolj kulturna kot zares materialna potreba. Slovenska manjšina je v stoletju od koroškega plebiscita leta 1920 do danes zadržala celotni prostor tradicionalne priso- tnosti na južnem Koroškem. Struktura manjšine je močno spremenjena, število manjše, skupnost je dobro organizirana, socialno emancipirana ter samozavestna. Na politični ravni delovanja je zadržala dosedanji dualizem in s tem določeno razdvojenost (Jesih, 2010). V večini občin je po podatkih zadnjih ljudskih štetij delež nazadoval pod 50 od- stotkov. Koroški Slovenci so tudi na lokalnih ravneh večinoma v manjšinskem položaju. Učinke prostorske razpršenosti so procesi urbanizacije in suburbanizacije še pospešili. Vloga slovenščine kot operativnega jezika je nazadovala, deloma tudi zaradi vse večjega vpliva angleščine kot lingua franca moderne dobe v Evropi na mnogih področjih, ter se- veda nemščine kot večinskega jezika. Pripadnik manjšine je nujno dvojezičen, kulturna in politična elita manjšine pa je vse bolj poliglotska. Vloga slovenščine se zmanjšuje tudi zaradi uveljavljanja mrežnega vzorca prostorskega vedenja manjšine. Funkcijski prostor, ki ga sestavljajo vse lokacije, na katerih pripadnik manjšine izvršuje različna opravila kot so delo, oskrba, izobraževanje, rekreacija, zabava, druženje ipd. se je razširil na mnoga okolja, kjer slovenščine praktično ni. Za postmoderno družbo je značilna povečana po- zornost do lokalnih značilnosti. Postmoderni človek išče prostorsko identiteto, zanima ga preteklost in je ob globalni komunikaciji pozoren do tradicije in kulture bolj, kot pa so bili pred nekaj desetletji. Med značilne pojave te vrste sodi povečano zanimanje in sprejemanje nematerialne kulturne dediščine v obliki ledinskih, hišnih in pokrajinskih imen (ali kratko: imenske dediščine), a se ta javlja primarno kot kulturna potreba post- modernega družbenega utripa in vrednot in ne kot oblika toleriranja ter sprejemanja manjšine in njenih pravic. Pripadniki manjšine to sicer radi interpretirajo kot dejaven odraz manjšini bolj naklonjene klime, vendar za to ni najbolj trdnih argumentov. Na prostorsko komponento etnične identitete močno vpliva tudi funkcijski prostor, v kate- rem pripadniki manjšine uresničujejo svoje interese. Funkcijski prostor je bistveno širši od bivalnega, ni nujno sklenjen in obstaja tudi v virtualni realnosti. Družba starih je poseben izziv, ker imajo generacije različne vrednote, izkušnje in življenjske sloge. Javlja se potreba po nekakšnem manjšinskem medgeneracijskem sporazumu, ki bo razlike upošteval in iskal skupne interese, obenem pa spoštoval razlike v delovanju. Generacija starostnikov je pomemben nosilec kulturnih dejavnosti in ohranjanja dediščine. Slovenščina ostaja najpomembnejši, a ne edini in tudi ne nujno ekskluzivni element narodne identitete. Obstaja vrsta okolij in situacij, kjer manjšinski jezik nima praktične Dela 58 - FINAL.indd 68 2. 03. 2023 10:41:05 69 Položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem v postmodernem družbenem utripu veljave. Pomemben pa je simbolno. Že se pojavljajo oblike slovenske pripadnosti brez slovenskega jezikovnega znanja. To lahko vodi v distanciranje od jezikovnega jedra Slo- vencev v Sloveniji. To lahko vodi v popolno asimilacijo. Realno imamo opraviti z dru- gačno identiteto, v kateri so manjšinski položaj ter avstrijsko državljanstvo ter lojalnost pomembni podobno kot to, da manjšina v širšem pripada slovenskemu jezikovnemu in kulturnemu korpusu. Manjšina je dnevno soočena z jezikovno tujostjo (nemščino), ki pa jo pragmatično uporablja tako pogosto in samoumevno, da je tudi ta način po svoje postal karakteristika manjšinskega nastopanja in vsebina koroško-slovenske identitete. Koroški Slovenci so seveda Slovenci; vendar drugačni »Slovenci«. Opombe 1 Predlog projekta »Identiteta Slovencev v manjšinstvu in diaspori v Avstriji in ZDA«, februar 2020, ARRS, nosilec: Jernej Zupančič. 2 Ta vir prikazuje dokaj sodobno, do nekaj let staro prostorsko situacijo. Googlovi zemljevidi so javno in enostavno dostopni. 3 Vseh monografij v tej seriji je 22. Zaradi natančnosti beleženja so življenjske zgodbe lahko zelo uporaben vir za raziskovalce. Opisi življenjskih zgodb z družbenimi, gospodarskimi in političnimi okoliščinami, v katerih so intervjuvanci/ke živeli podajajo skoraj izključno starejši informatorji po spominu in deloma tudi njihovih dokumentih. Raziskovalci so njihove spomi- ne in s tem torej osebno reflektivno zgodovino želeli iztrgati pozabi. Večina intervjuvancev je rojenih od 1910 do 1940 in so lahko v svojih spominskih opisih orisali postopno preobrazbo koroške družbe iz tradicionalne kmečke v sedanjo postindustrijsko ali postmoderno. 4 Do sedaj je bilo za 8 občin izdelanih 11 zemljevidov, v pripravi jih je še več. 5 Primer take karte je za občino Kotmara vas (nem. Köttmannsdorf), eno od najbolj intenzivno suburbaniziranih okolij na južnem Koroškem. 6 Navedeno po: https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/v-tujini-dela-vec-kot-30-000-slovencev/600253 Vendar nekateri v Avstriji tudi bivajo med tednom ali celo sezonsko, drugi se dnevno vozijo na delo. Zato je lahko razlika v evidencah. Literatura in viri Bandelj, A., Mihelič, J., Zupančič, J., 2016. Zamejska Koroška. Ljubljana: Založba ZRC. Bister, F., 1982. Wien als kulturelles Zentrum der Slowenen. V: Deak Ernö (ur.). Ethni- sche Gruppen in der Bundeshauptstadt Wien. Wien: Wiener Arbeitsgemeinschaft der Östrerrichischen Volksgruppen, str. 71–88. Gantar, K., Rihar, L., Jaklitsch, H., Janežič, H., 2017. Rojstvo novih domovin. Boga- ta ustvarjalnost slovenskih beguncev v Italiji in Avstriji. Ljubljana: NUK, Založba Družina. Gariup, M., 2000: Opcija za Tretji Rajh v Kanalski dolini. Trst: Zadruga Dom. Dela 58 - FINAL.indd 69 2. 03. 2023 10:41:05 70 Jernej Zupančič | Dela 58 | 2022 | 49–75 Grafenauer, B., 1946. Narodnostni razvoj na Koroškem od srede 19. stoletja do danes. V: Grafenauer, B., Ude, L., Vesel, M. (ur.). Koroški zbornik. Ljubljana: Državna za- ložba Slovenije, str. 117–246. Gstettner, P., 1988. Zwanghaft Deutsch? Über falschen Abwehrkampf und verkehrten Heimatdienst, Klagenfurt/Celovec: Drava/SZI. Ibounig, P., 1986. Die Kärntner Slowenen in Spiegel der Volkszählung 1981. Klagen- furt: Amt der Kärntner Landesregierung. Jagodic, D. (ur.), 2018. Družbena participacija mladih v slovenskem zamejstvu. Lju- bljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, Slovenski znanstveni inštitut, Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, Slovenski raziskovalni inštitut. Jameson, F., 2012. Postmodernism or the cultural logic of late capitalism. Jaipur, New Delhi, Bengaluru, Guwahti, Kolkata: Rawat Publications. Jesih, B., 2010. Ethnos und Politik. Was wollen die Kärntner Slowenen. Celovec: Drava. John, M., Lichtblau, A., 1993. Schmelztiegel Wien – einst und jetzt. Zur Geschich- te und Gegenwart von Zuwanderung und Minderheiten, 2. verb. Auflage. Wien: Böhlau Verlag. Kattnig, F., Zerzer, J., 1982. Dvojezična Koroška/Zweisprachige Kärnten. Celovec: Mohorjeva založba. Kern, D., 2016. Ohranjanje identitete s poučevanjem slovenščine med Slovenci v Av- striji. Doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. Klemenčič M., Klemenčič V., 2008. The endeavors of Carinthian Slovenes for their ethnic survival with/against Austrian governments after World war II : (selected chapters). Celovec, Ljubljana, Dunaj: Hermagoras/Mohorjeva. Klemenčič, M., Klemenčič, V., 2010. Die Kärntner Slowenen und die Zweite Republik. Klagenfurt: Hermagoras Verlag. Klemenčič, V., 1959. Migracije prebivalstva na Koroškem med leti 1934–1951. Lju- bljana: Zbornik Koroške, str. 92–112. Klemenčič, V., 1986. Koroški Slovenci danes. Geografski obzornik, 23, 2-3, str. 51–57. Klemenčič, V., 1990. Metodologija uradnih popisov prebivalstva pripadnikov slo- venske manjšine v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. V: Vratuša, A. (ur). Narodne manjšine. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, str. 31–45. Klemenčič, V., 1994. Narodne manjšine kot element politične, prostorske, socialne in ekonomske stvarnosti v Alpsko-Jadranskem-Panonskem prostoru. V: Vencelj P., Klemenčič, V., Novak Lukanovič, S. (ur.). Manjšine v prostoru Alpe-Jadran. Lju- bljana: Delovna skupnost Alpe-Jadran, str. 1–8. Kržišnik Bukić, V. (ur.), 2017. Splošni položaj mladih v slovenskem zamejstvu. Lju- bljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, Celovec: Slovenski znanstveni inštitut, Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, Trst: Slovenski raziskovalni inštitut. Lokar, A., 1999. Modernization and ethnic problems in Carinthia, Slovene Studies, 14, 1, str. 35–50. Dela 58 - FINAL.indd 70 2. 03. 2023 10:41:05 71 Položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem v postmodernem družbenem utripu Medved, D., 1995. Slovenski Dunaj. Klagenfurt/Celovec: Hermagoras Verlag/Mohor- jeva. Mlinar, Z., 2008. Prostorsko-časovna organizacija bivanja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Novak Lukanovič, S. (ur.), 2019. Jezikovni profil mladih v slovenskem zamejstvu. Lju- bljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, Celovec: Slovenski znanstveni inštitut, Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, Trst: Slovenski raziskovalni inštitut. Obid, M. (ur.), 2018. Identitetne opredelitve mladih v slovenskem zamejstvu. Lju- bljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, Celovec: Slovenski znanstveni inštitut, Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, Trst: Slovenski raziskovalni inštitut. Obid, M., 2017. Splošni položaj mladih v slovenskem zamejstvu v Avstriji. V: Kržišnik Bukić, V. (ur.). Splošni položaj mladih v slovenskem zamejstvu. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, Celovec: Slovenski znanstveni inštitut, Slovenski naro- dopisni inštitut Urban Jarnik, Trst: Slovenski raziskovalni inštitut, str. 105–148. Obid, M., 2020. Jezik in identiteta pri Slovencih na avstrijskem Koroškem, v: Hren, K. et al. (ur.): Probleme und Perspektiven des Volksgruppenschutzes 100 Jahre nach der Kärntner Volksabstimmung = Problemi in perspektive narodnih skupnosti 100 let po koroškem plebiscitu. Celovec, Ljubljana, Dunaj: Mohorjeva – politično izo- braževanje, str. 371–384. ÖREK 2030 in brief, Austrian spatial Development Concept, 2021. pdf. Österreich Lexikon, 1995. Band1. Wien: Verlagsgemeinschaft Österreich-Lexikon & u.a.. Paschinger, H., 1976. Kärnten. Eine geographische Landeskunde, Erster Teil. Klagen- furt: Verlag des Landesmuseums für Kärnten. Piko Rustja, M., 2019. Slovenski jezik na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. V: Novak Lukanovič, S. (ur.). Jezikovni profil mladih v slovenskem zamejstvu. Lju- bljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, Celovec: Slovenski znanstveni inštitut, Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, Trst: Slovenski raziskovalni inštitut, str. 121–191. Podlipnig, K., 1991. Die Wirtschaftsbeziehungen zwischen Kärnten und Slowenien. Stand und Perspektiven. Mitteilungen des Arbeitskreises für neue Methoden in der Regionalforschung, 21, str. 119–125. Reiterer, A. F., 1986. Doktor und Bauer. Ethnischer Konflikt und sozialer Wandel: Die Sozialstruktur der slowenischen Minderheitin Kärnten. Celovec/Klagenfurt: Drava/SZI. Reiterer, A. F., 1993. Minorities in Austria. Patterns of Prejudice, 27, 2, str. 49–62. DOI: 10.1080/0031322X.1993.9970110. Reiterer, A. F., 1996. Kärntner Slowenen: Minderheit oder Elite? Neuere Tendenzen ethnischen Arbeitsteilung. Celovec/Klagenfurt: Drava/SZI. Statistisches Handbuch des Landes Kärnten, 2021. Klagenfurt: Kärntner Landesregi- erung. Dela 58 - FINAL.indd 71 2. 03. 2023 10:41:05 72 Jernej Zupančič | Dela 58 | 2022 | 49–75 Unkart, R., Glantschnig, G., Ogris, A., 1984. Zur Lage der Slowenen in Kärnten. Die slowenische Volksgruppe und die Wahlkreiseinteilung 1979 – eine Dokumentati- on. Klagenfurt: Verlag des Kärntner Landesarchivs. V tujini dela več kot 30.000 Slovencev, 2022. URL. https://www.rtvslo.si/gospodar- stvo/v-tujini-dela-vec-kot-30-000-slovencev/600253 (citirano 22. 12. 2022) Vavti, S., 2009. »Wir haben alles in uns…«. Identifikationen in der Sprachenvielfalt. Wien: Peter Lang. Volkszählungen 1971–2001. Umgangssprache Kärnten, Gemeinden und Ortschaften. Wien: Statistik Austria, April 2002. Zimmermann, F. M., 1995. Tourismus in Österreich. Instabilität der Nachfrage und Innowationszwang des Angebotes. Geographische Rundschau, 47, 1, str. 30–37. Zorn, T., 1973. Nacistično ljudsko štetje na Koroškem leta 1939. Zgodovinski časopis, 27, str. 91–105. Zupančič, J., 1997. Slovenci v Avstriji. Doktorska disertacija. Ljubljana, Filozofska fa- kulteta UL. Zupančič, J., 1998. Identiteta je merljiva. Prispevek k metodologiji proučevanja etnič- ne identitete. Razprave in gradivo, št. 33, 253–268. Zupančič, J., 1999. Slovenci v Avstriji. Ljubljana: Inštitut za geografijo. Zupančič, J., 2002a. Grenzüberschreitende Pendelwanderung aus Slowenien nach Österreich und Italien. Mitteilungen der Österreichischen Geographischen Gesel- lschaft, 144, str. 145–157. Zupančič, J., 2002b. Številčni razvoj koroških Slovencev v luči rezultatov ljudskega štetja leta 2001. Razprave in gradivo, 40, str. 72–105. Zupančič, J., 2003. Minorities: how long will they have a 'bridge function'? V: Heffner, K., Sobczynski, M. (ur.). The role of ethnic minorities in border regions: selected problems of ethnic and religious minorities. Opole: Instytut Slaski w Opole, Łódz: University of Łódz, str. 7–16. Zupančič, J., 2005. Vloga in pomen narodnih manjšin v čezmejnem sodelovanju. Pri- mer manjšin v Sloveniji in Slovencev v sosednjih državah. Razprave in gradivo, št. 47, str. 26–41. Zupančič, J., 2013. Dunajski Slovenci v perspektivi skupnega slovenskega kulturnega prostora. V: Rajšp, V. (ur.). Slovenski odnosi z Dunajem skozi čas. Celovec: Slo- venski znanstveni inštitut = Slowenisches Wissenschaftsinstitut, Ljubljana: Založba ZRC, Inštitut za narodnostna vprašanja, str. 27–42. Zupančič, J., 2017. Socialna geografija: človek, prostor in čas. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Zupančič, J., 2020. Koroški Slovenci: sedanjost in prihodnost manjšine v postmoderni družbi. V: Hren, K. in sod. (ur.). Probleme und Perspektiven des Volksgruppen- schutzes 100 Jahre nach der Kärntner Volksabstimmung = Problemi in perspektive narodnih skupnosti 100 let po koroškem plebiscitu. Celovec, Ljubljana, Dunaj: Mo- horjeva – politično izobraževanje, Hermagoras – Politische Bildung, str. 385–408. Dela 58 - FINAL.indd 72 2. 03. 2023 10:41:05 73 Položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem v postmodernem družbenem utripu Zupančič, J. 2000. Migration of Slovenes to Austria during the period of transition. V: Heffner, K., Zupančič J. (ur.). Small European regions during transition period: migration processes. Opole: Silesian Institute in Opole, str. 42–55. Zupančič, J. 2021. Sodobne spremembe med koroškimi Slovenci. V: Geršič, M., Bat, M. (ur.). Koroška: od preteklosti do perspektiv. Ljubljana: Zveza geografov Slove- nije, str. 76–87. Zupančič, J. 2022. Slovenske manjšine v sosednjih državah. Ljubljana: Znanstvena za- ložba UL. THE POSITION OF THE SLOVENIAN MINORITY IN THE AUSTRIAN LAND CARINTHIA IN THE POST-MODERN SOCIAL STAGE Summary The paper deals with the current spatial and social processes in the settlement area of the Slovenian minority in Austrian Carinthia and analyzes the position of the Slove- nian minority under the conditions of the postmodern phase of society. In the intro- duction the ethnic development of the minority in the last century is presented and the spatial development in southern Carinthia is defined. It is examined how and to what extent the characteristics of spatial structures and the lifestyle of people in the postmodern society can influence the members of the minority. Data from Austrian statistics and materials from which it was possible to reconstruct the way of life of people in different periods were used for the study. These are a series of biographies “This is how we lived”, a series of monographs in the collection Mladi v slovenskem zamejstvu, we used some material from the author’s personal collection from the 1990s, 13 interviews conducted in recent years, and analyzed a collection of maps of selected municipalities about Slovenian landscape and house names, as well as the circumstances in which the maps were created. In the period from 1920 to 2020, the situation of the Carinthian Slovenes changed significantly. Their settlement area remained more or less the same, but with a much smaller number (according to statistics about 14,000, according to estimates up to 45,000), but a modernized, organized, solidly educated, socially emancipated and more self-confident ethnic group. But the price was high, as the number of members of the minority fell by almost 80% according to official figures, but by about half according to estimates. Urbanization and suburbanization in vari- ous phases have greatly changed the image of the settlement area of the Carinthian Slovenes. In the post-modern phase of society, only the two largest provincial cities have increased demographically. The largest population increases have occurred in Dela 58 - FINAL.indd 73 2. 03. 2023 10:41:05 74 Jernej Zupančič | Dela 58 | 2022 | 49–75 their suburban hinterland, which stretches from Podkloštr in the west through Bel- jak and Vrbsko jezero to Klagenfurt and further toward Velikovec, with relatively little to the north and south. The suburban area now covers almost one third of the settlement area of the Carinthian Slovenes. The general spatial and social changes have a great indirect and also direct impact on the life of the Slovenian minority. The minority has to adapt to the new conditions. The urban way of life prevails in rural areas. Even at the local level, the Carinthian Slovenes are mostly in a minor- ity position. The effects of spatial dispersion were accelerated by the processes of urbanization and suburbanization. Under the conditions of dispersion, the role of Slovene as a means of communication declined sharply. It was not until the late 1980s that the Slovenian language became economically important and interesting due to numerous cross-border purchases. A decade later, the minority played an important role as a link for various cross-border activities. In the last two decades, the communicative role of Slovenian has diminished. Members of the minority preserve Slovene for its symbolic value, but in practical use and in communication between members of the minority it plays an increasingly minor role. English is en- tering the business world, especially among the younger generation, as the lingua franca of modernity in Europe in many areas, and of course German as the official language of Austria and the language of the majority. A member of a minority is necessarily bilingual, and the cultural and political elite of the minority is increas- ingly polyglot. There are already forms of Slovene affiliation without knowledge of the Slovene language. This can lead to a distancing from the linguistic core of Slo- venes in Slovenia. This can lead to complete assimilation. In reality, we are dealing with a different identity, where minority status and Austrian citizenship and loyalty are as important as the fact that the minority belongs to the broader Slovenian linguistic and cultural corpus. The minority is confronted on a daily basis with a foreign language (German), which it uses pragmatically so often and as a matter of course that this manner has also become a feature of the minority’s appearance and the content of Carinthian-Slovenian identity. The Carinthian Slovenes are Slo- venes, of course, but other “Slovenes”. The postmodern social phase is characterized by an urban lifestyle as a spatial and social frame of reference, and further, the qualities of individualism, dynamism and adaptability are emphasized in it, while some traditional material and immaterial ele- ments of the cultural landscape and society gain their validity in the value spectrum. On the other hand, postmodern man is also localized and at the same time involved in global contexts. Characteristic activities include interest in local history, ethnicity, and local culture. Various “retro styles”, greater attention to the environment, and concern for cultural heritage are popular. In Carinthia, we looked more closely at ideas (and projects) for creating community maps with place names, landscape and house topol- ogy, names of peaks, and water features. These are mostly Slovenian and written in Carinthian dialect, but are relatively well received by residents, which has less to do Dela 58 - FINAL.indd 74 2. 03. 2023 10:41:05 75 Položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem v postmodernem družbenem utripu with a more open and tolerant attitude toward the minority (although this is often proclaimed) and more to do with a typical postmodern cultural reaction. However, this is still an advantage for the minority, as it promotes the local (Slovenian) cultural heritage as a common – collective good. Dela 58 - FINAL.indd 75 2. 03. 2023 10:41:05 Dela 58 - FINAL.indd 76 2. 03. 2023 10:41:05 77 Kulturni turizem in lokalno prebivalstvo na primeru mestne destinacije Ljubljana Izvleček Kulturni turizem je ena najstarejših in najbolj uveljavljenih vrst turizma, kar še pose- bej velja za mestne destinacije, kot je Ljubljana. V tem prispevku obravnavamo kul- turni turizem z vidika lokalnega prebivalstva. Z anketnim vprašalnikom smo preveri- li, kakšno je mnenje prebivalcev o kulturnem turizmu v Ljubljani, koliko koristijo po- nudbo, katere izboljšave predlagajo in kakšna je dodana vrednost kulturnega turizma za mesto. Prebivalci so poudarili pozitiven prispevek kulturnega turizma za mesto, čeprav to na področju kulturne ponudbe ne ponuja posebnih ugodnosti za prebivalce. Kot prispevek poudarjajo zlasti živahnost mesta, njegovo internacionalizacijo, torej stik prebivalcev s tujci, in dodano vrednost gospodarstvu, ki vpliva tudi na splošni mestni razvoj. Ključne besede: kulturni turizem, mestni turizem, lokalno prebivalstvo, Ljubljana *Oddelek za krajinsko arhitekturo, Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, SI-1000 Ljubljana, Slovenija e-pošta: nina.stubicar@bf.uni-lj.si, naja.marot@bf.uni-lj.si ORCID: 0000-0002-5534-7592 (N. Marot) Izvirni znanstveni članek COBISS 1.01 DOI: 10.4312/dela.58.77-98 KULTURNI TURIZEM IN LOKALNO PREBIVALSTVO NA PRIMERU MESTNE DESTINACIJE LJUBLJANA Nina Stubičar*, Naja Marot* Dela 58 - FINAL.indd 77 2. 03. 2023 10:41:05 78 Nina Stubičar, Naja Marot | Dela 58 | 2022 | 77–98 CULTURAL TOURISM AND LOCAL POPULATION: CASE STUDY OF THE CITY DESTINATION LJUBLJANA Abstract Cultural tourism is one of the oldest and most established forms of tourism, which is especially true for urban destinations like Ljubljana. In this paper we look at cultural tourism from the perspective of the local population. Using a questionnaire, we inve- stigated what residents think about cultural tourism in Ljubljana, how much they use what it offers, what improvements they suggest, and what added value cultural tourism has for the city. Residents emphasized the positive contribution of cultural tourism to the city, even if it does not provide any particular benefits to residents in terms of cultural offer. As a contribution, they highlight in particular the liveliness of the city, its internationalization, i.e. the contact of residents with foreigners, and the added value for the economy, which also influences the general development of the city. Keywords: cultural tourism, urban tourism, local inhabitants, Ljubljana 1 UVOD Kulturni turizem je ena izmed najpomembnejših vrst mestnega turizma, saj je ne samo v Ljubljani, ampak tudi drugje predstavljal osnovo razvoja mestnega turizma (Stubi- čar, 2022). Poenotenje definicije kulturnega turizma je oteženo zaradi opredeljevanja in razumevanja pojma kulture, ki je širok in se nanaša na raznoliko dejavnost oseb, ki se udejstvujejo v kulturi, ter oseb, ki jo ustvarjajo (Bujdosó in sod., 2015). V raznolikih opredelitvah kulturnega turizma (gl. npr. avtorje: Lussetyowati, 2015; Richards, 2018; UNWTO, 2018) se pojavljajo ključne besede, kot so: ohranjanje, varovanje, kulturna dediščina, zadovoljitev intelektualnih potreb, turistični produkt, znamenitosti, motiv spoznavanja nove kulture, avtentično doživetje in veliko drugih. Posplošeno lahko o kulturnem turizmu govorimo kot o turističnem produktu, ki temelji na povezovanju kulture in turizma v celostni doživljajski paket (Marot in sod., 2019). Ljubljana se je pod vplivom različnih zgodovinskih obdobij vedno razvijala kot kulturno središče Slovenije, kar predstavlja dobro osnovo današnje kulturne (turistič- ne) ponudbe. Med bolj uveljavljenimi podvrstami kulturnega turizma je arhitekturni turizem, ki sloni na arhitekturnih objektih renesanse, baroka in secesije ter na os- tankih in urbanizmu rimske Emone pa tudi srednjeveške Ljubljane (Stubičar, 2022). Poleg arhitekturnega turizma je poznana tudi klasična kulturna ponudba – muzeji in galerije, druge kulturne ustanove in prizorišča. Poleg že omenjenih kategorij med kulturno ponudbo uvrščamo še prizorišča, prostore in zavode, ki omogočajo izva- janje glasbe ali ulične umetnosti, tematske poti, oglede in izlete, dogodke, festivale Dela 58 - FINAL.indd 78 2. 03. 2023 10:41:05 79 Kulturni turizem in lokalno prebivalstvo na primeru mestne destinacije Ljubljana in prireditve, ki so s svojo produkcijo kulture vezani predvsem na zunanje prostore (Marot in sod., 2019). Vse bolj pa turisti v Ljubljano zahajajo z namenom spoznavanja načina življenja ter doživljanja urbanega prostora in atmosfere (Klepej in sod., 2020). Tudi v povezavi s tem so po analogiji z drugimi evropskimi prestolnicami pred nekaj leti začeli razvijati produkt kulturnih četrti, ki temeljijo na kulturnih ustanovah, av- tentičnosti in na prostoru mestnih območij zunaj mestnega središča. Ta ukrep naj bi hkrati tudi prispeval k decentralizaciji turističnih tokov v mestu Ljubljana. Pri prepletu sektorjev kulture in turizma se pojavlja tudi vprašanje »lokalnega«, ko- ristnega za prebivalce, in »vzpostavljenega«, koristnega za turiste. Kulturna ponudba je namreč lahko prvotno ustvarjena za prebivalce oziroma ravno nasprotno, prvotna publika so turisti, ponudbo pa koristijo tudi domačini. Z vprašanjem razmerja med kul- turnim obiskovalcem in lokalnimi prebivalci se je ukvarjalo kar nekaj raziskovalcev, ki so kot metodološki aparat uporabljali predvsem anketne vprašalnike in intervjuje. Vidal Rua (2020) je s pomočjo teorije družbene izmenjave preučeval pomembnost interakcij med prebivalci in turisti. Nadalje sta Eusébio in Carneiro (2012, str. 64–76) za mesto Aveiro ugotovila, da so interakcije med turisti in prebivalci redke, tiste, ki nastanejo, so posledica spoznanja prebivalcev o družbeno-kulturni dodani vrednosti turizma. V Lju- bljani smo prav tako s pomočjo anketnega vprašalnika preučevali poglede prebivalcev na kulturni turizem v letu 2019, dodatno smo s terenskimi ogledi osvetlili še dostopnost kulturne ponudbe za prebivalce (Marot in sod., 2019). Najpogosteje se odnos prebivalcev do turizma preučuje s pomočjo identifikaci- je učinkov turizma na gospodarstvo, družbo in na okolje, lahko tudi na posamezne mestne četrti in kakovost življenja v njih, kar so naredili tudi Al Saad in sodelavci (2018), Sharma in Dyer (2009), Gullion, Hji - Avgoustis, Fu in Lee (2015) in Gómez (2019). Zadnji je za špansko mesto Toledo ugotovil, da imajo pozitiven pogled na turizem tisti prebivalci, ki imajo najmanj stika s turisti in ki ne prebivajo v središču zgodovinskega mesta, ampak v stanovanjskih predelih mesta. Odsotnost povezave med kakovostjo življenja in razvojem kulturnega turizma so na primeru ameriške- ga Indianapolisa identificirali Cecil, Fu, Wang in Avgoustis (2010, str. 54–66), ki so to povezavo opazovali kar pet let. Širše so na problematiko gledali Charag, Fazili in Bashir (2021) in Soares s sodelavci (2021), ki so v svoji raziskavi poudarjali pomen celostne priprave politik z uporabo participativnega vključevanja prebivalcev in lo- kalne skupnosti, s katerim bi prebivalcem lahko predstavili pozitivne učinke turizma. Za spremljanje odnosa prebivalcev do turizma v Ljubljani Turizem Ljubljana letno izvaja anketo, s katero meri odnos prebivalcev do turizma. Medtem ko so bili rezultati teh anket za leto 2017 (Turizem Ljubljana, 2017) in 2018 (Turizem Ljubljana, 2018) pozitivni, se je odnos v letu 2019, ki predstavlja tudi vrh turističnega obiska v Ljubljani (1,127.904 prihodov; 2,227.669 nočitev, v avgustu v povprečju 10.810 dnevno; SURS, 2022a; 2022b), deloma spremenil, saj lahko zaznamo tudi bolj negativne odgovore. Na podlagi tega smo zastavili tudi našo raziskavo, s katero smo prav v pandemičnem letu 2020 preučevali odnos med prebivalci in kulturnim turizmom. V tem prispevku tako Dela 58 - FINAL.indd 79 2. 03. 2023 10:41:05 80 Nina Stubičar, Naja Marot | Dela 58 | 2022 | 77–98 ponudimo odgovora na dve vprašanji: 1. Kakšen je odnos prebivalcev do kulturnega turizma? in 2. V kolikšni meri in kako so ali niso prebivalci vključeni v načrtovanje razvoja in ponudbo kulturnega turizma v slovenski prestolnici? V naslednjem po- glavju najprej predstavimo način merjenja odnosa prebivalcev do kulturnega turizma, sledijo pa podpoglavja z rezultati, razprava in sklep. 2 METODOLOGIJA Odgovore na raziskovalni vprašanji smo pridobili s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, ki je bil na voljo od 10. avgusta do 12. septembra 2020. Anketni vpra- šalnik je ustaljen način zbiranja podatkov v primerih, ko želimo pridobiti mnenje prebivalcev o turizmu (Marot in sod., 2019; Türker, 2013). Anketa s prebivalci Lju- bljane je bila zaradi učinkov pandemije covida-19 postavljena v portalu 1ka in v ce- loti diseminirana prek spleta (FB-stran Oddelka za krajinsko arhitekturo, elektronska pošta udeležencem delavnic na temo turizma). Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz 24 vprašanj, razdeljenih v tri vsebinske sklope. Prvi sklop se je nanašal na pridobiva- nje mnenja prebivalcev o kulturni ponudbi v Ljubljani, drugi sklop je bil osredinjen na vpliv kulturnega turizma, zadnji sklop pa na pridobivanje osnovnih podatkov o anketirancih. Zaradi majhnega števila izpolnjenih anket (49) smo se poleg spletne diseminacije poslužili tudi spletnega panela podjetja Valicon. Anketni vprašalnik je bil posredovan približno 1.000 prebivalcem Ljubljane, od katerih se jih je odzvalo 261. V tako pridobljenem vzorcu nam ni uspelo zagotoviti popolne reprezentativnosti gle- de na starost. Zastopanost po starostnih skupinah (gl. preglednico 1) je bila največja za starostni razred od 50 do 60 let (21 %), od 30 do 40 let (20 %) in od 40 do 50 let (19,7 %); manjka nam zlasti ustreznejša zastopanost najstarejših prebivalcev (glejte preglednico 1). Preglednica 1: Primerjava zastopanosti starostnih skupin v vzorcu in celotni populaciji (%). Starostna skupina < 20 20–30 30–40 40–50 50–60 60–70 70–80 > 80 Število prebivalcev Vzorec 306 1,7 13,3 20,0 19,7 21,0 14,0 9,0 1,3 Populacija 294.054 3,4 13,5 14,5 14,7 13,0 11,8 8,0 5,8 Rezultati so pokazali, da je nekaj več kot polovica vprašanih ženskega spola (51 %). Dobra tretjina vprašanih je dokončala magistrski študij (32 %), nekaj manj kot tretjina je končala splošni gimnazijski program. Prav tako dobra tretjina (31,8 %) responden- tov deluje na področju izobraževanja (učitelji), oblikovanja (arhitekti, oblikovalci), zdravstva (zdravstveni delavci) in administracije, torej se po standardni klasifikaciji poklicev uvrščajo med strokovnjake. Eno četrtino (25 %) predstavljajo še upokojene Dela 58 - FINAL.indd 80 2. 03. 2023 10:41:05 81 Kulturni turizem in lokalno prebivalstvo na primeru mestne destinacije Ljubljana osebe, 4 % študentje in 4 % nezaposlene osebe. Največ vprašanih (36 %) živi v paru, 21 % v gospodinjstvu treh oseb, le 1 % so predstavljala gospodinjstva, v katerih živi več kot pet oseb. Skoraj dve tretjini vprašanih živita v radiju od dveh do štirih kilo- metrov od mestnega središča, pri čemer je bila kot središčna točka radija za izračun upoštevana lokacija mestne hiše. Podatki o številu prebivalcev, ki živijo v posamezni mestni četrti (brez upoštevanja radija oddaljenosti od mestne hiše), pa kažejo, da naj- več prebivalcev živi v Šiški (17 %), za Bežigradom (16 %) in v četrti Center (12 %). Rezultate anketnega vprašalnika predstavljamo v tretjem poglavju (Rezultati) glede na štiri teme, ki so najrelevantnejše za odnos prebivalcev do kulturnega turizma in kulturnih turistov. Najprej je podan opis splošnega pogleda prebivalcev na ponudbo kulturnega turizma, sledijo pa ocena dostopnosti ponudbe za prebivalce, ocena doda- ne vrednosti kulturnega turizma za življenje prebivalcev ter ocena odnosa med prebi- valci in (kulturnimi) turisti. Izraz kulturni smo navedli v oklepaju, saj prebivalci niso mogli ločiti, ali so bili v odnosu s kulturnim turistom ali turistom kakšnega drugega tipa, četudi je večina obiskov Ljubljane kulturnega značaja. Pri nekaterih vprašanjih smo dodali še podrobnejše informacije o obravnavani tematiki, ki smo jih pridobili v prejšnji raziskavi s prebivalci o kulturnem turizmu v Ljubljani (Marot in sod., 2019). 3 REZULTATI 3.1 Pogled na ponudbo kulturnega turizma Prebivalci imajo v splošnem pozitiven odnos do kulturnega turizma. V odprtem vprašanju glede asociacij na kulturno ponudbo v Ljubljani so sicer največkrat omenili pojme, ki so povezani zlasti s klasično kulturno ponudbo, kot so: galerije in muzeji, gledališča in dogodki, ki so namenjeni turistom in prebivalcem pa tudi obiskovalcem mesta (glejte sliko 1). Konkretnejše omembe kulturne ponudbe se nanašajo predvsem na dogodke, kot je Festival Ljubljana, in prizorišča, kot sta Cankarjev dom in Križan- ke, ter na tisto ponudbo, ki se izvaja v odprtih prostorih v mestu, npr. v Parku Tivoli. Rezultate smo prikazali tudi v preglednici 2, in sicer glede na tip ponudbe in pogo- stost pojavitve. Podobne rezultate smo zasledili že v predhodni raziskavi (Marot in sod., 2019), v kateri je bilo vprašanje sicer zaprtega tipa, odgovori pa vezani konkre- tno na tipe kulturne ponudbe. Dela 58 - FINAL.indd 81 2. 03. 2023 10:41:05 82 Nina Stubičar, Naja Marot | Dela 58 | 2022 | 77–98 Slika 1: Besedni oblak, ki prikazuje asociacije prebivalcev na kulturno ponudbo Ljubljane (avtorica: Nina Stubičar). *V besednem oblaku so upoštevane asociacije, ki so se pojavile vsaj pet- ali večkrat. Preglednica 2: Asociacije na kulturno ponudbo glede na pogostost pojavitve. Največkrat omenjena ponudba Najmanjkrat omenjena ponudba Splošna ponudba muzeji (93) gledališče (58) galerije (54) dogodki (38) kinematografi (35) kulturni spomeniki (5) umetnost (5) arhitektura (5) zunanje aktivnosti (4) turistična ladjica (3) Specifična ponudba, dogodki Festival Ljubljana (94) Opera in balet (55) Ljubljanski grad (41) Ljubljansko mestno gledališče (40) Cankarjev dom (21) Španski borci (4) ŠKUC (3) Mini teater (3 Muzej za arhitekturo in oblikovanje (3) Mestna galerija (3) Odprti prostori Križanke (13) Kulturni center Šiška (12) Tivoli (12) Tromostovje (9) Zmajski most (7) Rožnik (5) Plečnikov stadion (4) tržnica (4) Plečnikova Žale (3) Botanični vrt (3) Prebivalci so poleg asociacij na kulturni turizem ocenili tudi pomen posamezne privlačnosti, lokacije ali dogodka za kulturni turizem (slika 2). Pomen so ocenjeva- li na lestvici od 1 – sploh ni pomembno do 5 – zelo pomembno, in sicer po vnap- rej določenih kategorijah ponudbe kulturnega turizma. Največji pomen so pripisali zgodovinskim znamenitostim in zgradbam (93 %), območjem in zgradbam kulturne Dela 58 - FINAL.indd 82 2. 03. 2023 10:41:06 83 Kulturni turizem in lokalno prebivalstvo na primeru mestne destinacije Ljubljana dediščine (91 %), kulturnim potem (82 %), mestnim ureditvam (82 %), glasbenim dogodkom (84 %) in muzejem (84 %), pri čemer smo rezultate razvrstili padajoče glede na vsoto ocene 4 in 5. Najmanjši pomen za kulturni turizem pa imajo po mne- nju anketirancev v Ljubljani verski objekti (38 %), ponudba zdravilišč in zagotavljanja dobrega počutja (27 %) ter plesni dogodki (13 %); upoštevali smo oceni 1 in 2 skupaj. Slika 2: Ocena pomena posameznih privlačnosti/lokacij/dogodkov za kulturni turizem v Ljubljani. Pogled prebivalcev na kulturno ponudbo lahko predstavimo tudi z odgovori o učinku rasti kulturnega turizma na mesto (slika 3). Skoraj 60 % prebivalcev je poveča- nju kulturnega turizma pripisalo večji učinek (55,9 %), torej oceno 4. Če temu pripi- šemo še rezultat 21,5 %, s katerim je bil ocenjen največji učinek (ocena 5), je skupno nekaj več kot 70 % prebivalcev rast kulturnega turizma ocenilo kot pomembno za mesto. Le slaba desetina (5,8 %) prebivalcev je povečanju pripisala negativen oziroma manjši učinek, medtem ko 17 % vprašanih ni bilo prepričanih o povezavi med kultur- nim turizmom in razvojem mesta Ljubljane. 23 % 22 % 10 % 7 % 9 % 5 % 4 % 4 % 3 % 2 % 2 % 3 % 32% 35% 26% 27% 21% 28% 18% 19% 12% 12% 15% 13% 7 % 5 % 18 % 25 % 38 % 38 % 39 % 34 % 40 % 38 % 40 % 37 % 35 % 35 % 28 % 29 % 10 % 12 % 22 % 26 % 27 % 30 % 36 % 38 % 44 % 47 % 47 % 47 % 63 % 64 % 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % Verski objekti Zdravilišča Plesni dogodki Lokalne tradicije/folklora Športni dogodki (filmsko) Gledališče Umetnostne galerije Restavracije/festivali hrane Muzeji Glasbeni dogodki (koncerti/festivali) Mestne ureditve Kulturne poti Območja in zgradbe kulturne dediščine Zgodovinske znamenitosti in zgradbe Brez odgovora 1 – sploh ni pomembno 2 – ni pomembno 3 – nevtralno 4 – pomembno 5 – zelo pomembno Dela 58 - FINAL.indd 83 2. 03. 2023 10:41:07 84 Nina Stubičar, Naja Marot | Dela 58 | 2022 | 77–98 Slika 3: Učinek rasti kulturnega turizma na razvoj mesta Ljubljana. 3.2 Dostopnost ponudbe za prebivalce Ko govorimo o dostopnosti storitev, jo lahko razumemo kot lokacijsko, časovno ali tudi fi nančno oziroma cenovno dostopnost. Prebivalci so najprej ocenili, kako dobro je Lju- bljana dostopna kot kulturna destinacija od zunaj in kako je dostopna kulturna ponud- ba, ko je turist že enkrat v mestu. Sledili sta ocena fi nančne dostopnosti, ki za prebivalce predstavlja enega izmed pomembnejših dejavnikov – motivov za obiskovanje kulturne ponudbe, in ocena učinka pandemije covida-19 na obiskovanje kulturne ponudbe. Prebivalci so dostopnost destinacije ocenjevali na petstopenjski lestvici, na kateri ocena 1 pomeni oteženo dostopnost, ocena 5 pa predstavlja preprosto premikanje do mesta in po mestu (slika 4). Več kot polovica prebivalcev je dostopnost do mesta (56,5 %) in v mestu (59,1 %) ocenila z oceno 4 ali z oceno 5, torej menijo, da je mesto lažje dostopno. Dobra tretjina prebivalcev je to vprašanje ocenila z oceno 3, torej da je mesto dostopno srednje dobro. Slabšo krajevno dostopnost kulturne ponudbe (ocena 1 ali 2) je izpostavilo le 8,5 % prebivalcev. Slika 4: Dostopnost mesta Ljubljane za kulturne turiste in dostopnost kulturne ponudbe v mestu. 5; 1,7 % 12; 4,1 % 50; 16,8 % 166; 55,9 % 64; 21,5 % 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 1 – negativni učinek 2 – manjši učinek 3 – niti negativen niti pozitiven učinek 4 – večji učinek 5 – največji učinek 3; 1 % 11; 3,6 % 13; 4,2 % 15; 4,9 % 117; 38,2 % 99; 32,4 % 127; 41,5 % 120; 39,2 % 46; 15 % 61; 19,9 % 0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 % do Ljubljane v Ljubljani 1 – zelo težavno 2 – težavno 3 – povprečno 4 – lahko 5 – zelo lahko Dela 58 - FINAL.indd 84 2. 03. 2023 10:41:07 85 Kulturni turizem in lokalno prebivalstvo na primeru mestne destinacije Ljubljana Ob cenovni dostopnosti so rezultati ankete pokazali, da prebivalci v približno 60 % ob obisku ne prejmejo nobene ugodnosti zaradi lokacije prebivališča in dejstva, da so prebivalci Ljubljane. Dobra tretjina prejme manjši popust (32 %), medtem ko preostala slaba desetina prejme srednje velik popust (9 %). Rezultati podrobnejše terenske analize (Marot in sod., 2019) so pokazali, da se obstoječi popusti nanašajo zlasti na družbeno ranljive socialne skupine, kot so družine s predšolskimi otroki, upokojene osebe, mla- dostniki in brezposelne osebe, ne pa na izvor prebivalcev glede na lokacijo, a še ti niso na voljo v vseh ustanovah. Zaradi pandemije covida-19 so določeni kulturni ponudniki poleti 2020 sicer pristopili k projektu enotna vstopnica za obisk več muzejev in galerij, ki je stala le 10 EUR, in tako cenovno precej približali kulturno ponudbo prebivalcem. Pandemija covida-19 je vplivala tudi na obiskovanje kulturne ponudbe (slika 5), ki je bila zaradi sprejetih in obenem tudi spremenljivih ukrepov pogosto v celoti nedos- topna (koncerti v odprtih javnih prostorih) ali težje dostopna (zmanjšana interaktiv- nost na razstavah). Prebivalci so zato ocenili, katero kulturno ponudbo obiskujejo več in katero manj. Med ponudbo, ki jo obiskujejo več, so poudarili območja in stavbe kulturne dediščine (13  %), mestno krajino (12  %), kulturne poti (9  %) ter zgodo- vinska območja in stavbe (6 %), čeprav so ravno tem kategorijam kulturne ponudbe pripisovali največji pomen (slika 5). Precej manj pa so obiskovali gledališča (54 %), plesne dogodke (53 %), glasbene festivale (51 %) in športne dogodke (49 %), čeprav so glasbenim dogodkom pripisovali večji pomen (slika 2, 47 %). Slika 5: Vpliv pandemije covida-19 na obiskovanje kulturne ponudbe. 68; 22 % 82; 27 % 94; 31 % 100; 33 % 126; 41 % 136; 44 % 140; 46 % 142; 46 % 142; 46 % 147; 48 % 151; 49 % 156; 51 % 162; 53 % 166; 54 % 67; 23 % 51; 17 % 62; 20 % 65; 21 % 90; 29 % 37; 12 % 61; 20 % 64; 21 % 59; 19 % 48; 16 % 50; 17 % 77; 25 % 53; 17 % 61; 20 % 112; 36 % 103; 34 % 100; 33 % 88; 29 % 61; 20 % 90; 30 % 78; 25 % 76; 24 % 78; 25 % 76; 24 % 68; 22 % 51; 16 % 64; 21 % 55; 18 % 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % Območja in stavbe kulturne dediščine Mestne krajine Kulturne poti Zgodovinska območja in stavbe Restavracije/kulinarični festivali Verska območja/dogodki Lokalne tradicije/folklora Muzeji Galerije Zdravilišča (npr. zdravilišča/topli vrelci) Športni dogodki Glasbeni dogodki (festivali/koncerti) Plesni dogodki (Filmsko) gledališče 1 – ne obiskujem 2 – obiskujem manj 3 – ni sprememb 4 – obiskujem 5 – obiskujem več ni odgovora Dela 58 - FINAL.indd 85 2. 03. 2023 10:41:07 86 Nina Stubičar, Naja Marot | Dela 58 | 2022 | 77–98 Vzrok za neobiskovanje ponudbe oziroma motive, ki prebivalce odmikajo od obi- ska, predstavljajo tudi drugi dejavniki, ki smo jih bolje identifi cirali v raziskavi ŠIPK (Marot in sod., 2019). Prebivalci so največkrat omenili, da ponudbe ne koristijo zaradi pomanjkanja časa; temu sta sledila že omenjena cenovna dostopnost ponudbe in ne- poznavanje ponudbe. 3.3 Ocena dodane vrednosti kulturnega turizma za lokalno prebivalstvo Dodana vrednost kulturnega turizma za lokalno prebivalstvo je bila identifi cirana pri dveh vprašanjih. Prvo se je nanašalo na učinek turizma na lokalne tradicije (slika 6), drugo pa na dodano vrednost kulturnega turizma za mesto in prebivalce, kar je razvi- dno iz slike 7 in preglednice 3. Prebivalci so učinek na lokalne tradicije ocenjevali na petstopenjski lestvici, na kateri je ocena 1 predstavljala negativen učinek turizma, višje ocene pa večji oziroma pozitiven učinek. Skoraj 60 % prebivalcev (vsota ocen 4 in 5) je ocenilo, da je učinek turizma na lokalne tradicije velik oziroma pozitiven, medtem ko so le 3 % prebivalcev učinek oce- nili kot negativen. Slaba desetina (8,3 %) je menila, da je učinek manjši, in skoraj 21 % je bilo neodločenih o pozitivnosti ali negativnosti učinka kulturnega turizma. Čeprav Ljubljana ne slovi po specifi čnih lokalnih tradicijah, ampak bolj tistih, ki so vezane na vsakdanje življenje, so prebivalci kljub temu veliko težo pripisali učinku kulturnega turizma na lokalne tradicije. Med pozitivnimi učinki turizma na tradici- je je najvidnejše njihovo ohranjanje in varovanje, medtem ko se negativni kažejo v prevelikem številu turistov, ki obiščejo sicer lokalni dogodek. Ravno gneča, hrup in masovni pojavi turistov v mestu so eni izmed bolj izpostavljenih negativnih učinkov, ki so jih navajali prebivalci (podpoglavje 3.4). Slika 6: Učinek turizma na lokalne tradicije. Pozitivno naravnan odnos prebivalcev do kulturnega turizma je bil potrjen tudi v vprašanju o dodani vrednosti kulturnega turizma. Skoraj 70 % prebivalcev je menilo, da kulturni turizem močno vpliva na mestni razvoj. Hkrati nudi ekonomske in druž- bene koristi, ki se kažejo v obliki novih delovnih mest, večanju števila dogodkov in 9; 3,0 % 25; 8,3 % 63; 20,9 % 161; 53,3 % 44; 14,6 % 0 50 100 150 200 1 – negativen učinek 2 – manjši učinek 3 – niti pozitiven niti negativen učinek 4 – večji učinek 5 – največji učinek Dela 58 - FINAL.indd 86 2. 03. 2023 10:41:07 87 Kulturni turizem in lokalno prebivalstvo na primeru mestne destinacije Ljubljana raznolikosti kulturne ponudbe ter kulturni izmenjavi med prebivalci in turisti (slika 7). Dodano vrednost vidijo tudi v živahnosti in raznolikosti mesta, raznolikosti ob- stoječe in nove ponudbe ter prepoznavnosti mesta tudi v širšem prostorskem kon- tekstu. Mesto je po njihovem mnenju postalo bolj hodljivo in zanimivo, razvila se je kulinarična ponudba mesta, ki je v ospredje postavila tudi lokalne jedi. Ohranile so se tradicije, večji poudarek je na oživljanju pozabljenih tradicij, običajev in navad, izboljšanju storitev, predvsem pa na višji kakovosti življenja. Prebivalci prepoznavajo dodano vrednost kulturnega turizma za vse vidike kakovosti življenja. Slika 7: Dodana vrednost kulturnega turizma za prebivalce in mesto. Dodano vrednost za prebivalce in mesto smo glede na rezultate razdelili v pet ka- tegorij (preglednica 3). Prva se nanaša na splošni razvoj turizma, v sklopu katerega so prebivalci največkrat omenili boljšo promocijo in prepoznavnost mesta. Eko- nomski razvoj, ki je v kontekstu dodane vrednosti turizma navadno bolj poudar- jen, je bil omenjen zaradi novih zaposlitvenih možnosti. Vzrok za razvoj turizma, pogojen s kulturno ponudbo, je raznolikost kulturnih dogodkov, ki so največkrat brezplačni in se odvijajo v različnih predelih mestnega središča, zaradi česar se jih lahko udeležujejo prebivalci pa tudi turisti in dnevni obiskovalci. Z vidika družbe- nega življenja so prebivalci največkrat poudarili višjo kakovost življenja, na katero blagodejno vplivajo predvsem kulturne izmenjave med prebivalci in turisti. V sklo- pu prostorskega razvoja pa je bila največkrat poudarjena dostopnost do mesta in informacij o obiskani destinaciji. Dela 58 - FINAL.indd 87 2. 03. 2023 10:41:08 88 Nina Stubičar, Naja Marot | Dela 58 | 2022 | 77–98 Preglednica 3: Dodana vrednost kulturnega turizma za prebivalce (Klepej in sod., 2020, str. 19). Visoka pogostost pojavitve Nizka pogostost pojavitve Splošni razvoj • boljša promocija in prepoznavnost mesta (16) • obogatena gastronomija (12) • obnovitev ter več spoštovanja za lokalno tradicijo in zgodovino (9) • prenova stavb (11) • varnejše mesto (1) Gospodarski razvoj • zaposlitvene možnosti (17) • bogatejša lokalna ponudba storitev (9) • višje cene nepremičnin (1) • višja vrednost zbranih davkov (3) Turistični razvoj • raznovrstni kulturni dogodki (29) • povečanje kulturne ponudbe (25) • večje število obiskovalcev (1) • promocija lokalne hrane (2) Družbeno življenje • večja kakovost življenja (11) • odprtost mestnega prebivalstva do obiskovalcev (10) • povečan občutek pripadnosti Evropi (1) • širjenje horizonta (4) Prostorski razvoj • dostopnost mesta (informiranje, dostopnost, privlačnosti) (27) • raznoliko mesto (16) • hodljivo mesto (16) • zmanjšanje kakovosti krajine (1) • bližina naravnih območij (2) 3.4 Interakcija lokalnega prebivalstva s turisti Ena izmed dodanih vrednosti kulturnega turizma je tudi interakcija med prebivalci in turisti. V tem delu predstavljamo rezultate štirih vprašanj. Prvo se nanaša na nasvete o obisku in kulturni ponudbi, ki so jih prebivalci pripravljeni deliti s kulturnimi turisti. Drugo se nanaša na priporočitev Ljubljane kot turistične destinacije obiskovalcem in turistom, ki v mestu še niso bili, tretje na dojemanje števila prebivalcev na destinaciji in zadnje na vpliv s turizmom povezanih nevšečnosti. Kot ena najbolj zaznavnih interakcij med eno in drugo skupino so nasveti in usme- ritve za obisk ponudbe, ki jih prebivalci delijo s turisti. Približno tretjina vprašanih (34 %) turistom zelo pogosto ali pogosto ponudi nasvet za izkušnjo na destinaciji (sli- ka 8). Največkrat so to nasveti orientacijske narave, najpogosteje pa jih delijo tisti pre- bivalci, ki živijo v bližini promovirane znamenitosti ali prostora oziroma v središču mesta, v katerem je najvišja zgoščenost ponudbe (poglavje 2). Le 18,6 % prebivalcev skoraj nikoli ali nikoli (oceni 1 in 2) ne svetuje ali priporoča obiska kulturne ponudbe v mestu. Skoraj polovica prebivalcev (47,4 %) pa poda priporočila le občasno. Dela 58 - FINAL.indd 88 2. 03. 2023 10:41:08 89 Kulturni turizem in lokalno prebivalstvo na primeru mestne destinacije Ljubljana Slika 8: Nasveti prebivalcev za obisk kulturne znamenitosti, dogodka ali območja. Priporočitev destinacije kot interakcija med prebivalci in potencialnimi obiskoval- ci je prejela najvišjo pozitivno oceno. V skupnem seštevku ocen 4 in 5 skoraj 80 % pre- bivalcev zelo verjetno ali verjetno priporoča obisk Ljubljane turistom in obiskovalcem in le 6,9 % (vsota ocen 1 in 2) tega najverjetneje ne stori (slika 9). Slika 9: Pripravljenost lokalnega prebivalstva priporočiti obisk Ljubljane turistom in obiskovalcem. V tem pogledu lahko komentiramo še oceno števila turistov v mestu pri prebival- cih. Skoraj 60 % vprašanih je bilo med anketo zadovoljnih s številom turistov in le dobra desetina je izrazila nezadovoljstvo z njihovim številom. Podobni rezultati so bili prikazani tudi v letnih anketah o dojemanju mestnega turizma, ki jih izvaja Turizem Ljubljana (Turizem Ljubljana, 2017; 2018; 2019). Zadovoljstvo prebivalcev s številom turistov, ki se sicer pretežno zadržujejo v mestnem središču, nakazuje na pozitiven odnos do kulturnega turizma, pri čemer je treba omeniti, da ti prebivalci ne živijo neposredno v središču mesta (slika 10). 15; 4,9 % 42; 13,7 % 145; 47,4 % 73; 23,9 % 31; 10,1 % 0 50 100 150 200 1 – nikoli 2 – skoraj nikoli 3 – včasih 4 – pogosto 5 – zelo pogosto 5; 1,6 % 16; 5,3 % 43; 14,1 % 124; 40,8 % 116; 38,2 % 0 20 40 60 80 100 120 140 1 – vertjetno ne 2 – malo verjetno 3 – morda 4 – verjetno 5 – zelo verjetno Dela 58 - FINAL.indd 89 2. 03. 2023 10:41:08 90 Nina Stubičar, Naja Marot | Dela 58 | 2022 | 77–98 Slika 10: Percepcija prebivalcev o številu turistov v mestu. Nezadovoljstvo s številom turistov v mestu lahko navežemo na negativne interakci- je. Rezultati zadnjega vprašanja v tem podpoglavju se navezujejo na vpliv s turizmom povezanih nevšečnosti. 42,2 % prebivalcev je pri tem vprašanju izrazilo mnenje, da ima turizem velik vpliv na nevšečnosti na destinaciji, medtem ko je dobra tretjina (38 %) pokazala negotovost o dejanski smeri vpliva turizma (slika 11). Preveliko števi- lo turistov v središču mesta se namreč odraža z gnečo na ulicah in v odprtih prostorih, v zasedenosti gostinskih obratov, ki se jih poslužujejo tudi prebivalci, in rabi mestne infrastrukture, ki naj bi bila najprej namenjena prebivalcem mesta. Z višjo gostoto ljudi na sicer majhnem prostoru, kot je center Ljubljane, in z zgoščeno ponudbo poleg gneče prihaja tudi do hrupa in onesnaževanja. Hrup je izrazitejši v večernih urah, saj se obiskovalci zaradi pomanjkanja ponudbe nočne zabave zadržujejo v odprtih pro- storih in tako ustvarjajo več priložnosti za potencialne konfl ikte s prebivalci. Slika 11: Vpliv kulturnega turizma na s turizmom povezane nevšečnosti. 9; 3,0 % 30; 9,8 % 87; 28,4 % 128; 41,8 % 52; 17,0 % 0 50 100 150 1 – zelo nezadovoljen 2 – nezadovoljen 3 – srednje zadovoljen 4 – zadovoljen 5 – zelo zadovoljen 7; 2,4 % 23; 8,0 % 111; 38,0 % 122; 42,2 % 26; 9,0 % 0 20 40 60 80 100 120 140 1 – negativen učinek 2 – manjši učinek 3 – niti pozitiven niti negativen učinek 4 – večji učinek 5 – največji učinek Dela 58 - FINAL.indd 90 2. 03. 2023 10:41:09 91 Kulturni turizem in lokalno prebivalstvo na primeru mestne destinacije Ljubljana 4 RAZPRAVA V tem članku smo povzeli rezultate anketnega vprašalnika, s katerim smo ugotavlja- li, kakšen je odnos prebivalcev do kulturnega turizma (raziskovalno vprašanje 1) in v kolikšni meri se prebivalci vključujejo v kulturni turizem (raziskovalno vprašanje 2). Ugotovili smo, da je odnos prebivalcev do kulturnega turizma pretežno pozitiven. Pre- bivalci se zavedajo predvsem njegovih družbenih in ekonomskih koristi, med katere uvrščamo: večanje števila delovnih mest, kulturne interakcije in večanje prepoznavnosti mesta na mednarodni ravni, kar skupno prispeva k višji kakovosti življenja. Čeprav kul- turne ponudbe ne koristijo veliko, ampak zlasti takrat, ko je ta brezplačna ali časovno neomejena, tudi prebivalci zaznavajo njeno raznolikost in spremembe, ki jih je kulturni turizem prinesel v mesto in mestno življenje v zadnjih nekaj letih. Kljub pretežno pozitivnemu odnosu do kulturnega turizma in njegovega dojema- nja je ponudba še vedno neprilagojena lokalnim potrebam in časovno ter ekonomsko pogosto nedostopna za prebivalce, kar zmanjšuje njihovo soudeležbo v kulturnem turizmu mesta. Poleg obiskovanja kulturne ponudbe je treba omeniti še dva odnosa med prebivalci Ljubljane in kulturnim turizmom oziroma turisti. Prvi odnos nastane, če se prebivalci sami prelevijo v kulturne ponudnike, npr. da ponudijo avtentično turo, drugi pa, ko naključno vzpostavijo stik s turisti. Ravno pandemija je prebivalce kot ponudnike prisilila v prilagoditev in spremembo ponudbe, ki je bila sprva nepri- lagojena za lokalne prebivalce, v pandemiji pa je postala dostopnejša in ugodnejša. Ponudniki so v tem obdobju poleg usmerjene promocije v prebivalce in domače obi- skovalce ponudili še digitalizirano kulturno ponudbo, npr. digitalne razstave ali vir- tualne oglede kulturnih ustanov in spletno spremljanje različnih dogodkov, npr. kon- certov, ki so se sicer odvijali predvsem na prostem. Tovrstna ponudba je tako postala prostorsko in časovno ter ekonomsko dostopnejša, s čimer so naslovili v anketnem vprašalniku izražene slabosti dostopnosti ponudbe. Pozitivno dojemanje kulturnega turizma se kaže tudi v pozitivno ovrednoteni in- terakciji med lokalnim prebivalstvom in kulturnimi turisti, ki se v večji meri nanaša na izmenjavo znanja in izkušenj. Živahnost mesta zaradi števila turistov in obogatena ponudba, ki je začela bolj privabljati prebivalce in domače turiste, sta le dva izmed veliko dejavnikov, ki pripomoreta k dobremu odnosu med obema obravnavanima skupinama, pa vendar je tudi v tem odnosu manjši delež prebivalcev, ki ga vrednotijo kot negativne- ga. Turizem namreč po njihovem mnenju vpliva tudi na nevšečnosti, ki se z večanjem števila turistov, infrastrukturnimi prilagoditvami mesta in s ponudbo, ki je bolj name- njena turistom kot prebivalcem, pojavljajo v mestu. To potrjujejo tudi druge raziskave (Turizem Ljubljana, 2017; 2018; 2019), v katerih so prebivalci v sicer precej majhnem številu izpostavili gnečo v odprtih prostorih, lokalih in v restavracijah, temu pripadajoče naraščajoče konfl ikte med prebivalci in turisti ter s tem povezano težavo smetenja in onesnaževanja mesta. Gre za človeški faktor, ki po mnenju prebivalcev negativno vpliva na prostor, s tem pa na kakovost življenja, ki je nižja za prebivalce v središču mesta, v katerem je zgoščena vsa kulturna ponudba, s tem pa tudi vsa množica turistov. Dela 58 - FINAL.indd 91 2. 03. 2023 10:41:09 92 Nina Stubičar, Naja Marot | Dela 58 | 2022 | 77–98 V preglednici 4 smo zbrali vse rezultate in jih povzeli glede na različno vlogo, ki jo imajo prebivalci v kulturnem turizmu, ter jih po potrebi dopolnili tudi z rezultati pre- teklih raziskav. Identificirali smo naslednje vloge prebivalcev: prebivalci kot koristniki kulturne ponudbe, prebivalci kot ponudniki (prenočišča in turistične znamenitosti), pre- bivalci kot uporabniki mesta (srečevanje s turisti) in prebivalci kot pripravljavci politik. Prve tri naštete kategorije, ki so osredinjene na prebivalce kot koristnike ali ponu- dnike ponudbe, so udejanjane srednje dobro. Kot koristniki le redko koristijo kultur- no ponudbo, kar je vezano na primanjkljaj popustov, pomanjkanje časa in omejen delovni čas kulturnih ustanov ter na nepoznavanje ponudbe. Kot ponudniki pa se ob prenočiščih prek AirBnb vključijo lažje, saj tovrstna platforma omogoča precej preprosto vzpostavitev ponudbe prenočišč ter glede na način delovanja poveča mož- nosti interakcije med prebivalci in turisti. Prebivalci kot uporabniki mesta dobro izpolnjujejo svojo vlogo; so dobro vključeni v kulturni turizem, kar kaže njihova pretežno pozitivna percepcija dejavnosti. Turi- stom so pripravljeni pomagati in jih usmeriti. Rezultat te interakcije je tudi kultur- na izmenjava. Prebivalci kot uporabniki zaznavajo zlasti ekonomske koristi (delovna mesta) in družbene koristi (interakcija, navezovanje novih stikov, prenos znanja, za- vedanje o dvigu prepoznavnosti mesta na mednarodni ravni). S prostorskega vidika koristijo infrastrukturo, ki se sicer pretežno razvija za turiste. Prebivalci kot pripravljavci politik pa je vloga, ki je mesto ne izkorišča dovolj dobro, saj prebivalci običajno niso vključeni v proces priprav politik, ki so vezane na kulturni turizem, ali pa je to izvršeno le v zelo omejenem obsegu. Turizem Ljubljana in Mestna občina Ljubljana jih vključujeta le prek anket za preverjanje stanja in vpliva turizma na prebivalce mesta, v pripravo politik pa se vključijo še kot ponudniki turističnih storitev, sicer pa se kot posamezniki ne morejo vključevati v tovrstne dejavnosti. Na podlagi ovrednotenja odnosa med prebivalci in kulturnim turizmom lahko predlagamo tudi nekatere potrebne izboljšave na področju upravljanja kulturnega tu- rizma. Pri tem poudarjamo štiri ključna področja, ki so vezana na dostopnost ponudbe, sodelovanje med različnimi ravnmi, reguliranje in na nadzor razvoja te turistične pano- ge ter promocijo in informiranje. Predlagamo, da mora biti kulturna ponudba najprej cenovno, prostorsko in časovno dostopna za prebivalce, šele nato za turiste. Z nadgra- dnjo, vključevanjem in z razvojem alternativne ponudbe, ki jo pripravijo prebivalci, lahko kulturni turizem tudi na tak način prispeva k višji kakovosti življenja lokalnega prebivalstva. K temu bi pripomogli tudi aktivna participacija in vključenost prebivalcev v razvojne in upravljavske odločitve o razvoju kulturne ponudbe, kar pomeni celotno prisotnost v procesu priprave politik, tj. pri vrednotenju obstoječih in pripravi novih ukrepov. Obstoječe kulturne ustanove morajo tako poskrbeti za boljše povezovanje raz- ličnih deležnikov znotraj kulturnega sektorja pa tudi tega s prebivalci. V tem kontekstu naj se potem pripravi in izvede projekte, ki bodo poskrbeli za širitev ponudbe tudi zunaj mestnega središča, kar bo posredno tudi prispevalo k dvigu bivanjske kakovosti. Decen- tralizacija ponudbe in tokov je dobra priložnost, da se kulturno ponudbo še bolj približa lokalnemu prebivalstvu, pri čemer ga je seveda treba tudi ustrezno seznaniti. Dela 58 - FINAL.indd 92 2. 03. 2023 10:41:09 93 Kulturni turizem in lokalno prebivalstvo na primeru mestne destinacije Ljubljana 5 SKLEP Kulturni turizem je vrsta mestnega turizma, ki se je v Ljubljani razvila vzporedno z razvojem mesta kot kulturnega središča. Kot del širše turistične panoge je tudi ta vrsta turizma primarno usmerjena v zadovoljevanje potreb turistov in ne prebivalcev, zato je treba ovrednotiti pogled prebivalcev na to panogo turizma. Odgovori na vprašanja o dojemanju kulturnega turizma in njegovih učinkih na lokalne tradicije in kakovost živ- ljenja so pokazali predvsem pozitiven odnos prebivalcev do kulturnega turizma. K temu so pripomogle višja kakovost ponudbe, boljša dostopnost in zlasti usmerjena turistična promocija, ki se je posebej med pandemijo preusmerila na domače obiskovalce in pre- bivalce mesta. Kljub vsemu pa je anketni vprašalnik identificiral tudi negativne učinke turizma, ki jih kljub izboljšavam prebivalci še vedno zaznavajo in poudarjajo. Preglednica 4: Vključevanje prebivalcev v kulturni turizem. Vloga prebivalcev v kulturnem turizmu Ocena Pojasnilo in primeri Raziskava Prebivalci kot koristniki ponudbe Deluje srednje dobro • Redko koriščenje ponudbe: primanjkljaj po- pustov, pomanjkanje časa (obiskujejo enkrat mesečno), nepoznavanje ponudbe • Najbolj obiskana ponudba: brezplačna (brez vstopnine) in vedno na voljo (predvsem v ve- černih urah), kot so koncerti in gledališke igre Marot in sod., 2019 Prebivalci kot ponudniki (prenočišča) Deluje srednje dobro • Vključeni kot ponudniki prenočišč prek plat- form delitvene ekonomije, npr. AirBnB, FeWo • Pomanjkljivo sodelovanje s turističnimi orga- nizacijami, z državo, drugimi ponudniki Klepej in sod., 2020 Prebivalci kot ponudniki (turistične znamenitosti) Deluje srednje dobro • Vključeni kot galerije, muzeji, kulturna dediš- čina • Pomanjkljivo sodelovanje s turističnimi orga- nizacijami, z državo, drugimi ponudniki Klepej in sod., 2020 Prebivalci kot uporabniki mesta (srečevanje s turisti) Deluje dobro • Pretežno pozitivna percepcija kulturnega tu- rizma • Pozitivne interakcije s turisti: pomoč pri usme- ritvah, kulturna izmenjava, navezovanje novih stikov, prenos znanja • Druge koristi vključenosti: nova delovna mes- ta, zavedanje o dvigu prepoznavnosti, investi- cije v mestno infrastrukturo Klepej in sod., 2020 Prebivalci kot pripravljavci politik Ne deluje dobro • Vključenost le prek javnomnenjskih anket o stanju in vplivu turizma na prebivalce (izvajata Turizem Ljubljana in Mestna občina Ljubljana) • Vključeni kot ponudniki turističnih storitev: podajanje predlogov za izboljšave, vezane na krepitev komunikacije med različnimi ravnmi Klepej in sod., 2020 Marot in sod., 2019 Dela 58 - FINAL.indd 93 2. 03. 2023 10:41:09 94 Nina Stubičar, Naja Marot | Dela 58 | 2022 | 77–98 Prebivalci v pozitivnem odnosu in dojemanju kulturnega turizma zaznavajo tudi njegovo dodano vrednost v ekonomskem in družbenem vidiku, razvoju mesta in pro- storskem razvoju turizma. Mesto je po mnenju prebivalcev postalo bolj mednarodno prepoznavno, kar je posledica boljše promocije, s prihodom turistov in vsesplošnim razvojem mesta in turističnega sektorja pa so se vzpostavila številna delovna mesta, ki prav tako pripomorejo k višanju kakovosti življenja. K boljši kakovosti življenja prispe- vajo tudi interakcije prebivalcev in turistov, ki se izražajo v povečani kulturni izmenjavi, prenosu znanja in v oblikovanju novih stikov. Čeprav je odnos prebivalcev do kulturne- ga turizma pretežno pozitiven, so imeli prebivalci tudi predloge za izboljšave kulturne ponudbe, ki vključujejo potrebo po višanju kakovosti ponudbe in njene raznolikosti, spodbujanje komunikacije med njimi in drugimi turističnimi ali mestnimi akterji. Predstavljena raziskava je ponudila vpogled v odnos med lokalnim prebivalstvom in turisti ter identificirala pet mogočih vlog prebivalcev v kulturnem turizmu. Raziskava tako predstavlja dober temelj za podrobnejše preučevanje in raziskovanje odnosa pre- bivalcev do kulturnega turizma, zlasti če želimo natančneje raziskati njihovo nezado- voljstvo in pridobiti jasnejšo sliko, diverzificirano po posameznih predelih mesta. Pri tem bi se v prihodnje lahko poslužili fokusnih skupin ter ugotavljali tudi možnosti za re- alizacijo podanih predlogov upravljanja odnosa med prebivalci in kulturnim turizmom. Opomba Raziskava je financirana v okviru projekta SPOT (860744): Inovativna družbena platforma za kulturni turizem in njen potencial za krepitev evropeizacije (Social and innovative Platform on Cultural Tourism and its potentials towards deepening Europea- nisation) s programom Evropske unije: Obzorje 2020. Projekt je bil financiran v obdobju med januarjem 2020 in decembrom 2022. Literatura in viri Al Saad, S., Al Orainat, L., Al Badarneh, M., Al Makhadmeh, A., 2018. Residents’ perception towards tourism and its impacts on their quality of life in Aqaba city. Dirasat: Human and Social Sciences, 45, 1, str. 229–244. Bujdosó, Z., Dávid, L., Tőzsér, A., Kovács, G., Major - Kathi, V., Uakhitova, G., Katona, P., in Vasvári, M., 2015. Basis of heritagization and cultural tourism development. Procedia-Social and Behavioral Sciences, 188, str. 307–315. Cecil, A. K., Fu, Y. Y., W., Wang, S., Avgoustis, S., 2010. Cultural tourism and quality of life: Results of a longitudinal study. European Journal of Tourism Research, 3, 1, str. 54–66. Charag, A. H., Fazili, A., I., Bashir, I., 2021. Residents’ perception towards tourism im- pacts in Kashmir. International Journal of Tourism Cities, 7, 3, str. 741–766. DOI: 10.1108/IJTC-11-2019-0202. Dela 58 - FINAL.indd 94 2. 03. 2023 10:41:09 95 Kulturni turizem in lokalno prebivalstvo na primeru mestne destinacije Ljubljana Eusébio, C., Carneiro, M. J., 2012. Socio-cultural impacts of tourism in urban destina- tions. Revista Portuguesa de Estudos Regionais, 30, 1, str. 65–76. Gómez, L. A. E., 2019. Residents’ opinions and perceptions of tourism development in the historic city of Toledo, Spain. Sustainability (Switzerland), 11, 14, 3854. DOI: 10.3390/su11143854. Gullion, C., Hji - Avgoustis, S., Fu, Y. Y, Lee, S., 2015. Cultural tourism investment and resident quality of life: a case study of Indianapolis, Indiana. International Journal of Tourism Cities, 1, 3, str. 184–199. DOI: 10.1108/IJTC-08-2014-0018. Hočevar, M., 2002. Novi urbani trendi. Prizorišča v mestih – omrežja med mesti. Te- orija in praksa, 39, 2, str. 287–289. Hočevar, M., Uršič, M., Zavrtnik, S., Medved, P., 2018. Prostorske in okoljske vredno- te 2004–2018. Ljubljana. Arhiv družboslovnih podatkov. Klepej, D., Krošelj, M., Stubičar, N., Marot, N., 2020. Deliverable 1.4a: Case study re- port. Poročilo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta. Klepej, D., Ograjenšek, I., Krošelj, M., Marot, N., 2022. Upravljanje mestnega turizma. V: Marot, N., Uršič, M. (ur.). Mestni turizem v Sloveniji: značilnosti in upravljanje. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, str. 226–262. Lussetyowati, T., 2015. Preservation and conservation through cultural heritage tou- rism. Case study: Musi Riverside Palembang. Procedia-Social and Behavioral Sci- ences, 184, str. 401–406. Marot, N., Ograjenšek, I., Jaušovec, L., Kocijančič, T., Konda, U., Kralj, E., Perković, A., Pogačnik, A., Stubičar, N., Tripar, R. in Žalac, D., 2019. V-Kultur. Vrednotenje ponudbe kulturnega turizma v Ljubljani. Končno poročilo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta. Richards, G., 2018. Cultural tourism: A review of recent research and trends. Journal of Hospitality and Tourism Management, 36, str. 12–21. Sharma, B., Dyer, P., 2009. Residents' involvement in tourism and their per- ceptions of tourism impacts. Benchmarking, 16, 3, str. 351–371. DOI: 10.1108/14635770910961371. Soares, J. R. R., Casado - Claro, M. F., Lezcano - González, M. E., Sánchez -Fernán- dez, M. D., Gabriel, L. P. M. C., Abríl - Sellarés, M., 2021. The role of the local community’s involvement in the development of tourism: A case study of the resi- dents’ percepction toward tourism on the route of Santiago de Compostela (Spain). Sustainability (Switzerland), 13, 17, 9576. DOI: 10.3390/su13179576. Stubičar, N., 2022. Mestna destinacija Ljubljana. V: Marot, N., Uršič, M. (ur.). Mestni turizem v Sloveniji: značilnosti in upravljanje. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Bio- tehniška fakulteta, str. 58–96. SURS [Statistični urad Republike Slovenije], 2020. Občina Ljubljana. URL: https:// www.stat.si/obcine/sl/Municip/Index/82 (citirano 16. 8. 2022). SURS [Statistični urad Republike Slovenije], 2022a. Prihodi in prenočitve domačih in tujih turistov, občine, Slovenija, letno. URL: https://pxweb.stat.si/SiStatData/ pxweb/sl/Data/-/2164525S.px (citirano 1. 12. 2022). Dela 58 - FINAL.indd 95 2. 03. 2023 10:41:09 96 Nina Stubičar, Naja Marot | Dela 58 | 2022 | 77–98 SURS [Statistični urad Republike Slovenije], 2022b. Prihodi in prenočitve turistov po državah, občine, Slovenija, mesečno. URL: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/ sl/Data/-/2164466S.px (citirano 1. 12. 2022). Turizem Ljubljana, 2017. Odnos meščanov do turizma. URL: https://www.visitljubljana. com/assets/Uploads/Odnos-mescanov-do-turizma-2017.pdf (citirano 15. 8. 2022). Turizem Ljubljana, 2018. Odnos meščanov do turizma v Ljubljani. URL: https://www. visitljubljana.com/assets/Dokumenti-PDF/Informacije-javnega-znacaja/Odnos- -mescanov-do-turizma-porocilo-2018.pdf (citirano 15. 8. 2022). Turizem Ljubljana, 2019. Odnos meščanov do turizma v Ljubljani. URL: https://www. visitljubljana.com/assets/Uploads/Odnos-mescanov-do-turizma-porocilo-za-le- to-2019.pdf (citirano 15. 8. 2022). Türker, N., 2013. Host community perceptions of tourism impacts: a case study on the world heritage city of Safranbolu, Turkey. Revista de Cercetare şi Intervenţie Socială, 43, str. 115–141. UNWTO, 2018. Tourism and Culture Synergies. URL: https://www.e-unwto.org/doi/ book/10.18111/9789284418978 (citirano 31. 9. 2022). Vidal Rua, S., 2020. Perceptions of tourism: a study of residents' attitudes toward to- urism in the city of Girona. Journal of Tourism Analysis, 27, 2, str. 165–184. DOI: 10.1108/JTA-03-2019-0015. CULTURAL TOURISM AND LOCAL POPULATION: CASE STUDY OF THE CITY DESTINATION LJUBLJANA Summary Cultural tourism is one of the oldest and most established types of tourism, often forming the basis for the development of urban tourism destinations. Ljubljana, as the most developed Slovenian urban tourist destination, was used as a case study for evaluating cultural tourism from the perspective of the local population. In this article we are addressing two research questions: 1. What is the attitude of the local popula- tion towards cultural tourism? and 2. To what extent and how residents are or are not involved in cultural tourism in the Slovenian capital? We have answered the ques- tions about the residents’ attitudes towards cultural tourism, the relationship between residents and tourists, and the residents’ involvement in cultural tourism by analysing a questionnaire survey conducted in 2020. The paper is divided into four sections. In the first, we define Ljubljana as the cultural centre of Slovenia, the reasons for its role and try to define the concept of cultural tourism. In the second part, we present the methodology of the questionnaire and summarise the sample obtained. The third part is dedicated to the presentation of the results of the questionnaire which are used Dela 58 - FINAL.indd 96 2. 03. 2023 10:41:09 97 Kulturni turizem in lokalno prebivalstvo na primeru mestne destinacije Ljubljana to answer the research questions. The last part consists of a discussion of the results, answers to research questions, and a conclusion. Cultural tourism is defined by concepts related mainly to preservation, protection, cultural heritage, satisfaction of intellectual needs, tourism product or the motive of discovering a new culture. In a generalised sense, cultural tourism is a tourism pro- duct based on the integration of culture into an integrated experiential package, and as such it is most strongly present in Ljubljana. The city, which has developed its iden- tity and character on the foundations and intertwining of many historical periods, is a point of interest for those tourists who want to experience a lifestyle and enjoy an ur- ban space and lifestyle. It is precisely the interplay of the cultural and tourism sectors, which attracts both domestic and foreign visitors and tourists, that raises the question of the local – useful for the inhabitants and the “established”, useful for tourists. In August 2020, the residents’ attitude towards cultural tourism was monitored and studied through an online questionnaire. The first part of the questionnaire fo- cused on the opinion of the residents about the cultural offer in Ljubljana, the second part focused on the impact of cultural tourism, and in the last part the respondents’ personal data was retrieved. The sample of 261 people, which was not representative in terms of age, included on average women, aged between 30 and 60, with a higher level of education, living in a couple and located two to four kilometres outside the city centre. The questionnaire consisted of 24 questions and the results are presented in four sections, covering the residents’ views on the cultural offer, the accessibility of the offer during the covid-19 pandemic, the added value of cultural tourism for the residents and the interaction of the local population with cultural tourists. Residents have a generally positive perception of cultural tourism, although they mainly associate the phenomenon of cultural tourism with those concepts that are linked to traditional cultural offers, such as museums, galleries and theatre. The posi- tive aspect of cultural tourism is nevertheless most visible in the importance people attach to particular attractions. These include in particular attractions linked to his- tory and culture, such as historic and heritage sites, cultural routes and the view on the city itself. This interplay between culture and tourism generates positive social and economic benefits that encourage and increase positive attitudes of the residents towards cultural tourism and explain the high importance of individual attractions. In fact, a large part of the population has recognised the added value of cultural tourism. Its development and coexistence with tourists contributes not only to increase the international recognition of the city, but also to increase cultural interactions, know- ledge sharing and job creation, which improves the quality of their lives. Less positively, however, were the accessibility of the cultural offer and the tourism- related inconveniences that arise in the interaction of the tourist with the city and its inhabitants, which are mainly related to the different roles of the inhabitants. The latter may be present as users of the offer or as its creators, but less or hardly at all as active participants in discussions on the further development of the cultural tourism Dela 58 - FINAL.indd 97 2. 03. 2023 10:41:09 98 Nina Stubičar, Naja Marot | Dela 58 | 2022 | 77–98 industry. The cultural offer is primarily created for tourists and visitors, not for resi- dents. Targeted promotion has left residents out of information flows and increased the number of tourists, which has triggered two negative phenomena. Firstly, the offer has become unaffordable and inaccessible to residents. In particular, cultural institu- tions operate only within a set timeframe, do not offer special benefits to residents, and their offer only takes place in the city centre, which discourages many residents from visiting. Secondly, targeted promotion increases the number of tourists, which in turn leads to crowding, littering, pollution and conflicts between the local population and tourists, especially in the city centre, where all the cultural offer is concentrated. In conclusion, it is evident from the survey that there are strong reasons why Lju- bljana is one of the top cultural tourist destinations in Slovenia and why its recogni- tion at the international level has been strengthened. The city has taken advantage of its cultural, historical and spatial assets to create a tourism product that in many aspects also enhances the quality of life of its inhabitants. Thereby, we can conclude that residents’ attitude towards cultural tourism is positive. However, the answer to the second question is negative. Although residents are aware of the added value of cultural tourism, they are still excluded from this phenomenon, especially as more ac- tive participants. Their exclusion, also from the point of view of the users and provid- ers of the offer, represents an opportunity and potential for further research into the causes and problems and for finding solutions, particularly in the area of their more pro-active participation in planning cultural tourism development. Dela 58 - FINAL.indd 98 2. 03. 2023 10:41:09 99 Značilnosti stacionarnega turističnega obiska v mestnih občinah v Sloveniji po letu 2000 Izvleček Po letu 2010 je prišlo do velikega porasta turističnega obiska v mestnih občinah, ki so postale najpomembnejša skupina turističnih občin (z okoli 29 % vseh prihodov turistov in 36 % prihodov tujih turistov v Sloveniji v letu 2019). Velik del rasti turi- stičnega obiska je prispevala prav mestna občina Ljubljana, v kateri je bilo v letu 2019 zabeleženih 18 % vseh prihodov turistov in 23 % prihodov tujih turistov v Sloveniji. Pandemija covida-19 je najbolj prizadela prav mestne občine. Na koncu prispevek izpostavlja, da je na eni strani Ljubljana postala ena najhitreje rastočih in pomembnih turističnih destinacij v Srednji Evropi, na drugi strani pa se povečan turistični obisk Slovenije ni odrazil v obisku drugih mestnih občin, kot so npr. Celje, Murska Sobota, Velenje, Slovenj Gradec in Krško, ki močno zaostajajo tako po številu turistov kot po deležu tujih turistov. To očitno kaže na njihov relativno majhen turistični potencial kot tudi skromno razvitost turistične ponudbe in infrastrukture. Ključne besede: mestni turizem, turistični obisk, povprečna doba bivanja turistov, covid-19, Slovenija, Ljubljana *Oddelek za geografi jo, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru, Koroška cesta 160, SI-2000 Maribor, Slovenija e-pošta: uros.horvat@um.si Izvirni znanstveni članek COBISS 1.01 DOI: 10.4312/dela.58.99-123 ZNAČILNOSTI STACIONARNEGA TURISTIČNEGA OBISKA V MESTNIH OBČINAH V SLOVENIJI PO LETU 2000 Uroš Horvat* Dela 58 - FINAL.indd 99 2. 03. 2023 10:41:09 100 Uroš Horvat | Dela 58 | 2022 | 99–123 CHARACTERISTICS OF STATIONARY TOURIST VISITS IN URBAN MUNICIPALITIES IN SLOVENIA AFTER 2000 Abstract After 2010, a sharp increase in tourist visits was recorded in urban municipalities, and they became the most important group of tourist municipalities (with about 29% of all tourist arrivals and 36% of all foreign tourist arrivals in Slovenia in 2019). A large part of the growth in tourist visits was in the municipality of Ljubljana, which recor- ded 18% of all tourist arrivals and 23% of all foreign tourist arrivals in Slovenia in 2019. The Covid-19 pandemic hit urban municipalities the hardest. At the end of the article, it is pointed out that, on the one hand, Ljubljana has become one of the fastest growing and most important tourist destinations in Central Europe and, on the other hand, the increased tourist visits to Slovenia have not been reflected in the visits of other urban municipalities such as Celje, Murska Sobota, Velenje, Slovenj Gradec and Krško, which are far behind in both the number of tourists and the share of foreign tourists. This clearly shows that their tourist potential is relatively low and that the development of the tourist offer and infrastructure is still pending. Keywords: urban tourism, tourist visits, average length of stay of tourists, Covid-19, Slovenia, Ljubljana 1 UVOD Mestni turizem postaja v 21. stoletju ena izmed glavnih vrst turizma, saj mesta s svojo turistično ponudbo predstavljajo pomembno turistično privlačnost za številne obisko- valce. S spremenjenimi turističnimi navadami, ki vključujejo več krajših oddihov v teku leta, postajajo vse bolj priljubljena točka hitrega oddiha, poslovnih srečanj ali kulturne- ga doživljanja prostora. Obisk mest nas popelje skozi spoznavanje zgodovine in kultur- ne dediščine ter kulturnih in umetniških dosežkov, predvsem pa nam omogoča spo- znavanje lokalnih navad in običajev, kulinarike ter načina življenja lokalnih prebivalcev. Do 80. let prejšnjega stoletja je bilo proučevanje mestnega turizma precej omeje- no in šele nato postalo del raziskovanj s področja turizma (Darcy, Small, 2008). Law (1994) je poudaril, da se mestni turizem zaradi zelo raznolike turistične ponudbe in nadpovprečno raznolikih motivov obiskovalcev v precejšnji meri razlikuje od drugih vrst turizma. Kot nakazuje osnovna definicija, mestni turizem ustreza potovanjem v mesta (ali na splošno v kraje z visoko gostoto prebivalstva), za katera je običajno značilna kratka dolžina bivanja turistov (UNWTO, 2012). Poleg te značilnosti so Edwards in sod. (2008) predlagali še dodatne kriterije za opredelitev urbane turistič- ne destinacije. Opredelili so jo kot destinacijo, ki ima veliko različnih primarnih in Dela 58 - FINAL.indd 100 2. 03. 2023 10:41:10 101 Značilnosti stacionarnega turističnega obiska v mestnih občinah v Sloveniji po letu 2000 sekundarnih znamenitosti, je urbana ter obiskana iz različnih razlogov, vključno s prostim časom, poslom, nakupovanjem, udeležbo na konferencah idr. Svetovna turistična organizacija (UNWTO, 2022) opredeljuje mestni turizem (ang. urban tourism) kot vrsto turistične dejavnosti, ki se odvija v urbanem okolju, za katero je značilno neagrarno gospodarstvo, kot so trgovina, uprava, proizvodnja, storitve in promet. Mestne destinacije ponujajo širok in heterogen nabor kulturnih, arhitektur- nih, tehnoloških in socialnih izkušenj ter izdelkov za prosti čas in poslovanje. Marot in sod. (2022) poudarjajo, da gre pri opredelitvi pojma mestni turizem v bistvu za nadpomenko vrste turizma, ki sicer izhaja iz same destinacije potovanja, to je mesta, v njegovem okviru pa opredeljujemo številne podzvrsti, kot so kulturni, kongresni, kulinarični, festivalski in drugi turizem. Če pri mestnem turizmu še ved- no prevladuje vzorec kratkih konectedenskih potovanj kot ene osnovnih značilnosti te vrste turizma, pa so se v zadnjem obdobju spremenili zlasti motivi in značilnosti povpraševanja mestnih turistov. Rezultati številnih analiz namreč kažejo, da je mestni turizem podvržen stalnim spremembam, ki izhajajo iz številnih, ne nujno turističnih dejavnikov, temveč iz samih značilnosti destinacije ter njenega urbanega razvoja in svetovnih trendov. Tako ne govorimo več o klasičnih kulturnih turistih, ki si v mestih ogledujejo predvsem kulturne znamenitosti in dediščino, temveč želijo doživeti pravo pristno izkušnjo mesta (Marot in sod., 2022). Mestni turizem se je začel pospešeno razvijati v novem tisočletju. V zadnjem ob- dobju so zlasti porast nizkocenovnih letalskih prevoznikov, različne oblike delitvene ekonomije (Airbnb, Uber idr.) ter digitalizacija turizma prispevali k porastu števila turistov v številnih mestnih destinacijah (Shoval, 2018). Trend mestnega turizma je zlasti spodbudila izboljšana povezljivost med evropskimi mesti in še posebej krepitev nizkocenovnega letalskega prometa, ki omogoča vse večjemu številu turistov oddihe po dostopnih cenah. Liberalizacija letalskega prometa v EU je močno povečala število letalskih prevozov in potnikov, poleg tega pa so nizkocenovni prevozniki v veliko primerih z ustvarjanjem novih destinacij prepeljali potnike tudi izven tradicionalnih poti (Pasquinelli, 2015). Obisk mestnih destinacij se je v zadnjem desetletju z najbolj obiskanih glavnih mest v Evropi, kot so npr. London, Pariz, Rim, Berlin, Istanbul idr., preusmeril tudi na druge mestne destinacije, ki še do pred kratkim niso bile izrazito turistične. To so predvsem mesta z med 100.000 in milijon prebivalci, ki so z nizkocenovnimi le- talskimi prevozniki postala lažje dostopna (Marot, Uršič, 2022). Evropska unija je s prostim pretokom oseb še pospešila mobilnost in v tem oziru so na pomenu in pri- vlačnosti še posebej pridobila srednje velika mesta, manjše prestolnice in regionalni centri, ki s svojo lokacijo, ugodno prometno povezanostjo, znamenitostmi, dogodki, razvito turistično infrastrukturo, predvsem pa s svojo specifičnostjo in unikatnostjo privlačijo turiste. Trajanje teh obiskov je največkrat kratko (1–3 dnevi), zato je mestni turizem tesno povezan s trgom kratkih oddihov. Še posebej zaradi dejavnikov, kot so npr. porast kratkotrajnih počitnic, t. i. »krajših mestnih oddihov«, bližine letališč in Dela 58 - FINAL.indd 101 2. 03. 2023 10:41:10 102 Uroš Horvat | Dela 58 | 2022 | 99–123 ponudnikov delitvene ekonomije, so se številna postindustrijska mesta nevede spre- menila v pomembne novodobne turistične destinacije. Tradicionalno so bila mesta privlačna za turiste predvsem zaradi svojih zgodo- vinskih, kulturnih in arhitekturnih znamenitosti. Danes so različne oblike turizma, kot so npr. poslovni turizem, t. i. »MICE« privlačnosti (iz ang. meetings, incentives, conferences, exhibitions – srečanja, spodbude, konference in razstave) ter krajši mestni oddihi, povzročile, da mesta niso več le tipične destinacije za turiste, ki jih zanimata dediščina in kultura, temveč za precej širši krog turistov. Turisti tako obiskujejo mesta zaradi poslovnih razlogov, kulturnih in športnih prireditev, konferenc, ogledovanja kulturno-zgodovinskih znamenitosti, nakupovanja idr. Rezultat tega so tudi razlike v značilnostih obiskovalcev, pri čemer je tudi delež turistov iz bolj oddaljenih držav na splošno višji v mestih kot v drugih vrstah turističnih krajev (Cigale, 2010). V obdobju pred pandemijo covida-19 je v povprečju število obiskovalcev mest na- raščalo za okoli 5 % na leto, podatki združenja Trženje evropskih mest pa za evropska mesta z največjim povpraševanjem kažejo rast celo za 10–15 % na leto (ECM, 2018). Mestni turizem je v velikem porastu tudi v Sloveniji. Ljubljana je bila že v preteklo- sti vseskozi med petimi najpomembnejšimi turističnimi kraji v državi in med njimi edina mestna destinacija. Od leta 1960 naprej je bila po številu turistov večinoma na prvem mestu, po številu nočitev pa za Portorožem večinoma na drugem mestu (Hor- vat, 2008). Po letu 2000, še bolj pa po letu 2010 se je turistični obisk mestnih destinacij tudi v Sloveniji pričel močno povečevati. V obdobju 2010–2019 se je število nočitev v mestni občini (v nadaljevanju MO) Ljubljana povečalo kar za 2,6-krat in v tem obdobju je postala najbolj obiskana turistična občina v Sloveniji. Samo med letoma 2017 in 2019 je znašala rast števila nočitev v Ljubljani okoli 25 %, s čimer je postala tudi ena izmed najhitreje rastočih turističnih destinacij v Srednji Evropi (Marot, Stubičar, 2022). K rasti je prispeval predvsem močno povečan obisk tujih turistov. Med razlogi za to- likšno rast Cigale in Gosar (2018) izpostavljata tudi to, da je, v nasprotju s številnimi drugimi evropskimi prestolnicami, povečan obisk tujih turistov v Ljubljani v veliki meri povezan s povečanim zanimanjem za odkrivanje t. i. »nove Evrope« ter z njeno »mlado« geopolitično in gospodarsko vlogo. Ljubljana je v zadnjem desetletju nedvomno postala ena od pomembnih mestnih turističnih destinacij v Srednji Evropi. To ugotavljajo tudi rezultati raziskave o mestnem turizmu v Sloveniji (Marot in sod., 2022), ki jo označujejo kot zrelo turi- stično destinacijo, ki se je v letu 2019 znašla že skoraj na prelomni točki v čezmerni turizem. Ali so Ljubljani po obsegu in značilnostih stacionarnega turističnega obiska sledile tudi druge mestne destinacije v Sloveniji je eno izmed osnovnih vprašanj te razprave, ki se poleg tega osredotoča še na učinke, ki jih je imela pandemija covida-19 na značilnosti turističnega obiska v mestnih občinah. Dela 58 - FINAL.indd 102 2. 03. 2023 10:41:10 103 Značilnosti stacionarnega turističnega obiska v mestnih občinah v Sloveniji po letu 2000 2 METODOLOŠKA IZHODIŠČA V prispevku so analizirani podatki, ki jih beleži Statistični urad RS (SURS) o stacio- narnih turistih in njihovih nočitvah in so objavljeni v podatkovni bazi SiStat (SURS, 2022). Pri njihovi uporabi v daljšem časovnem obdobju je treba opozoriti na spre- membo metodologije zajema statističnih podatkov, zaradi česar je po letu 2000 kar dvakrat prekinjen časovni niz, tako da podatki iz različnih obdobij med seboj niso povsem primerljivi (SURS, 2021a). Prvi prelom v časovni vrsti je nastal zaradi spremembe v metodologiji statistične- ga raziskovanja v letu 2008, ki je uvedla drugačen način priprave okvira opazovanih enot, vstavljanje podatkov za enote, ki podatkov niso sporočile pravočasno, ter prag zajetja za mesečno sporočanje podatkov. Vpeljan je bil tudi nov način prikazovanja podatkov. Pred tem so podatke objavljali po pomembnejših turističnih naseljih in od leta 1994 tudi po občinah, z novim pristopom pa vključno od leta 2008 naprej le še po občinah. Drugič je bila metodologija raziskovanja spremenjena v letu 2018, ko je bila prilagojena novi evropski uredbi s področja statistike turizma. Z novo metodologijo je bil ponovno spremenjen način priprave okvira opazovanih enot, ki je uvedel po- polno zajetje nastanitvenih obratov, ukinjen je bil prag zajetja za mesečno sporočanje podatkov, podatki pa se zajemajo iz administrativnih virov (SURS, 2021a). Po novi metodologiji so bili nekateri podatki (npr. po skupinah turističnih občin) na letni ravni preračunani tudi za nazaj za obdobje 2010–2017 in so na voljo v podatkovni bazi SiStat (SURS, 2021b). Podatki za Slovenijo za leto 2010 npr. kažejo po novi me- todologiji za okoli 9,7 % več turistov in 11 % več nočitev, kot jih je bilo prikazanih po stari metodologiji. SURS občine v Sloveniji razvršča v šest skupin občin, glede na lego in prevladujočo obliko turizma (SURS, 2021c): zdraviliške občine (14 občin), gorske občine (35 ob- čin), obmorske občine (4 občine), mestna občina Ljubljana (1 občina), mestne občine (8 občin: Celje, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Slovenj Gradec, Velenje) ter ostale občine (150 občin). V prispevku obravnavamo 11 mestnih občin v Sloveniji, ki so imele ta status v obdobju med letoma 2000 in 2021. Novembra 2021 je sicer po odločitvi Državnega zbora RS to postala tudi MO Krško, ker pa so vsi dosedanji podatki brez MO Krško, je v našo analizo nismo vključili. Poleg MO Ljubljana in osmih zgoraj naštetih mestnih občin sta v analizo vključeni tudi dve mestni občini, ki jih SURS sicer uvršča v drugi skupini turističnih občin; to sta MO Koper, ki je uvrščena v skupino obmorskih občin, in MO Ptuj, ki je uvrščena v skupino zdraviliških občin. V besedilu in grafikonih se zato pojavlja več različnih zbirnih podatkov za mestne občine. Skupina, označena kot MO-11, zajema vseh 11 mestnih občin v Sloveniji, skupina MO-10 zajema vse mestne občine brez Ljubljane (vključujoč tudi MO Koper in MO Ptuj), skupina MO-8 pa vse mestne občine, ki so vključene v skupino mestnih občin po metodologiji SURS. Dela 58 - FINAL.indd 103 2. 03. 2023 10:41:10 104 Uroš Horvat | Dela 58 | 2022 | 99–123 3 TURISTIČNI OBISK V OBDOBJU PRED PANDEMIJO COVIDA-19 Obdobje po letu 2000 lahko v Sloveniji označimo kot obdobje ponovnega hitrega tu- rističnega razvoja, ki je sledilo veliki krizi v 90. letih prejšnjega stoletja. Z umiritvi- jo politične situacije na Balkanu ter obnovitvijo tranzitnega prometa preko države, posodobitvijo, prestrukturiranjem in razvojem nove turistične ponudbe, povečanjem števila letalskih linij, vzpostavitvijo nizkocenovnega letalskega prevoza (predvsem na letališčih v bližini Slovenije), predvsem pa po vključitvi Slovenije v Evropsko unijo (leta 2004) in prevzemu evra kot skupne evropske valute (leta 2007) se je število turi- stov v Sloveniji močno povečalo. Leta 2009 je po več kot 20 letih število turistov prvič preseglo število iz do tedaj rekordnega leta 1986, število nočitev pa je bilo preseženo leta 2011 (Horvat, 2018). V letih pred pandemijo covida-19 je turistični obisk v Sloveniji dosegel najvišje vrednosti do sedaj. Leta 2016 je število turistov (tj. število prihodov turistov) preseglo 4 milijone in leta 2019 doseglo 6,2 milijona, število nočitev pa je v letu 2015 preseglo 10 milijonov in v letu 2019 doseglo 15,7 milijonov. V primerjavi z letom 2000 se je do leta 2019 število turistov v Sloveniji povečalo za 3,2-krat, število nočitev pa za 2,3-krat. V obravnavanem obdobju je turistični obisk močno naraščal tudi v mestnih ob- činah (slika 1). Prav skupina vseh mestnih občin (MO-11) je izkazovala najvišjo rast med vsemi skupinami turističnih občin. Med letoma 2000 in 2015 se je število turistov v vseh mestnih občinah z 0,44 milijona povečalo na 1,24 milijona (kar predstavlja po- večanje za okoli 178 %), število nočitev pa z 1,10 milijona na 2,48 milijona (povečanje za okoli 124 %). V letu 2019 je mestne občine v Sloveniji obiskalo okoli 1,82 milijona turistov, ki so ustvarili okoli 3,72 milijona nočitev. Po letu 2008 je skupina vseh mestnih občin (MO-11) glede na število in delež tu- ristov, skupaj s skupino gorskih občin, postala najbolj obiskana skupina turističnih občin v Sloveniji (slika 2). Delež turistov v mestnih občinah se je med letoma 2008 in 2019 povečal s 26,3 % na 29,3 %, še višji pa je bil delež tujih turistov, saj je mestne občine obiskala več kot tretjina vseh tujih turistov v Sloveniji (36,0 % v letu 2014 in 34,4 % v letu 2019). Prav tako so bili v skupini vseh mestnih občin (MO-11) zabeleženi najvišji inde- ksi rasti števila nočitev med vsemi skupinami turističnih občin v Sloveniji med leto- ma 2010 in 2019 (povečanje za 98 %). Ker pa so povprečne dolžine bivanja turistov v mestnih občinah krajše, je bil v celotnem obdobju višji delež nočitev zabeležen v gorskih krajih, medtem ko je do leta 2018 skupino mestnih občin po deležu nočitev presegala skupina zdraviliških občin, do leta 2013 pa tudi skupina obmorskih občin (kjer je vključena tudi MO Koper). Podatki kažejo, da je velik del opisane rasti turističnega obiska v skupini vseh mestnih občin (MO-11) moč pripisati prav rasti v MO Ljubljana. V tej skupini na- mreč MO Ljubljana prispeva več kot polovico vseh turistov in nočitev. Z naglo rastjo Dela 58 - FINAL.indd 104 2. 03. 2023 10:41:10 105 Značilnosti stacionarnega turističnega obiska v mestnih občinah v Sloveniji po letu 2000 0 200000 400000 600000 800000 1000000 1200000 1400000 1600000 1800000 2000000 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Zdraviliške občine Gorske občine Obmorske občine Ostale občine MO-11 (vse) MO-10 (brez LJ) MO Ljubljana MO-8 (brez LJ, KP, PT) Slika 1: Število prihodov turistov po vrstah turističnih občin v Sloveniji med letoma 2000 in 2021. Vir: SURS, 2022. 0,0 5,0 10,0 15,0 20,0 25,0 30,0 35,0 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Zdraviliške občine Gorske občine Obmorske občine Ostale občine MO-11 (vse) MO-10 (brez LJ) MO Ljubljana MO-8 (brez LJ, KP, PT) Slika 2: Delež prihodov turistov po vrsti turističnih občin v Sloveniji med letoma 2000 in 2021. Vir: SURS, 2022. Dela 58 - FINAL.indd 105 2. 03. 2023 10:41:10 106 Uroš Horvat | Dela 58 | 2022 | 99–123 turističnega obiska in dejstvom, da je MO Ljubljana postala najbolj obiskana občina v Sloveniji (po številu turistov od leta 2010 dalje, po številu nočitev pa leta 2018), se je njen pomen v desetletju pred pandemijo covida-19 še povečal. Slika 3: Delež nočitev po vrsti turističnih občin v Sloveniji med letoma 2000 in 2021. Vir: SURS, 2022. Leta 2000 je MO Ljubljana obiskalo 9,4 % vseh turistov, ki so bili zabeleženi v Slo- veniji, in ta delež se je do leta 2019 povečal na 18,1 % (v tem letu je MO Ljubljana obi- skalo 1,13 milijona turistov, občino Piran, ki je bila na drugem mestu, pa okoli 620.000 turistov). Zaradi krajših povprečnih dob bivanja turistov so bili deleži nočitev nekoliko nižji. Tako je bilo v MO Ljubljana v letu 2000 zabeleženih 5,5 % vseh nočitev v Sloveniji in ta delež se je do leta 2019 povečal na 14,1 %. V tem letu so v MO Ljubljana zabeležili 2,23 milijona nočitev (v občini Piran, ki je bila na drugem mestu, pa 1,87 milijona). Prav tako se je po letu 2000 močno povečal delež turistov in nočitev v MO Lju- bljana v okviru skupine vseh mestnih občin (MO-11). Leta 2000 so v MO Ljubljana zabeležili 41,4 % vseh turistov v mestnih občinah v Sloveniji in ta delež se je do leta 2019 povečal kar na 62 %. Pri nočitvah so deleži nekoliko nižji. Leta 2000 je bilo v MO Ljubljana zabeleženih 33,7 % vseh nočitev v mestnih občinah, v letu 2019 pa se je delež povečal na 59,9 %. Turistični obisk se je v obdobju pred pandemijo covida-19 povečeval tudi v drugih mestnih občinah, vendar pa je bila rast bistveno manjša. Če se je v MO Ljubljana v 0,0 5,0 10,0 15,0 20,0 25,0 30,0 35,0 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Zdraviliške občine Gorske občine Obmorske občine Ostale občine MO-11 (vse) MO-10 (brez LJ) MO Ljubljana MO-8 (brez LJ, KP, PT) Dela 58 - FINAL.indd 106 2. 03. 2023 10:41:10 107 Značilnosti stacionarnega turističnega obiska v mestnih občinah v Sloveniji po letu 2000 obdobju med letoma 2010 in 2019 število turistov povečalo za 187 %, njihovih nočitev pa za 201 %, se je v istem obdobju v skupini mestnih občin brez Ljubljane (MO-10) število turistov povečalo le za 75 % in nočitev za 54 %. Posledično se je delež turistov od vseh v Sloveniji v tej skupini (MO-10) zmanjšal s 13,6 % na 10,7 % (v letu 2016), njihovih nočitev pa z 11,8 % na samo 8,3 % (v letu 2017). Z večjim turističnim obiskom je MO Ljubljana sledila le še MO Maribor. V njej je bilo v letu 2019 zabeleženih 217.000 turistov in 454.000 nočitev. Glede na število turistov se je v letu 2019 MO Maribor uvrstila na šesto mesto (za občinami Ljubljana, Piran, Bled, Kranjska Gora in Bohinj), glede na število nočitev pa na deseto mesto (za občinami Ljubljana, Piran, Bled, Kranjska Gora, Brežice, Bohinj, Moravske Toplice, Izola in Bovec). Kljub temu se deleži turistov v MO Maribor v okviru vsega turistič- nega obiska v Sloveniji med letoma 2000 in 2019 gibljejo le med 1,8 in 3,7 %, nočitev pa med 1,3 in 2,8 %. Tudi v skupini vseh mestnih občin (MO-11) MO Maribor pred- stavlja le okoli desetino turističnega obiska. Turistični obisk v drugih mestnih občinah je bil relativno majhen in je predstavljal le okoli dobro četrtino vsega obiska v skupini mestnih občin. V letu 2019 je občini Slovenj Gradec in Velenje obiskalo le 8.000 oziroma 12.000 turistov, občino Murska Sobota 27.000, Celje 34.000, Novo mesto 46.000, Ptuj 67.000, Kranj 71.000 ter občini 0 100.000 200.000 300.000 400.000 500.000 600.000 700.000 800.000 900.000 1.000.000 1.100.000 1.200.000 Celje Koper Kranj Ljubljana Maribor Murska Sobota Nova Gorica Novo mesto Ptuj Slovenj Gradec Velenje 2000 2010 2015 2019 2021 Slika 4: Število prihodov turistov v mestnih občinah med letoma 2000 in 2021. Vir: SURS, 2022. Dela 58 - FINAL.indd 107 2. 03. 2023 10:41:10 108 Uroš Horvat | Dela 58 | 2022 | 99–123 Koper in Nova Gorica 104.000 turistov. Število nočitev je bilo od števila turistov višje za približno 2–3-krat. V občini Slovenj Gradec in Velenje je bilo zabeleženih okoli 29.000 nočitev, v občini Murska Sobota 52.000, Celje 74.000 in Novo mesto 90.000. Več kot 100.000 nočitev je bilo zabeleženih v občini Kranj (121.000), Ptuj (156.000), Nova Gorica (193.000) in Koper (293.000). Glede na delež turistov in njihovih nočitev v okviru vsega turističnega obiska v Sloveniji lahko poleg MO Ljubljana, ki izstopa po vseh merilih, ter MO Maribor med pomembnejše turistične občine iz skupine mestnih občin uvrstimo le še MO Nova Gorica, v kateri je bilo leta 2019 zabeleženih okoli 1,7 % vseh turistov in okoli 1,2 % vseh nočitev v Sloveniji, ter MO Koper (1,7 %), vendar slednja sodi tudi v skupino ob- morskih turističnih občin. Izredno nizek delež turističnega obiska pa imata MO Slo- venj Gradec in Velenje, v katerih je bilo zabeleženih manj kot 0,2 % vsega turističnega obiska v Sloveniji oziroma manj kot 1 % od vsega v skupini mestnih občin (MO-11). 4 TURISTIČNI OBISK V OBDOBJU PANDEMIJE COVIDA-19 Pandemija covida-19 je s strogimi zajezitvenimi ukrepi (zaprtje turističnih in dru- gih obratov, onemogočeno gibanje in prehajanje mej, zaustavitev turističnih tokov po vsem svetu idr.) pahnila turizem v najtežjo krizo do sedaj, kar je vplivalo na drastičen padec v globalnem in evropskem turizmu (Koprivnikar Šušteršič, 2020). Ker Slovenija sodi v skupino držav, v katerih panoga turizma pomembno prispeva k državnemu BDP-ju in so v veliki meri odvisne od mednarodnih turistov, ob tem pa ima turizem tudi velik multiplikativni učinek na ostale dejavnosti, je močno občutila posledice pandemije. Prvi val pandemije spomladi 2020 je turistične tokove ustavil za tri mesece, drugi in tretji val pa sta turizem v Sloveniji popolnoma ohromila. Po- sledično smo v letu 2020 zabeležili 51 % manj turistov in 42 % manj nočitev. Število tujih turistov (ki so leta 2019 predstavljali 75,5 % vseh turistov) se je zmanjšalo kar za 74 %, njihove prenočitve pa za 71 %. Velik upad števila tujih turistov je delno ublažil povečan obisk domačih turistov, ki so v letu 2020 ustvarili za 21 % več turističnih prihodov in za 33 % več nočitev kot v letu 2019 (Horvat, 2021). Podobne razmere so se nadaljevale tudi v prvi polovici leta 2021, nato pa se je turistični obisk pričel pos- topoma ponovno povečevati in s sprostitvijo omejitve delovanja turističnih obratov (ob upoštevanju vseh preventivnih ukrepov in pogoja PCT) dosegel višek v poletju in jeseni 2021. Kljub temu podatki za leto 2021, v primerjavi z letom 2019, kažejo zmanjšanje za 36 % prihodov in 29 % nočitev. Med posameznimi vrstami občin je bilo zmanjšanje največje prav v skupini mestnih občin. V vseh mestnih občinah (MO-11) so v letu 2021 zabeležili kar 55 % manj turistov in 49 % manj nočitev kot v letu 2019. Zmanjšanje v ostalih skupinah občin je bilo manjše, saj so t. i. turistični boni (FURS, 2021) prispevali k večjemu obisku domačih turistov, ki so nadomestili izpad tujih. Zaradi unovčevanja bonov se Dela 58 - FINAL.indd 108 2. 03. 2023 10:41:10 109 Značilnosti stacionarnega turističnega obiska v mestnih občinah v Sloveniji po letu 2000 je najbolj povečalo število domačih turistov v gorskih, obmorskih in zdraviliških ob- činah, medtem ko so jih unovčili bistveno manj v mestnih destinacijah (MariborInfo, 2021). Posledično se je skupni turistični obisk najmanj zmanjšal prav v obmorskih (za 18 % turistov in 11 % nočitev) in zdraviliških občinah (za 26 % turistov in nočitev). K tako velikemu zmanjšanju turističnega obiska v skupini mestnih občin (MO-11) je najbolj prispevalo prav zmanjšanje v MO Ljubljana, kjer so v obdobju med letoma 2019 in 2021 zabeležili kar 63 % manj turistov in 61 % manj nočitev (v letu 2021 je MO Ljubljana obiskalo okoli 415.000 turistov, ki so prispevali okoli 866.000 nočitev). Posledično se je zmanjšal tudi delež občine v okviru celotnega turističnega obiska v Sloveniji. Če je leta 2019 bilo v MO Ljubljana zabeleženih kar 18,1 % vseh turistov v Sloveniji, se je v letu 2020 ta delež zmanjšal na 8,3 %, v letu 2021 pa na 10,4 %. Pri nočitvah je MO Ljubljana dosegla še nižje deleže. Delež nočitev se je s 14,1 % v letu 2019 zmanjšal na 5,9 % v letu 2020 in na 7,7 % v letu 2021. MO Ljubljana je tako v letih 2020 in 2021 padla na drugo mesto med občinami po številu turistov (na prvo mesto se je po letu 2009 ponovno uvrstila občina Piran), glede na število nočitev pa se je v letu 2020 uvrstila na tretje mesto (za občinama Piran in Kranjska Gora), v letu 2021 pa na drugo mesto (za občino Piran). Zmanjšanje turističnega obiska je bilo nekoliko manj intenzivno v drugih mestnih občinah. V skupini MO-10 (tj. brez MO Ljubljana) se je število turistov zmanjšalo za 42 %, nočitev pa za 32 %, v skupini MO-8 pa za 52 % turistov in 44 % nočitev. Skupina MO-10 beleži manjše zmanjšanje prav zaradi MO Koper, ki je edina mestna občina, ki je v letu 2021 v primerjavi z letom 2019 zabeležila rast turističnega obiska. Naj- večje zmanjšanje turističnega obiska je bilo zabeleženo v MO Kranj (število turistov za 68 %, število nočitev za 57 %). Poleg Ljubljane in Kranja se je za več kot za 50 % zmanjšalo število turistov še v mestnih občinah Maribor, Celje in Velenje. 5 TUJI TURISTI Slovenski turizem je precej odvisen od mednarodnih turistov, saj se je po letu 2000 obseg turističnega obiska povečeval predvsem zaradi njih. Število domačih turistov se je le rahlo povečevalo, medtem ko se je število tujih med letoma 2000 in 2019 poveča- lo kar za 4,3-krat, njihove nočitve pa za 3,3-krat. Delež tujih turistov je v letu 2000 presegel 55 %, v letu 2002 60 %, nato pa se je med letoma 2006 in 2015 gibal med 65 in 70 % in se povečal na 75,5 % v letu 2019, kar je bilo največ v sodobni turistični zgodovini Slovenije. Prav močna odvisnost od obiska tujih turistov lahko na številnih turističnih območjih predstavlja velik problem v razvo- ju, predvsem ob morebitnih spremembah turističnih tokov ali kakšnih nepredvidljivih dogodkih, kar je predstavljala tudi pandemija covida-19, zaradi katere se je v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 število tujih turistov zmanjšalo s 4,70 milijona na 1,22 milijona (zmanjšanje za kar 75 %). Močno se je zmanjšal tudi delež tujih turistov (na 39,2 %). Dela 58 - FINAL.indd 109 2. 03. 2023 10:41:10 110 Uroš Horvat | Dela 58 | 2022 | 99–123 Slika 5: Delež prihodov tujih turistov v posamezni vrsti turističnih občin v Sloveniji med letoma 2000 in 2021. Vir: SURS, 2022. V letu 2019 je z najvišjim deležem tujih turistov med obmorskimi turističnimi ob- činami izstopala občina Piran (69,1 %), med gorskimi Bled (95,1 %), med zdraviliški- mi pa Rogaška Slatina (70,5 %). Med mestnimi občinami je izstopala MO Ljubljana, v kateri so tuji turisti predstavljali 94,8 % vseh turistov. Z več kot 90-odstotnim deležem sta v letu 2019 izstopali še mestni občini Kranj (93,1 %) in Nova Gorica (90,1 %), medtem ko so imele druge mestne občine relativno nizek delež tujih turistov. V MO Koper in Ptuj se je gibal okoli 67 %, nižji od 50 % pa je bil v MO Slovenj Gradec (49,6 %) in Murska Sobota (42,4 %). Slednji občini zaostajata za drugimi mestnimi občinami tako po številu turistov kot po deležu tujih turistov, kar očitno kaže na njun relativno majhen turistični potencial in tudi razvitost turistične ponudbe. Zanimiva je tudi državna pripadnost turistov. V skupini vseh mestnih občin (MO- 11) je bilo v letu 2019 največ prihodov turistov iz Italije (12,1 %), Nemčije (8,5 %), Avstrije (4, %) in t. i. skupine drugih azijskih držav (4,7 %). Med 3,6 in 4,0 % jih je prišlo še iz Hrvaške in ZDA, med 3,1 in 3,5 % pa iz Združenega kraljestva, Francije, Srbije in Kitajske. Na povečano mednarodno prepoznavnost in internacionalizacijo turističnega obiska v letih pred pandemijo covida-19 kažejo tudi podatki o deležu turistov, ki so prišli z drugih kontinentov. Leta 2000 je znašal ta delež le 3,4 % (okoli 67.000 turistov), nato se je v letu 2010 povečal na 6,6 % (okoli 200.000 turistov), v letu 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 SLOVENIJA Zdraviliške občine Gorske občine Obmorske občine Ostale občine MO-11 (vse) Dela 58 - FINAL.indd 110 2. 03. 2023 10:41:10 111 Značilnosti stacionarnega turističnega obiska v mestnih občinah v Sloveniji po letu 2000 2019 pa je dosegel 20,3 % (okoli 369.000 turistov; od teh okoli 68.000 iz ZDA, 57.000 iz Kitajske in 45.000 iz Republike Koreje). V posameznih mestnih občinah z nadpovprečno visokimi deleži izstopajo turisti iz različnih držav in območij (slika 6). Turisti iz Avstrije in Nemčije so z višjim de- ležem zastopani v MO Maribor in Ptuj, iz Italije v MO Nova Gorica (kar 56 % vseh turistov; predvsem v povezavi z obiskom igralnic), iz držav, ki so nastale na območju nekdanje Jugoslavije, v MO Celje, Maribor, Novo mesto, Slovenj Gradec in Velenje, iz Nizozemske v MO Velenje. Z nadpovprečno visokimi deleži z drugih kontinentov pa poleg MO Ljubljana izstopata še MO Kranj (predvsem turisti iz Republike Koreje in Kitajske) in MO Novo mesto (iz Izraela in t. i. drugih azijskih držav). Slika 6: Delež prihodov turistov v mestnih občinah po najpomembnejših državah izvora v letu 2019. Vir: SURS, 2022. Poseben fenomen predstavlja Ljubljana, ki kot glavno mesto pritegne velik del tujih turistov, obenem pa predstavlja tudi pomembno izhodiščno točko za oglede ostalih območij v državi. Že za leti 2010 in 2014 sta Koderman in Gosar (2017) ugotavljala povečan delež tujih turistov, v letu 2019 pa je bilo v MO Ljubljana zabeleženih kar 22,7 % vseh tujih turistov, ki so prišli v Slovenijo. Še posebej je bila Ljubljana zanimiva za turiste iz bolj oddaljenih držav, ki so si najverjetneje za prvi obisk države izbrali prav obisk glavnega mesta. Tako je bilo v Ljubljani zabeleženih kar 62 % vseh turistov 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % Celje Koper Kranj Ljubljana Maribor Murska Sobota Nova Gorica Novo mesto Ptuj Slovenj Gradec Velenje Avstrija Italija Nemčija Nizozemska Države bivše Jug. Druge evropske države Izvenevropske države Slovenija Dela 58 - FINAL.indd 111 2. 03. 2023 10:41:11 112 Uroš Horvat | Dela 58 | 2022 | 99–123 iz Brazilije ter drugih držav Južne in Srednje Amerike, ki so v letu 2019 obiskali Slove- nijo. Več kot 50 % vseh turistov, ki so v Sloveniji obiskali Ljubljano, so predstavljali tu- risti iz Portugalske, Grčije in Cipra, 40–50 % pa turisti iz Finske, Islandije, Norveške, Avstralije, Nove Zelandije, Japonske, Kitajske, Kanade in ZDA. Iz podatkov je razvi- dno, da se je Ljubljana postavila ob bok drugim prestolnicam v Evropi (kar ugotavljata tudi Koderman in Gosar, 2017) in postala izredno zanimiva turistična destinacija za turiste z drugih kontinentov, za večino katerih pa žal v veliki meri predstavlja le eno- dnevni ali celo edini postanek v Sloveniji na njihovi poti po Evropi. Pandemija covida-19 je najbolj vplivala prav na močno zmanjšanje transkontinen- talnih poletov in posledično velik izostanek turistov s teh območij. Stubičar (2022) in Horvat (2022) na primeru Ljubljane in Maribora ugotavljata, da se je delež turistov z drugih kontinentov v MO Ljubljana zmanjšal s 25,8 % v letu 2019 na le 7,7 % v letu 2021, v MO Maribor pa v enakem obdobju s 7,8 % na 2,1 %. V MO Ljubljana se je npr. obisk turistov iz Izraela, Kitajske, Nove Zelandije in Kanade zmanjšal v povprečju za 95 %, iz Republike Koreje in ZDA pa za okoli 91 %. Iz evropskih držav se je za podo- ben delež zmanjšal obisk iz skandinavskih držav (za okoli 93 %). 6 POVPREČNA DOBA BIVANJA TURISTOV Povprečna doba bivanja turistov izraža razmerje med številom nočitev in številom prihodov turistov oziroma predstavlja vrednost povprečnega števila nočitev na turista (izraženo v številu dni). Praviloma velja, da imajo območja z daljšo povprečno dobo bivanja večjo pokrajinsko privlačnost, ki zadrži turiste dlje časa na nekem območju (npr. obmorski in gorski počitniški turistični kraji), specifično turistično ponudbo (npr. zdraviliški turistični kraji) ali pa so to relativno oddaljene turistične destinacije, ki so končni cilj turističnih potovanj (zlasti v povezavi z letalskim prevozom in pake- tnim masovnim turizmom). Na drugi strani imajo relativno kratko povprečno dobo bivanja območja, na katerih ima turizem zgolj prehodni značaj (npr. mesta), ali pa gre za regije, ki so blizu izhodiščnim območjem turističnih potovanj in so cilji izletniške- ga turizma (t. i. short holiday trips). Slovenija zaradi svoje relativne majhnosti in lege v Srednji Evropi (hitre dostopnos- ti iz različnih delov Evrope) predstavlja tako končni cilj turističnih potovanj kot tudi le etapo na poti. Sodi med tista območja, na katerih navedeni dejavniki pomembno vplivajo na krajšanje povprečne dobe bivanja turistov. Zaradi tega vse oblike turizma (z manjšo izjemo zdraviliškega turizma) izkazujejo relativno kratko povprečno dobo bivanja. Poleg tega se v zadnjem obdobju vse bolj uveljavljajo tudi večkratna krajša turistična potovanja, kar se odraža v dejstvu, da se je med letoma 2000 in 2019 pov- prečna doba bivanja turistov v Sloveniji znižala s 3,4 na 2,5 dneva. Dela 58 - FINAL.indd 112 2. 03. 2023 10:41:11 113 Značilnosti stacionarnega turističnega obiska v mestnih občinah v Sloveniji po letu 2000 Slika 7: Povprečna doba bivanja turistov po vrsti turističnih občin v Sloveniji med letoma 2000 in 2021. Vir: SURS, 2022. Med vsemi skupinami turističnih občin prav skupina mestnih občin (MO-11) iz- kazuje najkrajšo povprečno dobo bivanja (slika 7). V obdobju 2000–2019 se je le-ta zmanjšala z 2,5 na 2,0 dneva. Še posebej je bila kratka v MO Ljubljana, kjer se je gi- bala med 1,8 in 2,1 dneva, medtem ko je bila v skupini MO-10 (brez MO Ljubljana) večji del obdobja nekoliko višja. Med posameznimi mestnimi občinami je bila v letu 2019 najvišja v MO Koper (2,8 dneva) in Slovenj Gradec (3,4 dneva). Nižja kot v MO Ljubljana je bila le v MO Kranj (1,7 dneva) ter Murska Sobota in Nova Gorica (1,9 dneva). V MO Nova Gorica je povprečna doba bivanja kratka predvsem zaradi igral- niškega turizma in turistov iz Italije, ki predstavljajo več kot polovico vseh turistov, V MO Kranj pa so bile vrednosti nizke predvsem zaradi izredno kratkega bivanja turistov iz Republike Koreje (1,0 dneva), ki so predstavljali kar 27,4 % vseh turistov v občini v letu 2019. 1,5 2,0 2,5 3,0 3,5 4,0 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 SLOVENIJA Zdraviliške občine Gorske občine Obmorske občine Ostale občine MO-11 (vse) Dela 58 - FINAL.indd 113 2. 03. 2023 10:41:11 114 Uroš Horvat | Dela 58 | 2022 | 99–123 Slika 8: Povprečna doba bivanja turistov v mestnih občinah med letoma 2010 in 2021. Vir: SURS, 2022. Ljubljana se je v zadnjem desetletju uveljavila kot »city break« destinacija, izhodi- šče za obisk znamenitosti drugih krajev v državi in kot izletniška točka za tuje turiste. Čeprav si turistični delavci v MO Ljubljana želijo daljše bivanje turistov v mestu, so se tuji turisti v občini leta 2019 zadržali le 2,1 dneva. Najdaljše povprečne dobe bivanja so imeli turisti iz Malte (4,0 dni), Finske (2,9), Islandije in Cipra (2,8), Španije in Izra- ela (2,5), Irske in Estonije (2,4), najkrajše pa iz Kitajske (1,4), Avstrije (1,6), Hrvaške in Republike Koreje (1,7) ter Japonske in Italije (1,8). Tudi povprečna doba bivanja domačih turistov je bila kratka (1,7 dneva). Zaradi posledic pandemije covida-19 so se v letu 2020 in 2021 povprečne dobe bivanja v vseh skupinah turističnih občin nekoliko povišale, vendar gre iskati vzroke za to predvsem v manjšem številu turistov v le nekaj mesecih, ko so bile turistične kapacitete na voljo. 7 DRUGI KAZALNIKI TURISTIČNEGA OBISKA Za posamezne mestne občine smo izračunali tudi kazalnik intenzivnosti turističnega obiska, t. i. Charvatov indeks (Markovič in sod., 2017), ki predstavlja razmerje med številom turističnih nočitev v enem letu in številom stalnih prebivalcev v posamezni 0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0 3,5 4,0 Celje Koper Kranj Ljubljana Maribor Murska Sobota Nova Gorica Novo mesto Ptuj Slovenj Gradec Velenje 2010 2015 2019 2020 2021 Dela 58 - FINAL.indd 114 2. 03. 2023 10:41:11 115 Značilnosti stacionarnega turističnega obiska v mestnih občinah v Sloveniji po letu 2000 občini. Naraščanje njegove vrednosti posredno dokazuje sorazmerno večanje vpliva turizma, s tem pa tudi sprememb, ki zaradi tega nastanejo (tako na ekonomskem kot tudi na prostorskem, ekološkem, socialnem in drugih področjih). V Sloveniji imajo med pomembnejšimi turističnimi občinami nižje vrednosti pred- vsem mestne občine. Tako je imela v letu 2019 MO Ljubljana vrednost 7,6 nočitev/prebi- valca (kar je enako povprečni vrednosti v Sloveniji), skupina vseh mestnih občin (MO- 11) 5,1, brez MO Ljubljana (MO-10) pa samo 3,5 nočitev/prebivalca. Precej višje vred- nosti so imele nekatere gorske, obmorske in zdraviliške občine. Vrednost v občini Piran je bila npr. 106, v občini Bled 144 in v občini Moravske Toplice 95 nočitev/prebivalca, kar se odraža tudi v velikem pomenu turizma za gospodarski in prostorski razvoj teh občin. Med mestnimi občinami je imela najvišjo vrednost prav MO Ljubljana (7,6). Višje vrednosti, tj. 5–7 nočitev/prebivalca, so imele še MO Koper, Nova Gorica in Ptuj, med- tem ko so imele najnižje vrednosti, tj. 0,9–2 nočitvi/prebivalca, MO Celje, Slovenj Gra- dec in Velenje. To so tudi občine z relativno nizkim turističnim obiskom. Zaradi pande- mije covida-19 so se vrednosti v letu 2020 in 2021 precej znižale; v MO Ljubljana npr. le 1,8 nočitev/prebivalca v letu 2020 in 2,9 v letu 2021. Manj kot 1 nočitev/prebivalca pa je bila zabeležena kar v štirih mestnih občinah (Celje, Kranj, Novo mesto in Velenje). Izračunali smo tudi zasedenost stalnih turističnih ležišč v mestnih občinah ter jo izrazili v številu nočitev/ležišče in v deležu zasedenosti ležišč v letu dni (slika 9). Če bi bila vsa ležišča na voljo vse leto in bi bila ves čas zasedena, bi teoretično znašala ta vrednost 365 nočitev/ležišče. V letu 2019 je v Sloveniji znašala le 94 nočitev/ležišče, kar predstavlja okoli 25,7-odstotno zasedenost. Za skupino vseh mestnih občin (MO- 11) je znašala 101, brez MO Ljubljana (MO-10) pa 80 nočitev/ležišče. Med posameznimi mestnimi občinami je imela najvišjo vrednost MO Ptuj (132 nočitev/ležišče), ki sodi v skupino zdraviliških občin, v katerih so ležišča v večji meri zasedena preko celega leta in izkazujejo višjo stopnjo zasedenosti kot v drugih skupinah občin. Sledila je MO Ljubljana z vrednostjo 122 nočitev/ležišče (tj. okoli 33-odstotna stopnja zasedenosti). MO Kranj in Murska Sobota sta imeli 90 in 94 nočitev/ležišče, Nova Gorica in Maribor pa 81 in 87. Najnižji vrednosti sta izkazovali MO Slovenj Gra- dec (54, kar predstavlja le 14,8-odstotno zasedenost vseh ležišč) in Velenje (60). Zaradi zmanjšanja turističnega obiska v času pandemije covida-19 so se stopnje zasedenosti v letu 2020 in 2021 v večini mestnih občin prepolovile ali še bolj zmanj- šale. V letu 2020 so v MO Ljubljana zabeležili le 34 nočitev/ležišče (9,3-odstotna sto- pnja zasedenosti) in v tem letu je imelo višjo stopnjo zasedenosti od MO Ljubljana kar sedem mestnih občin, med njimi celo MO Slovenj Gradec in Velenje. Tako nizka stopnja zasedenosti kaže na izredno velik vpliv pandemije na turistični obisk v MO Ljubljana, v kateri so se turistične kapacitete pred pandemijo močno povečale, v času pandemije pa bile izredno močno prizadete zaradi zaprtja dejavnosti. V letu 2021 so se vrednosti nekoliko povišale. V MO Ljubljana so zabeležili 59 nočitev/ležišče (kar predstavlja le 16,2-odstotno stopnjo zasedenosti) in še vedno so imele štiri mestne občine višjo stopnjo zasedenosti kot MO Ljubljana. Dela 58 - FINAL.indd 115 2. 03. 2023 10:41:11 116 Uroš Horvat | Dela 58 | 2022 | 99–123 Slika 9: Stopnja zasedenosti stalnih ležišč v mestnih občinah med letoma 2010 in 2021. Vir: SURS, 2022. 8 ZAKLJUČEK Mestne občine (MO-11) predstavljajo pomembno skupino turističnih občin v Slo- veniji. V letu 2019 je bilo v njih zabeleženih kar 29,2 % vseh turistov in 23,6 % vseh nočitev v Sloveniji. Glede na pomen, obseg in značilnosti turističnega obiska smo mestne občine v Sloveniji razdelili v štiri skupine. Najpomembnejša mestna turistična občina in skupina zase (tako jo beleži tudi SURS) je MO Ljubljana, v kateri je bilo v letu 2019 zabeleženih kar 18,1 % vseh tu- ristov v Sloveniji oziroma 62 % vseh v skupini mestnih občin (MO-11). Z okoli 1,13 milijona turistov in 2,23 milijona nočitev je bila najbolj obiskana občina v Sloveniji. Ljubljana velja tudi za eno najhitreje rastočih turističnih destinacij v Srednji Evropi (Klepej, Stubičar, Marot, 2022), v kateri se je med letoma 2000 in 2019 število turistov in nočitev povečalo za več kot 6-krat, od tega samo v obdobju med letoma 2010 in 2019 za skoraj 3-krat. Še posebej med vsemi občinami v Sloveniji izstopa z najvišjim deležem tujih turistov (94,8 % v letu 2019), saj kot glavno mesto in edino z delujočim letališčem z rednimi letalskimi povezavami pritegne velik del tujih turistov, obenem pa predstavlja tudi pomembno izhodiščno točko za njihove oglede ostalih območij v Dela 58 - FINAL.indd 116 2. 03. 2023 10:41:12 117 Značilnosti stacionarnega turističnega obiska v mestnih občinah v Sloveniji po letu 2000 državi. Ob tem je treba poudariti, da so v letu 2019 kar 25,8 % vseh turistov predstav- ljali turisti z drugih kontinentov. Med mestnimi občinami MO Ljubljana izstopa z najvišjo intenzivnostjo turističnega obiska (7,6 nočitev/prebivalca v letu 2019), imela pa je tudi najvišjo stopnjo zasedenosti turističnih ležišč (33,4 %). Prav število ležišč se je v MO Ljubljana v zadnjem desetletju izjemno povečalo, in sicer z okoli 7.700 v letu 2010 na okoli 18.300 v letu 2019. Velik razmah so poleg novih hotelskih ležišč doživela ležišča v drugih namestitvenih kategorijah, še posebej pri ponudnikih po načelu t. i. delitvene ekonomije. Ljubljana pa ne predstavlja samo pomembne destina- cije za obiskovalce, ki jih zanima ogled mesta, temveč je tudi pomembna destinacija za poslovni in kongresni turizem. Marot in Stubičar (2022) ugotavljata, da je bilo v letu 2019 v Ljubljani kar 59 mednarodnih konferenc, kar je bilo več kot v primerljivih mestih v Srednji Evropi, kot so npr. Zürich, Zagreb, Torino, Bratislava, Gradec idr. Vsi navedeni podatki kažejo, da Ljubljana pri turističnem obisku uspešno združuje funkcionalnost glavnega mesta z močnimi izobraževalnimi, raziskovalnimi in dogod- kovno-potrošniškimi vsebinami ter specifičnimi geolokacijskimi prednostmi. V drugo skupino smo uvrstili MO Maribor. V primerjavi z MO Ljubljana je bilo v njej zabeleženih 5-krat manj turistov in nočitev, a še vedno 2–10-krat več kot v drugih mestnih občinah. Predstavlja drugo najpomembnejšo mestno destinacijo v Sloveniji in se je po številu turistov (okoli 218.000) v letu 2019 uvrstila na šesto mesto, po števi- lu nočitev (okoli 454.000) pa na deseto mesto med vsemi občinami. Rast turističnega obiska je bila v MO Maribor največja prav v letih pred pandemijo covida-19. Kljub sorazmerno slabim železniškim povezavam in izostanku rednih letalskih linij na bli- žnjem letališču, kar predstavlja velik neizkoriščen potencial, večino turistov predsta- vljajo tuji turisti (86,7 % v letu 2019), ki večinoma pripotujejo z osebnimi avtomobili (Horvat, 2022). Zaradi tega ima MO Maribor bistveno manjše turistično gravitacijsko zaledje kot Ljubljana. Zanimiva je predvsem za turiste iz držav Srednje in Vzhodne Evrope, saj so njihovi deleži v Mariboru vsaj 2-krat višji kot v Ljubljani, obenem pa ima bistveno nižji delež turistov z drugih kontinentov (le 7,8 % v letu 2019). Tretjo skupino predstavljajo občine, v katerih je bilo v letu 2019 zabeleženih 1–2 % vseh turistov v Sloveniji in izstopajo po specifičnih motivih za obisk. V to kategorijo uvrščamo MO Koper (okoli 104.000 turistov v letu 2019), MO Nova Gorica (okoli 103.000) in MO Ptuj (okoli 67.000). MO Koper SURS uvršča med obmorske občine, MO Ptuj med zdraviliške občine, za MO Nova Gorica pa je značilen prevladujoč vpliv igralniškega turizma. Te okoliščine se odražajo tudi v nekaterih specifičnih značil- nostih turističnega obiska. MO Koper in Ptuj med mestnimi občinami izstopata z daljšimi povprečnimi dobami bivanja turistov (2,3–2,8 dni) in nižjimi deleži tujih turistov (okoli 67 %). Na drugi strani pa MO Nova Gorica izstopa s krajšo povprečno dobo bivanja turistov (1,9 dni) in visokim deležem turistov iz Italije (kar 56 % vseh turistov), katerih večina je vezana na obisk igralnic. Četrto skupino predstavljajo preostale mestne občine z manjšim turističnim obi- skom. Glede na število turistov v letu 2019 bi jih sicer lahko razvrstili v dve podskupini. Dela 58 - FINAL.indd 117 2. 03. 2023 10:41:12 118 Uroš Horvat | Dela 58 | 2022 | 99–123 Nekoliko večje število turistov sta imeli MO Kranj (71.000 turistov v letu 2019) in Novo mesto (46.000). Imata tudi nekoliko višji Charvatov indeks (2,1 oziroma 2,4 nočitve/prebivalca) in višji delež tujih turistov (93 oziroma 81 %). Drugo podskupino pa predstavljajo mestne občine z najmanjšim turističnim obiskom, ki je bil manjši od 0,5 % vseh turistov v Sloveniji, in ki so se uvrstile med 32. in 71. mesto med vsemi občinami glede na število turistov. To so MO Celje (34 tisoč turistov v letu 2019), Mu- rska Sobota (27.000), Velenje (12.000) in Slovenj Gradec (9.000). Charvatov indeks je v teh občinah precej nizek in znaša 0,9–1,5 nočitve/prebivalca, obenem pa je delež tujih turistov v dveh občinah (MO Celje in Velenje) okoli 75 %, v MO Murska Sobota in Slovenj Gradec pa celo manjši od 50 %. Ljubljana je v zadnjem desetletju nedvomno postala ena od pomembnih mestnih turističnih destinacij v Srednji Evropi. Horvat (2022) ugotavlja, da ima npr. Zagreb kar 2,6-krat več prebivalcev kot Ljubljana, vendar je imel v letu 2019 le 18 % več noči- tev. Bližnje primerljivo mesto je tudi Gradec v Avstriji, ki ima približno enako število prebivalcev, vendar pa so v njem zabeležili skoraj polovico manj nočitev (56 %) kot v Ljubljani. Pomen glavnega mesta v državi se odraža tudi v deležu tujih nočitev, ki je v letu 2019 v Ljubljani znašal kar 95 %, v Zagrebu 83 %, v Gradcu pa le 52 %. Mesta se razlikujejo tudi glede na Charvatov indeks. V letu 2019 je z nadpovprečnim turi- stičnim obiskom izstopala Ljubljana s 7,7 nočitvami/prebivalca, medtem ko je bila vrednost v Gradcu 4,3, v Zagrebu pa samo 1,8. Navedene vrednosti so sicer tipične za destinacije z razvitim mestnim turizmom, v katerih še ni zaznanega pretiranega poja- va čezmernega turizma. Gusman in sod. (2020) namreč navajajo podatke za nekatera druga evropska mesta za leto 2016, med katerimi izstopajo Benetke z vrednostjo 39,9 nočitev/prebivalca, medtem ko so bile vrednosti v Barceloni 12,6, v Berlinu pa 8,8. Imajo pa tri analizirana mesta dokaj izenačene vrednosti pri kazalniku povprečne dobe bivanja turistov, ki so se v letu 2019 gibale med 1,8 in 2,0 dneva. Analiza je pokazala, da so bila druga slovenska mesta deležna večjega obiska le v pri- meru, da so v njih posebne druge, ne nujno »urbane« privlačnosti, kot npr. ponudba alpskega smučanja v Mariboru, morska obala v primeru Kopra, termalno zdravilišče v primeru Ptuja in igralništvo v primeru Nove Gorice (Cigale, Gosar, 2018). Ob tem se postavlja pomembno vprašanje, v koliki meri je velik turistični obisk Ljubljane in Slove- nije pred pandemijo covida-19 vplival na povečan obisk drugih mest v državi, saj mestne občine Celje, Murska Sobota, Velenje, Slovenj Gradec in Krško močno zaostajajo, tako po številu turistov kot po deležu tujih turistov, kar očitno kaže na njihov relativno maj- hen turistični potencial in skromno razvitost turistične ponudbe in infrastrukture. Pandemija covida-19 je pahnila turizem v najtežjo krizo do sedaj, kar je vplivalo na drastičen padec v globalnem in evropskem turizmu. Koh (2020) celo navaja, da je pandemija povzročila takojšen prehod iz stanja čezmernega turizma (tudi »pretu- rizma«) v stanje brez turizma. Če so bila mesta pred tem prostor življenjskega vrveža in glavni magnet za turiste, je pandemija povzročila velik upad, in to predvsem tistih turistov, ki so prihajali iz bolj oddaljenih držav ali celo z drugih kontinentov. Med Dela 58 - FINAL.indd 118 2. 03. 2023 10:41:12 119 Značilnosti stacionarnega turističnega obiska v mestnih občinah v Sloveniji po letu 2000 posameznimi vrstami turističnih občin je bilo zmanjšanje največje prav v skupini mestnih občin, saj so mesta primarno odvisna od tujih turistov. Turisti so se v tem obdobju ponovno usmerili na bližje destinacije, podeželska ob- močja pa tudi v manjša mesta, kjer se lahko izognejo gneči, ter na individualna po- tovanja. Šauer in sod. (2021) ugotavljajo, da so bolj zanimiva postala tudi mesta, ki si jih turisti pred pandemijo niso ogledovali tako pogosto. V tem oziru imajo veliko prednosti tudi mestne destinacije v Sloveniji, zato ne preseneča, da prvi podatki za leto 2022 nakazujejo ponovno intenzivno rast turističnega obiska in turistični delavci napovedujejo približevanje vrednostim iz leta 2019. Literatura in viri Cigale, D., 2010. Značilnosti turističnega obiska slovenskih občin glede na državni izvor turistov. Geografski vestnik, 82, 2, str. 9–24. Cigale, D., Gosar, A., 2018. Značilnosti in težnje razvoja turizma v Sloveniji. V: Cigale, D., Lampič, B., Potočnik Slavič, I., Repe, B. (ur.). Geografsko raziskovanje turiz- ma in rekreacije v Sloveniji. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, str. 13–46. Darcy, S., Small, J., 2008. Theorizing precincts: Disciplinary perspectives. City spaces – tourist places. Oxford: Elsevier, str. 63–92. ECM, 2018. ECM Benchmarking Report 2017–2018. Vienna: Modul University. Edwards, D., Griffin, T., Hayllar, B., 2008. Urban tourism research. Annals of Tourism Research, 35, 4, str. 1032–1052. DOI:10.1016/J.ANNALS.2008.09.002. FURS, 2021. Turistični bon in bon21. URL: https://www.fu.gov.si/drugo/posebna_ podrocja/turisticni_bon_in_bon21/ (citirano 15. 1. 2022). Gusman, I., Chamusca, P., Fernandes, J., Pinto J., 2019. Culture and tourism in Porto city centre: Conflicts and (im)possible solutions. Sustainability, 11, 20, str. 5701. DOI: 10.3390/su11205701. Horvat, U., 2008. Touristische Potentiale in Slowenien. V: Slowenien: Transformatio- nen und kleinrӓumige Vielfalt. Frankfurt am Main: Institut für Humangeographie, str. 224–242. Horvat, U., 2018. Razvoj in značilnosti turističnega obiska v Sloveniji po letu 1950. Revija za geografijo, 13, 2, str. 135–156. Horvat, U., 2021. Vpliv pandemije Covid-19 na turistični obisk v Mariboru v letu 2020 in 2021. Revija za geografijo, 16, 1, 119–140. Horvat, U., 2022. Mestna destinacija Maribor. V: Marot, N., Uršič, M. (ur.). Mestni turizem v Sloveniji: značilnosti in upravljanje. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Bio- tehniška fakulteta, str. 97–132. Klepej, D., Stubičar, N., Marot, N., 2022. Prostorski vidiki razvoja in promocije mestne- ga turizma. V: Marot, N., Uršič, M. (ur.). Mestni turizem v Sloveniji: značilnosti in upravljanje. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, str. 167–195. Dela 58 - FINAL.indd 119 2. 03. 2023 10:41:12 120 Uroš Horvat | Dela 58 | 2022 | 99–123 Koderman, M., Gosar, A., 2017. Cross cultural aspects of international guidebooks. Asian tourists in South Central Europe. V: Pearce, P. L., Wu, M.-Y. (ur.). The world meets Asian tourists, str. 199–212. Koh, E., 2020. The end of over-tourism? Opportunities in a post-Covid-19 world. International Journal of Tourism Cities, 6, 4, str. 1015–1023. Koprivnikar Šušteršič, M., 2020. Vpliv epidemije COVID-19 na turistično dejav- nost. Ljubljana: UMAR. URL: https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/ publikacije/kratke_analize/Vpliv_epidemije_COVID19_na_turisticno_dejav- nost_MKoprivnikar/Vpliv_epidemije_COVID-19_na_turisticno_dejavnost.pdf (citirano 15. 9. 2020). Law, C. M., 1994. Urban tourism: Attracting visitors to large cities. London, New York: Mansell. MariborInfo, 2021. Za kaj Slovenci koristimo nove bone. URL: https://mariborin- fo.com/novica/lokalno/za-kaj-slovenci-koristimo-nove-bone-velik-delez-jese- -vedno-neizkoriscenih/373719 (citirano 14. 3. 2022). Marković, S., Perić, M., Mijatov, M., Doljak, D., Žolna, M., 2017. Application of tou- rist function indicators in tourism development. Journal of the Geographical Insti- tute Jovan Cvijić SASA, 67, 2, str. 163–178. Marot, N., Horvat, U., Klepej, D., Krošelj, M., Ograjenšek, I., Stubičar, N., Uršič., M., 2022. Novemu mestnemu turizmu naproti. V: Marot, N., Uršič, M. (ur.). Mestni turizem v Sloveniji: značilnosti in upravljanje. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Bio- tehniška fakulteta, str. 263–276. Marot, N., Stubičar, N., 2022. Mestni turizem v 21. stoletju. V: Marot, N., Uršič, M. (ur.). Mestni turizem v Sloveniji: značilnosti in upravljanje. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, str. 21–56. Marot, N., Uršič, M., 2022. Uvodnik. V: Marot, N., Uršič, M. (ur.). Mestni turizem v Sloveniji: značilnosti in upravljanje. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, str. 7–16. Pasquinelli, C., 2015. Urban tourism(s): Is there a case for a paradigm shift? SSRN Electronic Journal. DOI: 10.2139/ssrn.2584894. Shoval, N., 2018. Urban planning and tourism in European cities. Tourism Geograp- hies, 20, 3, str. 317–376. Stubičar, N., 2022. Mestna destinacija Ljubljana. V: Marot, N., Uršič, M. (ur.). Mestni turizem v Sloveniji: značilnosti in upravljanje. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Bio- tehniška fakulteta, str. 59–95. SURS [Statistični urad Republike Slovenije], 2021a. Metodološko pojasnilo – Prihodi in prenočitve turistov. URL: https://www.stat.si/statweb/File/DocSysFile/7779 (ci- tirano 14. 3. 2021). SURS, 2021b. Prenočitvene zmogljivosti, prihodi in prenočitve turistov po vrstah tu- rističnih občin, Slovenija, letno. URL: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/ Data/-/2164521S.px (citirano 14. 3. 2021). Dela 58 - FINAL.indd 120 2. 03. 2023 10:41:12 121 Značilnosti stacionarnega turističnega obiska v mestnih občinah v Sloveniji po letu 2000 SURS, 2021c. Vrste turističnih občin za nastanitveno statistiko. URL: https://www. stat.si/Klasje/Klasje/Kodirni/15827 (citirano 14. 3. 2021). SURS, 2022. Turizem. URL: https://pxweb.stat.si/SiStat/sl/Podrocja/Index/155/turi- zem (citirano 24. 8. 2022). Šauer, M., Vystoupil, J., Novotná, M. in Widawski, K., 2021. Central European tourist flows: Intraregional patterns and their implications. Moravian Geographical Re- ports, 29, 4, str. 278–291. UNWTO, 2012. Global report on city tourism AM reports: Volume 6. Madrid: UNWTO. UNWTO, 2022. Urban tourism. URL: https://www.unwto.org/urban-tourism (citira- no 17. 9. 2022). CHARACTERISTICS OF STATIONARY TOURIST VISITS IN URBAN MUNICIPALITIES IN SLOVENIA AFTER 2000 Summary Urban tourism is becoming one of the main types of tourism in the 21st century, as cities with their tourist offer represent an important tourist attraction for many visi- tors. With changed tourist habits, which include several short breaks during the year, they are becoming an increasingly popular destinations for a short break, business meetings or cultural experience. Urban tourism differs to a considerable extent from other types of tourism due to the very diverse tourist offer and above-average variety of visitor motives. As the basic definition suggests, urban tourism corresponds to trips to cities that are usually characterized by a short length of tourist stays. In the last decade, the visits to urban destinations have been increasingly diverted from the most visited capital cities in Eu- rope, such as London, Paris, Rome, Berlin, Istanbul, etc., to other urban destinations that were not particularly popular among tourists until recently. These are mainly cities with between 100,000 and one million inhabitants, which have become more ac- cessible with low-cost airlines. With the free flow of people, the European Union has further accelerated mobility, and in this regard medium-sized cities, smaller capitals and regional centers have – with their location, favorable transport connections, at- tractions, events, developed tourist infrastructure, and their uniqueness – especially gained in importance. Thus, many European post-industrial cities have unwittingly turned into important new-age tourist destinations. In the period before the Covid-19 pandemic, the number of visitors to cities grew on average by around 5% per year, and data from the European Cities Marketing Association show growth of even 10–15% per year for European cities with the high- est demand (ECM, 2018). Urban tourism is also on the rise in Slovenia. In the past, Dela 58 - FINAL.indd 121 2. 03. 2023 10:41:12 122 Uroš Horvat | Dela 58 | 2022 | 99–123 Ljubljana was always among the five most important tourist destinations in the coun- try and the only urban destination among them. In the period 2010–2019, the number of overnight stays in the municipality of Ljubljana increased by as much as 2.6 times, and during this period it became the most visited tourist municipality in Slovenia and one of the fastest growing tourist destinations in Central Europe. The paper analyzes the data of the Statistical Office of the Republic of Slovenia on stationary tourists and their overnight stays. Urban municipalities (11 of them are included in the analysis) represent an important group of tourist municipalities. In 2019, they accounted for 29.2% of all tourist arrivals and 23.6% of all overnight stays in Slovenia. Based on the importance, scope and characteristics of the tourist visits, we have divided urban municipalities in Slovenia into four groups. The most important urban tourist municipality is Ljubljana, which in 2019 regis- tered as much as 18.1% of all tourist arrivals in Slovenia, or 62% of all in the group of urban municipalities (MO-11). With around 1.13 million tourist arrivals and 2.23 million overnight stays (in 2019), it was the most visited municipality in Slovenia. Between 2000 and 2019, the number of tourist arrivals and overnight stays in Lju- bljana increased by more than 6 times, of which almost 3 times in the period between 2010 and 2019 alone. It particularly stands out with the highest proportion of for- eign tourist arrivals (94.8% in 2019), since as the capital city and the only one with a functioning airport with regular flight connections, it attracts a large number of foreign tourists, and at the same time represents an important starting point for their visits to other areas in the country. At the same time, it should be emphasized that in 2019 as much as 25.8% of all tourists were tourists from other continents. Among the municipalities, Ljubljana also stands out with the highest tourism intensity (7.6 over- night stays/inhabitant in 2019), and it had the highest occupancy rate of tourist beds (33.4%). The number of beds has increased tremendously in the last decade, from around 7,700 in 2010 to around 18,300 in 2019. In addition to new hotel beds, beds in other accommodation categories have experienced a great expansion, especially with providers based on the so-called sharing economy. All the above data show that Ljubljana successfully combines the functionality of the capital city with strong edu- cational, research, event-consumption content and specific geographical advantages within the framework of a tourist visit to Slovenia. The municipality of Maribor was placed in the second group. Compared to Lju- bljana, 5 times less tourist arrivals and overnight stays were recorded in it, but still 2 to 10 times more than in other city municipalities. It is the second most important urban destination in Slovenia and ranked sixth in 2019 in terms of the number of tourist ar- rivals (around 218,000) and tenth in terms of overnight stays (around 454,000) among all municipalities in the country. Despite the relatively poor railway connections and the absence of regular air lines at the nearby airport, which represents a large unused potential, most tourists are foreign tourists (86.7% of tourist arrivals in 2019), who Dela 58 - FINAL.indd 122 2. 03. 2023 10:41:12 123 Značilnosti stacionarnega turističnega obiska v mestnih občinah v Sloveniji po letu 2000 mostly travel by private cars. As a result, the municipality of Maribor has a signifi- cantly smaller gravitational area for tourist visits than Ljubljana. The third group of urban municipalities is represented by municipalities in which 1–2% of all tourist arrivals in Slovenia were recorded in 2019 and stand out due to specific reasons for visiting. This category includes the municipality of Koper (around 104,000 tourist arrivals in 2019), the municipality of Nova Gorica (around 103,000) and the municipality of Ptuj (around 67,000). SURS classifies Koper as a seaside mu- nicipality, Ptuj as a spa municipality, and Nova Gorica is characterized by the domi- nant influence of casino tourism. These circumstances are also reflected in some specific characteristics of tourist visits. The municipalities of Koper and Ptuj stand out among urban municipalities with longer average lengths of tourist stays (2.3–2.8 days) and lower shares of foreign tourists (around 67%). On the other hand, the mu- nicipality of Nova Gorica stands out with a shorter average length of stay (1.9 days) and a high proportion of tourists from Italy (as much as 56%), most of whom are tied to visiting casinos. The fourth group is represented by the rest of the urban municipalities with less tourist visits. The municipalities of Kranj (71,000 tourist arrivals in 2019) and Novo mesto (46,000) had a slightly higher number of tourist arrivals, while the municipali- ties with the lowest number of tourist visits (less than 0.5% of all tourist arrivals in Slovenia), are the municipality of Celje (34,000 tourist arrivals in 2019), Murska So- bota (27,000), Velenje (12,000) and Slovenj Gradec (9,000). In the last decade, Ljubljana has undoubtedly become one of the most important urban tourist destinations in Central Europe. The analysis showed that other Slove- nian cities received more visits only if they had special other, not necessarily “urban” attractions, such as the offer of alpine skiing in Maribor, the seacoast in the case of Koper, the thermal spa in the case of Ptuj and casinos in the case of Nova Gorica. At the same time, the important question is to what extent the high number of tour- ist visits to Ljubljana and Slovenia before the Covid-19 pandemic influenced the in- creased visitation of other cities in the country, as the municipalities of Celje, Murska Sobota, Velenje, Slovenj Gradec and Krško lag far behind in terms of the number of tourists and the share of foreign tourists, which clearly indicates their relatively low tourism potential, as well as the development of the tourist offer and infrastructure. Dela 58 - FINAL.indd 123 2. 03. 2023 10:41:12 Dela 58 - FINAL.indd 124 2. 03. 2023 10:41:12 125 Pandemija covida-19 in njeni učinki na turistično ravnanje slovenskega prebivalstva Izvleček Pandemija covida-19 je pomenila velik pretres za turizem po svetu in v Sloveniji. Priš- lo je do močnega zmanjšanja števila turističnih potovanj in prenočitev ter preusmeri- tve turističnih tokov. Prispevek predstavlja rezultate anketne raziskave, katere namen je bil poglobiti poznavanje učinkov pandemije covida-19 na turistično ravnanje slo- venskega prebivalstva. Rezultati so pokazali, da je pandemija vplivala na manj pogosta in krajša turistična potovanja ter izbiro drugačnih turističnih destinacij. Pri spreje- manju potovalnih odločitev je bila pomembna tako vloga epidemioloških omejitev in zaznavanja varnosti različnih oblik turističnih potovanj kot tudi običajnih dejavnikov turističnega odločanja. Ključne besede: turizem, Slovenija, covid-19, turistično ravnanje, zaznavanje zdra- vstvenega tveganja *Oddelek za geografi jo, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija e-pošta: dejan.cigale@ff .uni-lj.si; barbara.lampic@ff .uni-lj.si ORCID: 0000-0002-9681-1654 (D. Cigale), 0000-0002-3802-1793 (B. Lampič) Izvirni znanstveni članek COBISS 1.01 DOI: 10.4312/dela.58.125-149 PANDEMIJA COVIDA-19 IN NJENI UČINKI NA TURISTIČNO RAVNANJE SLOVENSKEGA PREBIVALSTVA Dejan Cigale*, Barbara Lampič* Dela 58 - FINAL.indd 125 2. 03. 2023 10:41:12 126 Dejan Cigale, Barbara Lampič | Dela 58 | 2022 | 125–149 THE COVID-19 PANDEMIC AND ITS EFFECTS ON THE TOURIST BEHAVIOR OF THE SLOVENIAN POPULATION Abstract The Covid-19 pandemic was a major shock to tourism around the world and in Slo- venia. The number of tourist trips and overnight stays dropped sharply, and tourist flows were diverted. The paper presents the results of a survey, the aim of which was to deepen the knowledge about the impact of the Covid-19 pandemic on the tourist behavior of the Slovenian population. The results show that the pandemic influenced less frequent and shorter tourist trips and the choice of different tourist destinations. Travel decisions were influenced by both the role of epidemiological restrictions and perceptions of the safety of various forms of tourist travel, as well as the usual factors of tourist decision making. Keywords: tourism, Covid-19, tourist behaviour, perception of health risk, Slovenia 1 UVOD Po obdobju dolgoročne globalne rasti turizma je razmah pandemije covida-19 v letu 2020 pomenil izjemno velik pretres za turizem povsod po svetu. Zaradi številnih epi- demioloških ukrepov in omejitev (Gössling, Scott, Hall, 2021) ter bojazni, povezanih s povečanimi zdravstvenimi tveganji, je prišlo do močnega zmanjšanja števila turi- stičnih potovanj in prenočitev. To sicer ni bil prvi primer, ko so poslabšane zdravstve- ne razmere vplivale na upad turističnega obiska (Haque, Haque, 2018; Jamal, Budke, 2020; Mao, Ding, Lee, 2010; Novelli in sod., 2018), vendar je v primerih prejšnjih epidemij šlo za manjši upad, prizadeta pa so bila samo posamezna območja in ne svet v celoti. Tako je pandemija covida-19 predstavljala za svetovni turizem edinstven primer globalnega zmanjšanja turističnih tokov. Čeprav je občutil negativne posledice turizem po vsem svetu, so bila posamezna območja različno prizadeta (Elbany, Elhenawy, 2021; Navarro-Drazich, Lorenzo, 2021; Pham in sod., 2021; Yang in sod., 2021). Še posebej je upadel obseg turistič- nih tokov na večje razdalje (npr. Huang in sod., 2021). Nadpovprečno so posledi- ce pandemije občutile nekatere vrste turizma, npr. mestni turizem (Marot, Stubičar, 2022) in kulturni turizem (Flew, Kirkwood, 2021). Turistično gospodarstvo je bilo močno prizadeto, kar je veljalo tako za področje nastanitev kot transporta (Farmaki in sod., 2020; Škare, Soriano, Porada-Rochon, 2021) oziroma za celotno turistično nabavno verigo (González-Torres, Rodríguez-Sánchez, Pelechano-Barahona, 2021; Gössling, Scott, Hall, 2021; Lakshmi Singh, Jamal, Suhail Ahmad, 2021). Kot odziv na takšno situacijo so države sprejemale različne ukrepe, s katerimi so poskušaIe ublažiti Dela 58 - FINAL.indd 126 2. 03. 2023 10:41:12 127 Pandemija covida-19 in njeni učinki na turistično ravnanje slovenskega prebivalstva negativne učinke pandemije na turistično gospodarstvo (Cvelbar, Farčnik, Ogorevc, 2021; Okafor, Khalid, Gopalan, 2022), kljub temu pa so številna turistična podjetja prenehala s svojo dejavnostjo. Še zlasti so bila prizadeta manjša in srednje velika pod- jetja (Zeilhofer, Zobavnik, 2020). Na potovalne odločitve posameznikov (npr. potovati ali ne potovati) so vpliva- li različni dejavniki (Villacé-Molinero in sod., 2021), med katerimi je bila zelo po- membna zdravstvena varnost destinacije (Lu, Atadil, 2021). Zaznava zdravstvenega tveganja je postala ključen dejavnik turističnega povpraševanja v času pandemije in je močno vplivala na odločitve o potovanju in na izbor obiskanih turističnih destinacij (Abidin in sod., 2022; Im, Kim, Choeh, 2021; Shin in sod., 2022; Shin, Kang, 2020). Destinacijske preference turistov so se pomembno spremenile (Li in sod., 2021). Tako so, na primer, italijanski turisti zaznavali gorske destinacije kot bolj varne od obmor- skih in mestnih ter na podlagi zaznanega tveganja tudi menjali svoje potovalne cilje oziroma se v precejšnji meri preusmerili od obmorskih h gorskim destinacijam (Osti, Nava, 2020). Turisti so se izogibali potovanjem v destinacije z več potrjenimi primeri covida-19 kot v njihovem izvornem območju in raje izbirali destinacije bliže domu (Li in sod., 2021). Zaznavanje zdravstvenih tveganj je (bilo) povezano z različnimi socio-demograf- skimi in drugimi dejavniki, pri čemer je relevantno tudi dejstvo, da so bile posledi- ce covida-19 različne pri različnih starostnih skupinah (npr. Mattiuzzi, Lippi, Henry, 2021). Tako sta Neuburger in Egger (2021) našla pomembne razlike v povezavi s sta- rostjo, potovalno pogostostjo in spolom (kar se je ujemalo z ugotovitvami starejših raziskav, npr. Lepp, Gibson, 2003). Zaznavanje tveganj, povezanih s turističnimi poto- vanji, je naraščalo s starostjo, padalo pa s pogostostjo potovanj posameznikov. Osebe, ki so v preteklosti največ potovale, so bile najmanj nagnjene k izogibanju potovanjem zaradi pandemije covida-19 (Turnšek in sod., 2020). Pandemija covida-19 je predstavljala hud pretres tudi za slovenski turizem. Ne- katera dela so vplive pandemije na turizem v Sloveniji že obravnavala, pri čemer je bila pozornost namenjena vplivu turističnih bonov (Cvelbar, Farčnik, Ogorevc, 2021), posledicam za mestni turizem (Horvat, 2021; Marot, Stubičar, 2022) ali pa odzivom prebivalstva v najzgodnejši fazi pandemije (Turnšek in sod., 2020). Ta prispevek predstavlja rezultate anketne raziskave o turističnem ravnanju sloven- skega prebivalstva v času pandemije, ki je bila izvedena ob koncu obdobja, na katero je pandemija pomembneje vplivala (tj. po koncu glavne poletne turistične sezone l. 2021), zato ponuja bolj celovit vpogled v njene posledice v Sloveniji. Namen prispev- ka je poglobiti poznavanje učinkov pandemije covida-19 na turizem v Sloveniji in razumevanje dejavnikov, ki so vplivali na opažene spremembe. Pri tem se navezuje na raziskave (npr. Im, Kim, Choeh, 2021; Neuburger, Egger, 2021; Shin in sod., 2022), ki so ugotavljale pomembno vlogo zaznavanja zdravstvenega tveganja ter v povezavi s tem tudi starosti kot dejavnikov turističnega odločanja. Prispevek se osredotoča na naslednja raziskovalna vprašanja: Dela 58 - FINAL.indd 127 2. 03. 2023 10:41:12 128 Dejan Cigale, Barbara Lampič | Dela 58 | 2022 | 125–149 • Kako je pandemija covida-19 vplivala na turistično ravnanje prebivalcev Slove- nije in kakšna je bila pri tem vloga različnih z njo povezanih dejavnikov? • V kolikšni meri je starost povezana s potovalnimi odločitvami posameznikov in z zaznavo zdravstvenih tveganj? • V čem so se med seboj razlikovali udeleženci in neudeleženci turističnih poto- vanj glede doživljanja različnih omejitev in motenj, povezanih s pandemijo? 2 PANDEMIJA COVIDA-19 IN TURIZEM V SLOVENIJI 4. marca 2020 je bil v Sloveniji ugotovljen prvi primer okužbe, 12. marca 2020 pa je bila razglašena epidemija covida-19 (Odredba o razglasitvi epidemije …, 2020). S tem je turizem skoraj popolnoma zastal, ukrepi pa so močno omejili tudi prostočasne dejavnosti nasploh, saj je bilo 30. marca prepovedano gibanje izven občine stalnega ali začasnega prebivališča. V letu 2020 in 2021 so bili tako epidemiološki ukrepi eden izmed ključnih dejavnikov, ki so krojili dogajanje na področju turizma. Na osnovi Zbirke ukrepov, ki jih za večino evropskih držav zbira Evropski center za preventivo in nadzor bolezni/European Centre for Disease Prevention and Control (European Commission, 2022), lahko nefarmacevtske ukrepe ob izbruhu pandemije covida-19 obravnavamo v šestih različnih kategorijah, med katerimi so na turistično obnašanje najbolj vplivali ukrepi, vezani na omejitve notranjih in mednarodnih poto- vanj, ter ukrepi fizične razdalje, higienski in varnostni ukrepi. Med ukrepi za zagotavljanje fizične razdalje, ki so bili najštevilnejši, so bili med bolj izpostavljenimi ukrepi (in kasneje priporočila) »ostani doma«, zapiranje javnih prostorov, omejitve izvajanja javnih dogodkov, prepovedi in omejitve zbiranja ter zaustavitev javnega prometa. Med ukrepi, vezanimi na omejitve notranjih potovanj, velja izpostaviti predvsem omejitve gibanja zunaj občine bivanja oziroma prepoved potovanja med statističnimi regijami. V to skupino sodijo še ukrep prepovedi gibanja izven določenega časa, zbiranje na javnih prostorih, omejitve pri potovanjih z javnim prevozom idr. Ukrepi, ki so vplivali na mednarodno mobilnost in potovanja, so bili med državami pogosto neusklajeni. Izpostaviti moramo zaprtje meja, ustavitev letal- skega prometa, obvezne karantene, kasneje preverjanje izpolnjevanja pogojev na me- jah, zagotavljanje ustreznih potrdil o neokuženosti in izpolnjevanju pogoja cepljenja idr. Na turistično obnašanje pa tudi na počutje turistov so vplivali tudi higienski in varstveni ukrepi. Poleg zahtev po nošenju mask so bili za izvajanje turističnih dejav- nosti bolj zahtevni ukrepi, s katerimi se je zagotavljalo dezinficiranje javnih prostorov, izboljšanje kakovosti zraka v skupnih prostorih itd. (European Commission, 2022). Na drugi strani je treba omeniti ukrepe v podporo turističnemu gospodarstvu. V veljavo so stopili v času delnega sproščanja epidemioloških ukrepov, njihov namen pa je bila pomoč podjetjem pri ponovnem zagonu dejavnosti. Pri tem kaže zlasti iz- postaviti t. i. turistične bone, ki so jih prejeli vsi prebivalci Slovenije (mladoletni v Dela 58 - FINAL.indd 128 2. 03. 2023 10:41:12 129 Pandemija covida-19 in njeni učinki na turistično ravnanje slovenskega prebivalstva vrednosti 50 evrov, odrasli pa v vrednosti 200 evrov). Uporabiti jih je bilo mogoče za nočitve (vključno z nočitvami z zajtrkom) v nastanitvenih obratih od 19. junija 2020 naprej. Podoben ukrep je bil sprejet tudi za leto 2021, in sicer t. i. BON21 (v vrednosti 50 oz. 100 evrov), katerega namen je bilo spodbujanje potrošnje v gostinstvu, turizmu, športu in kulturi (Finančna uprava …, 2022). Kot posledica pandemije in epidemioloških ukrepov je leta 2020 v primerjavi z le- tom 2019 število prihodov turistov (zaradi izrazitega zmanjšanja obiska tujih turistov) upadlo kar za 50,8 %, število prenočitev pa za 41,7 %. Tudi v naslednjem letu sta število prenočitev in prihodov ostala precej pod vrednostmi iz leta 2019 (SURS, 2022e). Upad je bil opazen še zlasti v okviru mestnega turizma (npr. Horvat, 2021). Tako je prišlo leta 2020 v mestnih občinah v Sloveniji v primerjavi z letom pred tem do upada števila prihodov turistov za 64,6 %, prenočitev pa za 56,4 % in tudi v letu 2021 se situacija ni bistveno izboljšala (SURS, 2022e). Tudi sezonska razporeditev turizma se je močno spremenila (SURS, 2022d) in je bila pod odločilnim vplivom epidemioloških ukrepov. V letih pred izbruhom pandemije je bil izrazito prevladujoč turistični obisk tujih državljanov, domači turisti pa so leta 2019 prispevali le 27,9 % vseh prenočitev v Slo- veniji (SURS, 2022e). V prvem letu pandemije (2020) se je ta delež povečal na 63,6 %, pri čemer se je število domačih prenočitev povečalo za 32,8 % (povečanje s 4.404.565 na 5.850.018). Prenočitve slovenskih turistov so leta 2020 upadle samo v Ljubljani in mestnih občinah, v drugih vrstah turističnih občin pa se je število prenočitev domačih turistov povečalo; največ v gorskih (za 76,4 %) in ostalih občinah (za 62,3 %). V skladu s tem se je spremenila tudi struktura prenočitev slovenskih turistov po vrstah turističnih občin. Povečal se je delež prenočitev v gorskih (z 20,3 na 26,9 %) ter ostalih občinah (z 8,3 % na 10,1 %), nekoliko pa tudi v obmorskih občinah (s 26,2 % na 27,2 %). V drugih vrstah turističnih občin je prišlo do upada. Precej opazno se je zmanjšal tudi delež pre- nočitev v zdraviliških občinah, kjer je bilo leta 2019 zabeleženih 39,4 % vseh domačih prenočitev, leta 2020 pa je bil ta delež le še 31,2 %. V letu 2021 se je število prenočitev slovenskih turistov še povečalo, razporeditev po vrstah turističnih občin pa je že bila bolj podobna tisti pred pandemijo (SURS, 2022e). Kljub temu je bil delež prenočitev, ki so jih slovenski gosti opravili v »ostalih«, gorskih in obmorskih občinah, še zmeraj izrazito večji kot pred pandemijo, v drugih občinah pa je bil posledično manjši. 3 METODE V okviru raziskave smo izvedli anketiranje med polnoletnimi prebivalci Slovenije, ki je bilo vsebinsko osredotočeno na turistično ravnanje v času epidemije (čas od 12. marca 2020 naprej) ter dejavnike, ki so vplivali nanj. Uporabili smo kvotni vzorec prebivalstva Slovenije (n = 500), pri čemer je bil cilj skladnost starostne strukture vzorca s strukturo slovenskega prebivalstva, starega 18 let in več, saj raziskave Statističnega urada Republike Slovenije (SURS, 2022b) opozarjajo, da je turistično ravnanje močno povezano s starostjo. Dela 58 - FINAL.indd 129 2. 03. 2023 10:41:12 130 Dejan Cigale, Barbara Lampič | Dela 58 | 2022 | 125–149 Preglednica 1: Primerjava načrtovane in dejanske starostne strukture vzorca. Starostna skupina Predviden delež (%) Dejanski delež (%) 18–25 let 9,4 9,6 26–35 let 14,6 15,0 36–45 let 18,1 18,4 46–55 let 17,4 17,6 56–65 let 16,9 17,4 66–75 let 13,2 11,8 76 in več let 10,3 10,2 Skupaj 100,0 100,0 Naš vzorec (preglednica 1) je od želene starostne strukture nekoliko odstopal, vendar so bile razlike zelo majhne. Nekoliko večje odstopanje je bilo le pri starostni skupini 66–75 let, kjer je bilo v vzorcu 11,8 % anketirancev (namesto 13,2 %). Anketiranje se je izvajalo v obdobju od konca avgusta do oktobra 2021. Na ta način so se odgovori anketirancev nanašali na vsa turistična potovanja v času pandemije v letu 2020 ter večji del potovanj v letu 2021, saj se je anketiranje začelo ob koncu poletne turistične sezone 2021. Kljub temu manjši del potovanj, ki so bila izvedena v letu 2021, ni bil zajet. V vprašalniku smo uporabljali izraz epidemija, ki se je pogosteje kot pandemija po- javljal v medijih, poleg tega pa so bili ukrepi, ki so vplivali na ravnanje anketirancev, povezani z Odredbo o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni ... (2020). Kljub temu v prispevku uporabljamo izraz pandemija, saj je bilo za turistična potovanja relevantno dogajanje v globalnih okvirih, poleg tega pa se je razglasitev epidemije v Sloveniji (12. marec 2020) skoraj povsem ujemala z razglasitvijo pandemije s strani Svetovne zdra- vstvene organizacije (11. marec 2020). Vprašalnik je vključeval vprašanja iz naslednjih vsebinskih sklopov: 1. značilnosti turističnega ravnanja v času pandemije (udeležba na turističnih po- tovanjih, skupno število prenočitev, država turističnega potovanja/turističnih potovanj), 2. dejavniki, ki so vplivali na sprejete potovalne odločitve (vloga turističnih bonov, dejavniki izbire obiskanega turističnega kraja, vplivi s pandemijo povezanih de- javnikov), 3. odnos do različnih omejitev, povezanih s prostočasnimi in drugimi potovanji, ki so bile prisotne v času pandemije, 4. mnenje o zdravstveni varnosti različnih oblik turističnih potovanj oziroma tu- rizma, 5. socio-demografske značilnosti anketirancev (starost, spol, izobrazba, občina bi- vanja). Dela 58 - FINAL.indd 130 2. 03. 2023 10:41:13 131 Pandemija covida-19 in njeni učinki na turistično ravnanje slovenskega prebivalstva V vprašalnik so bila vključena še nekatera druga vprašanja, ki pa za vsebino tega prispevka niso relevantna, zato na tem mestu ne bodo predstavljena. Pri oblikovanju vprašalnika smo se naslonili na predhodne raziskave vplivov pandemije na ravnanje in namere turistov, poleg tega pa smo upoštevali tudi posebnosti, ki so bile povezane s situacijo v Sloveniji (npr. nacionalno specifični epidemiološki ukrepi). Pri analizi odgovorov smo uporabili nekatere standardne statistične preizkuse in koeficiente (t-preizkus, hi-kvadrat preizkus, Pearsonov koeficient korelacije). Več vprašanj je vključevalo odgovore na petstopenjski ordinalni lestvici. Mnenja glede tega, ali je v tovrstnih primerih umestna uporaba parametričnih metod, se razlikujejo (Derrick, White, 2017). Na tem mestu smo sledili zaključkom Derricka in Whitea (2017), Normana (2010) ter de Winterja in Dodouja (2010), ki so menili, da je upora- ba parametričnih metod primerna, opozarjali pa so tudi na robustnost teh metod na napake prve vrste in nenormalnost distribucij. S tem v zvezi kaže omeniti, da je tudi uporaba neparametričnih metod (Mann-Whitneyev preizkus, Spearmanov koeficient korelacije) privedla do enakih zaključkov, kakršni so predstavljeni v nadaljevanju. 4 REZULTATI IN RAZPRAVA Zaradi narave vzorca (kvotni vzorec, skladen s starostno strukturo slovenskega pre- bivalstva, starega vsaj 18 let) je bila starostna struktura vzorca skoraj povsem enaka kot starostna struktura slovenskega prebivalstva, do razlik z značilnostmi slovenske populacije pa je prišlo pri spolni in izobrazbeni strukturi. Tako je bilo 43,7 % anke- tirancev moškega in 56,3 % ženskega spola. Le 10,1 % anketirancev je imelo osnov- nošolsko izobrazbo, 39,2 % srednješolsko izobrazbo, 50,7 % pa višje- ali visokošolsko izobrazbo. Leta 2021 je bilo med slovenskim prebivalstvom, starim 20 let in več, 19 % prebivalcev z osnovnošolsko izobrazbo, 54,7 % s srednješolsko in 26,3 % z višje- ali visokošolsko izobrazbo (SURS, 2022c). Potemtakem je vzorec v nekoliko večji meri zajel žensko populacijo ter bolj izobraženo prebivalstvo. Slednje je po podatkih Sta- tističnega urada Republike Slovenije (SURS, 2022a) potovalno nekoliko bolj aktivno, zato je mogoče pričakovati, da se je to poznalo tudi pri odgovorih. 4.1 Udeležba na turističnih potovanjih Od razglasitve epidemije v Sloveniji do časa anketiranja (torej od 12. marca 2020 do konca avgusta 2021) je bilo na vsaj enem turističnem potovanju, tj. potovanju, na ka- terem so vsaj enkrat prenočili, 72,2 % (tj. 361) anketirancev. K tako visoki udeležbi je prispevalo tudi dejstvo, da sta bili pri tem vprašanju zajeti kar dve turistični sezoni ter da so anketiranci nadpovprečno izobraženi. Med anketiranci, ki niso bili na nobenem turističnem potovanju (v nadaljevanju neudeleženci turističnih potovanj; n = 139), slaba tretjina (31,2  %) potovanj sploh Dela 58 - FINAL.indd 131 2. 03. 2023 10:41:13 132 Dejan Cigale, Barbara Lampič | Dela 58 | 2022 | 125–149 ni pogrešala, dobra petina (21,0 %) jih je zelo pogrešala, relativna večina (47,8 %) pa jih je pogrešala deloma (preglednica 2). Odgovori torej pričajo o tem, da dobršen del prebivalstva, ki v času pandemije ni potovalo, zaznava turistična potovanja kot po- membno in zaželeno vsebino kakovostnega življenja oziroma prostega časa. Preglednica 2: Odgovori neudeležencev turističnih potovanj. Število Delež (%) Ali anketiranci pogrešajo turistična potovanja (n = 138) sploh ne 43 31,2 deloma 66 47,8 zelo 29 21,0 Predviden odhod na turistično potovanje v preostanku leta 2021 (n = 138) da 19 13,7 ne 97 69,8 mogoče 23 16,5 Neudeleženci turističnih potovanj so bili tudi vprašani, ali bodo šli na potovanje do konca leta 2021 (preglednica 2). Ker se je anketiranje izvajalo po zaključku glavne turistične sezone, ni presenetljivo, da kar 69,8 % teh anketirancev do konca leta ni nameravalo iti na turistično potovanje, samo 13,7 % pa jih je odgovorilo pritrdilno. 4.2 Ravnanje udeležencev turističnih potovanj V splošnem anketiranci niso hodili na daljše dopuste ali na večje število zmerno dol- gih dopustov (preglednica 3). Tako je le slaba četrtina anketiranih udeležencev tu- rističnih potovanj (24,8  %) v času od začetka pandemije do konca glavne poletne turistične sezone leta 2021, torej v letu in pol oziroma v dveh glavnih turističnih sezo- nah, na turističnih potovanjih (ali potovanju) skupaj prenočila več kot 20-krat. 46,2 % jih je prenočilo največ 10-krat. Pri tem jih je 17,8  % prenočilo največ štirikrat. To vendarle opozarja na razmeroma skromno turistično dejavnost anketirancev v času pandemije. Dela 58 - FINAL.indd 132 2. 03. 2023 10:41:13 133 Pandemija covida-19 in njeni učinki na turistično ravnanje slovenskega prebivalstva Preglednica 3: Ravnanje udeležencev turističnih potovanj. Število Delež (%) Skupno število prenočitev na turističnih potovanjih v vsem času od začetka epidemije (n = 359) manj kot 5-krat 64 17,8 5–10-krat 102 28,4 11–20-krat 104 29,0 več kot 20-krat 89 24,8 Ciljne države turističnih potovanj* (n = 361) Slovenija 283 78,4 Hrvaška 242 67,0 drugo 87 24,1 Vpliv turističnih bonov na odločitev o odhodu na turistično potovanje v času epidemije** (n = 282) ne 46 16,3 deloma 173 61,4 zelo 63 22,3 * Odstotek udeležencev turističnih potovanj. ** Na vprašanje so odgovarjali le tisti anketiranci, ki so imeli cilj svojega turističnega potovanja (tudi) v Sloveniji. Turistična potovanja so imela cilj v Sloveniji pri 78,4 % udeležencev potovanj, v Hrvaški 67,0 %, v drugih državah pa 24,1 %. Ti deleži se dokaj ujemajo s tistimi, ki jih ugotavljajo redne raziskave Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) med slovenskim prebivalstvom (SURS, 2022g), kar kaže na to, da gre za precej stabilne značilnosti turističnega ravnanja, na katere tudi pandemija ni pomembneje vplivala. Na pogosto stabilnost turističnega ravnanja sicer v različnih kontekstih opozarja več raziskav (npr. Li in sod., 2008; Sönmez, Graefe, 1998). Na turistično ravnanje anketirancev so vplivali tudi turistični boni, njihov vpliv pa je bil zmeren (preglednica 3). Med tistimi anketiranci, ki so šli na vsaj eno turistično potovanje s prenočitvijo s ciljem v Sloveniji (n = 282), je bilo 16,31 % takšnih, pri ka- terih turistični boni sploh niso vplivali na potovalno odločitev. Na drugi strani je bilo 22,34 % anketirancev, pri katerih so boni na odločitev zelo vplivali. V največjem delu primerov (61,35 %) so boni deloma vplivali na potovalno odločitev anketirancev, ki so si izbrali cilj turističnega potovanja (tudi) v Sloveniji. Dela 58 - FINAL.indd 133 2. 03. 2023 10:41:13 134 Dejan Cigale, Barbara Lampič | Dela 58 | 2022 | 125–149 Preglednica 4: Razlogi za izbiro obiskane turistične destinacije v času pandemije (n = 361). Število Delež (%) bližina 76 21,1 ugodne cene 87 24,1 privlačna in zanimiva pokrajina oziroma kraj 200 55,4 pogosto hodim na to območje (sem ga navajen, mi je všeč ...) 156 43,2 ugodne epidemiološke razmere 51 14,1 odsotnost administrativnih zahtev, povezanih z obiskom (npr. potrdila o cepljenju, vizumi ...) 33 9,1 drugo 37 10,2 Opomba: anketiranci so lahko izbrali do tri odgovore/navedbe. Če je bilo obiskanih krajev več, se je odgovor nanašal na časovno najdaljše turistično potovanje. Anketni vprašalnik je vključeval tudi vprašanje, ki se je nanašalo na (do tri) naj- pomembnejše razloge, zaradi katerih se je anketiranec odločil za obisk turističnega kraja/cilja, ki ga je obiskal v času pandemije (preglednica 4). Ker je precej anketiran- cev v obravnavanem obdobju obiskalo več turističnih krajev, pri čemer je bil lahko relevanten vpliv različnih dejavnikov, se je v takšnem primeru vprašanje nanašalo na časovno najdaljše turistično potovanje. Razlogi za izbiro turističnega cilja so bili s pandemijo razmeroma šibko povezani. Epidemiološke razmere in administrativne zahteve so sicer res odvračale od obiska nekaterih potencialnih ciljev, ki so bili lahko zaznani kot manj varni, vendar je bilo še zmeraj mogoče izbirati med dolgo vrsto turističnih krajev, pri tem pa so pri odločanju med njimi bili relevantni dejavniki, ki s pandemijo niso bili (neposredno) povezani. Tako je največ udeležencev turističnih potovanj (55,4 %) izbralo cilj zaradi privlačne in zanimive pokrajine oziroma kraja. Na drugem mestu po pogostosti je bil razlog, ki priča o precej rutinskem ravnanju dobršnega dela anketirancev, tj. »pogosto hodim na to območje (sem ga navajen, mi je všeč ...)«. Zaradi očitno pozitivnih izkušenj se jih veliko vrača v dobro poznane kraje, kar je povezano tudi s precejšnjo bližino največ- krat obiskanih turističnih krajev, ki so v Sloveniji in Hrvaški. Kot razlog za izbiro destinacije so sledile ugodne cene (24,1 %) ter bližina (21,1 %). Oba razloga, ki sta bila povezana z zdravstveno situacijo, sta bila na zadnjih dveh mestih. Tako so bile ugodne epidemiološke razmere razlog za izbiro kraja za 14,1 %, odsotnost administrativnih zahtev, povezanih z obiskom (npr. potrdila o cepljenju, vi- zumi ...), pa za 9,1 % udeležencev turističnih potovanj. Navedbe pri odgovorih »dru- go« so bile vsebinsko zelo razpršene. Deloma so podrobneje pojasnjevale prejšnje na- vedbe, le v manjšem delu primerov pa je šlo za navajanje bistveno drugačnih razlogov (npr. želja drugega člana/članov potovalne skupine, posedovanje nepremičnine, želja videti nekaj novega). Večkrat (12-krat; 3,3 % udeležencev turističnih potovanj) so bili Dela 58 - FINAL.indd 134 2. 03. 2023 10:41:13 135 Pandemija covida-19 in njeni učinki na turistično ravnanje slovenskega prebivalstva posebej omenjeni turistični boni, kar kaže na to, da so nekateri anketiranci zaradi tu- rističnega bona izbrali cilj v Sloveniji namesto cilja v drugi državi ali pa nastanitveni objekt, ki je sprejemal bone, namesto katerega drugega. Preglednica 5: Vpliv epidemije covida-19 na turistično ravnanje in odločitve anketirancev. Število Delež (%) V kolikšni meri je epidemija covida-19 vplivala na vaše turistično ravnanje in odločitve? (n = 361) sploh ni 42 11,6 malo 146 40,4 precej 130 36,0 zelo 43 11,9 Bi v primeru, če ne bi bilo epidemije, šli na turistično potovanje drugam?* (n = 317) ne 69 21,8 mogoče 101 31,9 da 147 46,4 Bi v primeru, da ne bi bilo epidemije, odpotovali na turistično potovanje večkrat kot ste ali pa za dlje časa?* (n = 319) ne 52 16,3 mogoče 94 29,5 da 173 54,2 * Na vprašanje so odgovarjali le tisti anketiranci, ki so odgovorili, da je epidemija covida-19 vplivala na njihovo turistično ravnanje (malo, precej ali zelo). Anketirancem, ki so v času pandemije bili na vsaj enem turističnem potovanju s prenočitvijo, je bilo postavljeno tudi vprašanje, v kolikšni meri je pandemija covida-19 vplivala na njihovo turistično ravnanje. Na približno polovico (47,9 %) anketirancev je vplivala precej ali zelo (preglednica 5), na nadaljnjih 40,4 % je vplivala malo, dobra desetina (11,4 %) pa je izjavila, da na njihovo turistično ravnanje sploh ni vplivala. Med udeleženci turističnih potovanj, ki so povedali, da je pandemija vplivala na nji- hovo turistično ravnanje malo, precej ali zelo, je bilo kar 46,4 % takšnih, ki bi v primeru, da ne bi bilo pandemije, šli na turistično potovanje drugam. Samo 21,8 % jih je odgovo- rilo, da bi si tudi v drugačnih okoliščinah izbrali isti turistični cilj (iste turistične cilje). Še več (54,2 %) je bilo anketiranih udeležencev turističnih potovanj, ki bi – v prime- ru, da ne bi bilo pandemije – odpotovali na turistično potovanje večkrat ali pa za dlje časa. Na drugi strani je bil razmeroma zelo majhen (16,3 %) delež tistih, ki so odgovorili negativno, oziroma tistih, pri katerih pandemija ni vplivala na manjše število ali krajše Dela 58 - FINAL.indd 135 2. 03. 2023 10:41:13 136 Dejan Cigale, Barbara Lampič | Dela 58 | 2022 | 125–149 trajanje turističnih potovanj. Takšen rezultat je povezan tudi z dejstvom, da precej dolga obdobja med pandemijo (zlasti leta 2020) turistična potovanja zaradi zaprtosti nastanit- venih objektov in prepovedi prehajanja občinskih meja sploh niso bila izvedljiva. 4.3 Moteči dejavniki v času pandemije in zaznavanje zdravstvene varnosti Anketirancem je bilo postavljeno tudi vprašanje, kako moteče so bile za njih različne omejitve na področju turizma in prostega časa, povezane z epidemiološkimi ukrepi, ki so bili v veljavi v posameznih obdobjih v času pandemije. Poleg tega je bila v vpra- šalnik vključena tudi navedba, ki se je nanašala na možnost okužbe v gostinskih in nastanitvenih obratih. Nekatere omejitve, povezane s pandemijo, so anketiranci v precejšnji meri doživ- ljali kot razmeroma malo moteče (preglednica 6). To velja zlasti za tiste omejitve, ki so se nanašale na dokaj redke vrste ravnanja, ki tudi v siceršnjih okoliščinah niso del običajnega/pogostega prostočasnega ravnanja številnih posameznikov, npr. potovanje z letali. Letalo je v letu 2019 predstavljalo prevozno sredstvo le na 10 % turističnih po- tovanj slovenskih prebivalcev (SURS, 2022g). V zvezi z »oteženim ali onemogočenim letalskim prometom« je tako na lestvici od 1 (nemoteče) do 5 (izredno moteče) kar 56,6 % anketirancev izbralo oceni 1 in 2. Po tem, kako moteča je bila določena omejitev, so zlasti izstopale »omejitve pri preživljanju prostega časa v naravi (npr. omejitev gibanja na občine)« (44,9 % ocen 5, skupen delež ocen 4 in 5 je bil 60,7  %), ki so v zelo pomembni meri posegle v prostočasno ravnanje posameznikov in vplivale na poslabšanje kakovosti prostega časa. Nadpovprečno moteči omejitvi sta bili še »omejeno število različnih dogodkov in prireditev (zabavnih, kulturnih ...)« (57,0 % ocen 4 in 5) ter »otežene možnosti dopustovanja (mejne formalnosti, grožnja karantene, potreba po preverjanju zahtev in formalnosti, povezanih s potovanjem ...)« (53,5 % ocen 4 in 5). Nekateri anketiranci so navajali tudi druge pojave in dejavnike, ki so jih doživljali kot moteče. Največ (10) jih je omenilo stalno, nepredvidljivo in hitro spreminjanje »pravil igre« oziroma omejitev/ukrepov (še trije so izpostavili nedorečenost/nesmi- selnost sprejetih ukrepov ali njihovo »političnost«). Druga najbolj pogosta motnja, ki so jo navajali, je bilo nošenje mask (8 anketirancev), po pet pa jih je omenilo vrste na mejnih prehodih in neupoštevanje ukrepov oziroma neodgovorno ravnanje drugih. Anketiranci so bili tudi naprošeni, da na lestvici od 1 (zelo nevarne) do 5 (zelo varne) ocenijo zdravstveno varnost različnih oblik turističnih potovanj. Kot najbolj varne so videli »počitnice v gorskih krajih, v gorah« (52,6 % ocen 5) ter »podeželski turizem« (50,1 % ocen 5). Kot razmeroma zelo varno so videli tudi »turistično poto- vanje/dopust v Sloveniji« (41,4 % ocen 5). Počitnice ob morju so vrednotili kot bolj varne od počitnic v zdraviliških krajih (29,5 % : 15,9 % ocen 5). Kot najbolj nevarna so videli turistična potovanja v neevropske države, pri katerih je kar 60,2 % anketirancev izbralo oceni 1 ali 2. Dela 58 - FINAL.indd 136 2. 03. 2023 10:41:13 137 Pandemija covida-19 in njeni učinki na turistično ravnanje slovenskega prebivalstva Preglednica 6. Kako moteče so bile za anketirance različne omejitve na področju turizma in prostega časa (% odgovorov). 1* 2 3 4 5 x̄ otežene možnosti dopustovanja (mejne formalnosti, grožnja karantene, potreba po preverjanju zahtev in formalnosti, povezanih s potovanjem …) 17,8 11,8 16,8 23,2 30,3 3,36 neprijeten občutek v nastanitvenih in gostinskih obratih zaradi možnosti okužbe 31,6 21,2 21,8 13,4 12,0 2,53 omejen, otežen obisk muzejev in podobnih kulturnozgodovinskih ustanov 39,0 14,5 20,9 14,3 11,4 2,45 omejeno število različnih dogodkov in prireditev (zabavnih, kulturnih …) 15,7 9,2 18,1 24,9 32,1 3,49 omejitve pri preživljanju prostega časa v naravi (npr. omejitev gibanja na občine) 16,2 7,2 15,8 15,8 44,9 3,66 otežen ali onemogočen letalski promet 45,0 11,6 14,6 9,6 19,2 2,46 * Anketiranci so ocenjevali, kako moteča je bila posamezna omejitev, na lestvici od 1 = nemoteče do 5 = izredno moteče. Preglednica 7: Ocena zdravstvene varnosti različnih oblik turističnih potovanj (% odgovorov). 1* 2 3 4 5 x̄ turistično potovanje/dopust v Sloveniji 1,8 2,6 16,6 37,6 41,4 4,14 turistično potovanje/dopust na Hrvaškem 4,2 11,6 29,1 32,3 22,7 3,58 turistično potovanje v druge evropske države 7,5 12,1 44,6 25,9 9,9 3,19 turistično potovanje v neevropske države 28,7 31,5 27,9 7,1 4,8 2,28 letalski poleti 14,9 20,0 36,9 16,3 11,9 2,90 mestni turizem 4,0 14,1 38,8 26,3 16,9 3,38 počitnice ob morju 2,8 6,6 24,6 36,5 29,5 3,83 počitnice v gorskih krajih, v gorah 2,8 4,6 10,2 29,7 52,6 4,25 počitnice v zdraviliških krajih 5,8 19,7 37,6 21,1 15,9 3,21 podeželski turizem 2,8 2,8 12,4 31,9 50,1 4,24 * Anketiranci so ocenjevali stopnjo zdravstvene (ne)varnosti na lestvici od 1 do 5, kjer je 1 = zelo nevarne, 5 = zelo varne. Dela 58 - FINAL.indd 137 2. 03. 2023 10:41:13 138 Dejan Cigale, Barbara Lampič | Dela 58 | 2022 | 125–149 Anketiranci so bili tudi naprošeni, da na lestvici od 1 (zelo nevarne) do 5 (zelo varne) ocenijo zdravstveno varnost različnih oblik turističnih potovanj. Kot najbolj varne so videli »počitnice v gorskih krajih, v gorah« (52,6 % ocen 5) ter »podeželski turizem« (50,1 % ocen 5). Kot razmeroma zelo varno so videli tudi »turistično poto- vanje/dopust v Sloveniji« (41,4 % ocen 5). Počitnice ob morju so vrednotili kot bolj varne od počitnic v zdraviliških krajih (29,5 % : 15,9 % ocen 5). Kot najbolj nevarna so videli turistična potovanja v neevropske države, pri katerih je kar 60,2 % anketirancev izbralo oceni 1 ali 2. V splošnem so bila potemtakem kot bolj varna vrednotena turistična potovanja v manj oddaljene cilje. Z naraščanjem razdalje je naraščal občutek nevarnosti ozi- roma zaznava zdravstvenih tveganj. Prostorska bližina je povezana tudi z boljšo po- znanostjo destinacije, ki vpliva na manjšo zaznavo tveganja, povezanega z obiskano destinacijo (Schroeder et al., 2013). Tudi Li in sod (2021) so ugotovili, da so kitajski turisti v povezavi z zaznanim tveganjem v času pandemije dajali prednost bližnjim destinacijam. Kot bolj varne so bile zaznane tudi tiste vrste turizma, ki so navezane na razme- roma naravno okolje (počitnice v gorskih krajih, podeželski turizem), kar je poveza- no z manjšo gostoto turistov in prebivalcev. Na drugi strani so bile kot bolj nevarne zaznane oblike turizma, povezane z večjo gnečo (mestni turizem, zdraviliški turizem). Takšna stališča se odražajo tudi v že predstavljenih podatkih SURS (2022e), ki govo- rijo o upadu deleža zdraviliških in mestnih občin v strukturi prenočitev slovenskih turistov ter naraščanju deleža gorskih, ostalih in obmorskih občin. V skladu z vred- notenjem podeželskega turizma kot bolj varnega je tudi dejstvo, da so bile turistične kmetije edina vrsta nastanitvenih obratov, ki v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 ni beležila upada prenočitev, ampak je njihovo število ostalo na praktično enaki ravni, pri številu prenočitev domačih turistov pa je prišlo celo do več kot trikratne rasti (po- večanje števila prenočitev s 53.496 na 186.582; SURS, 2022d). Predstavljene ugotovitve se skladajo tudi z nekaterimi tujimi raziskavami. Tako sta npr. Osti in Nava (2020) ugotavljala, da so – podobno kot pri nas – italijanski turisti ocenjevali gorske kraje kot bolj varne od obmorskih. Tudi kitajski turisti (Huang in sod., 2021) so dajali prednost z naravo povezanim in podeželskim destinacijam (a tudi kulturnim destinacijam). 4.4 Povezave med starostjo anketirancev ter njihovim potovalnim ravna- njem in stališči V kontekstu pandemije je bila starost pomemben dejavnik, ki je vplival na različne vi- dike turističnega ravnanja. Z naraščanjem starosti se je povečevala neudeležba na tu- rističnih potovanjih v času pandemije, kar sicer velja tudi za običajne razmere (SURS, 2022b), saj se starejše starostne skupine soočajo z različnimi potovalnimi omejit- vami in ovirami (Che, Wu, 2009; Zimmer, Brayley, Searle, 1995). V treh najmlajših Dela 58 - FINAL.indd 138 2. 03. 2023 10:41:13 139 Pandemija covida-19 in njeni učinki na turistično ravnanje slovenskega prebivalstva starostnih kategorijah (18–25, 26–35 in 36–45 let) so bili deleži udeležencev turistič- nih potovanj precej večji od 80 % (preglednica 8), v najstarejši skupini (76 in več) pa je bil ta delež samo 29,4 %. Več neudeležencev kot udeležencev je le v obeh najstarejših starostnih skupinah (66–75 let ter 76 in več; 55,9 % in 70,6 % neudeležencev). Preglednica 8: Udeležba na turističnih potovanjih in obiskane države po starostnih skupinah (% anketirancev, χ2 in p-vrednost). Starostna kategorija 18–25 let 26–35 let 36–45 let 46–55 let 56–65 let 66–75 let 76 in več Skupaj χ2 p-vred- nost % udeležencev turističnih potovanj* 85,4 89,3 84,8 76,1 77 44,1 29,4 72,2 93,87 0,000 Cilj turistične- ga potovanja v Sloveniji** 68,3 82,1 74,4 77,6 85,1 76,9 86,7 78,4 6,19 0,402 Cilj turistične- ga potovanja v Hrvaški** 78 73,1 78,2 64,2 67,2 34,6 20 67 35,41 0,000 Cilj turistične- ga potovanja v drugi državi** 39 23,9 20,5 26,9 23,9 15,4 6,7 24,1 9,4 0,152 * Delež vseh anketirancev (n = 500). ** Delež udeležencev turističnih potovanj (n = 361). Izbira turistične destinacije je bila deloma povezana s starostjo. To povezavo je mo- goče opaziti pri tistih anketirancih, ki so obiskali Hrvaško (χ2 = 35,41, p = 0,000), ne pa v povezavi z obiskom Slovenije ali drugih držav. Tako je bil med udeleženci turi- stičnih potovanj delež obiskovalcev Hrvaške v treh najmlajših starostnih skupinah večji od 70 %, pri obeh najstarejših starostnih skupinah pa je bil ta delež manjši od 35 % (34,6 % in 10,0 %). lzbira Slovenije ali katere druge države ni bila povezana s starostjo. Razloge za takšen rezultat lahko iščemo v motivih za obisk Hrvaške, kjer so turistični tokovi usmerjeni predvsem na jadransko obalo, takšen tip dopusta pa je še zlasti privlačen za mlajše (vključno z družinami z otroki). Tudi intenzivnost vpliva pandemije na turistično ravnanje anketirancev je pove- zana s starostjo (χ2 = 29,38, p = 0,044), vendar je ta povezava precej kompleksna in nikakor ne enoznačna. Pri obeh najmlajših starostnih skupinah je zelo malo odgovo- rov, ki bi govorili o zelo izrazitem vplivu pandemije ali pa, na drugi strani, o njegovi odsotnosti (preglednica 9). Odgovori so še bolj kot sicer zgoščeni v obeh kategorijah, ki govorita o delnem vplivu (malo, precej) pandemije na turistično ravnanje. Tako je kar 53,7 % anketirancev v starostni skupini 18–25 let odgovorilo, da je pandemi- ja malo vplivala na njihovo turistično ravnanje, v starostni skupini 26–35 let pa je bilo kar 49,2 % odgovorov precej. Na razlike med starostnimi skupinami vplivajo tako Dela 58 - FINAL.indd 139 2. 03. 2023 10:41:13 140 Dejan Cigale, Barbara Lampič | Dela 58 | 2022 | 125–149 različne potovalne navade kot razlike v zaznavi zdravstvenih tveganj, ki so bila manjša za mlajšo populacijo (Mattiuzzi, Lippi, Henry, 2021). Preglednica 9: Vpliv pandemije na turistično ravnanje anketiranih udeležencev turističnih potovanj po starostnih skupinah; % odgovorov (n = 361). Starostna kategorija Sploh ni Malo Precej Zelo Skupaj 18–25 let 2,4 53,7 34,1 9,8 100,0 26–35 let 6,0 35,8 49,2 9,0 100,0 36–45 let 12,8 39,7 38,5 9,0 100,0 46–55 let 13,4 38,8 35,8 11,9 100,0 56–65 let 11,9 35,8 29,9 22,4 100,0 66–75 let 26,9 46,1 23,1 3,9 100,0 76 in več let 20,0 46,7 20,0 13,3 100,0 Skupaj 11,6 40,4 36,0 11,9 100,0 Vrednotenje varnosti nekaterih oblik turizma oziroma turističnih potovanj je bilo deloma povezano s starostjo (preglednica 10). Tako je s starostjo naraščala ocena ne- varnosti turističnih potovanj v druge evropske države (r = –0,18862, p = 0,000), v neevropske države (r = –0,32715, p = 0,000) in letalskih poletov (r = –0,26703; p = 0,000). Potemtakem so te povezave statistično značilne pri tistih oblikah turističnih potovanj, ki so nasploh (v povprečju) vrednotene kot najmanj varne, pri ostalih obli- kah potovanj pa je prevladovalo soglasje o njihovi dokajšnji varnosti. Preglednica 10: Povezave med starostjo ter vrednotenjem zdravstvene varnosti različnih oblik turističnih potovanj (Pearsonov koeficient korelacije). r p-vrednost turistično potovanje/dopust v Sloveniji 0,063562 0,156 turistično potovanje/dopust na Hrvaškem –0,038867 0,387 turistično potovanje v druge evropske države –0,18862 0,000 turistično potovanje v neevropske države –0,32715 0,000 letalski poleti –0,26703 0,000 mestni turizem –0,076326 0,089 počitnice ob morju –0,061703 0,169 počitnice v gorskih krajih, v gorah 0,0043286 0,923 počitnice v zdraviliških krajih 0,071989 0,109 podeželski turizem 0,03279 0,465 Dela 58 - FINAL.indd 140 2. 03. 2023 10:41:13 141 Pandemija covida-19 in njeni učinki na turistično ravnanje slovenskega prebivalstva Starost ima na turistično ravnanje potemtakem tudi v našem primeru podobne učinke kot so bili ugotovljeni v več drugih raziskavah covida-19 in turizma. Tako so npr. Shin in sod. (2022) ugotavljali, da ima starost negativen učinek na odloči- tev za potovanje v času pandemije. Hkrati je povezana z višjim zaznavanjem tvega- nja oziroma manjšim vrednotenjem varnosti (Neuburger, Egger, 2021). Na zaznano zdravstveno tveganje vpliva subjektivna zaznava dovzetnosti za bolezen in resnosti bolezni (Floyd, Prentice-Dunn, Rogers, 2000), oboje pa je v večji meri povezano z zdravstveno bolj ogroženo starejšo populacijo. 4.5 Povezave med udeležbo na turističnih potovanjih ter vrednotenjem omejitev in motenj na področju turizma Anketiranci, ki so šli oziroma niso šli na turistično potovanje v času pandemije, so se med sabo v pomembni meri razlikovali glede tega, kako moteče so bile zanje omejitve na področju turizma (preglednica 11). V splošnem so omejitve kot bolj moteče ob- čutili udeleženci turističnih potovanj. Tako so bile »otežene možnosti dopustovanja (mejne formalnosti, grožnja karantene, potreba po preverjanju zahtev in formalnosti, povezanih s potovanjem ...)« nemoteče za kar 39,6 % neudeležencev ter le za 9,4 % udeležencev (udeleženci x̄ = 3,57, neudeleženci x̄ = 2,83, t = 5,13, p = 0,000). Med neudeleženci so tudi dolgotrajni neudeleženci, ki tudi sicer ne bi šli na turistično po- tovanje, zato jih tovrstne omejitve niso mogle zares prizadeti. Preglednica 11: Vrednotenje različnih omejitev v času pandemije pri udeležencih in neudeležencih turističnih potovanj (t-preizkus) (1 = nemoteče, 5 = izredno moteče). Udeleženci Neudeleženci Stat. znač. 2-smerni preizkus) N x̄ SD N x̄ SD t otežene možnosti dopustovanja (mejne formalnosti, grožnja karan- tene, potreba po preverjanju zahtev in formalnosti, povezanih s potova- njem ...) 360 3,57 1,3 139 2,83 1,71 5,13 0,000 neprijeten občutek v nastanitvenih in gostinskih obratih zaradi mož- nosti okužbe 361 2,38 1,25 139 2,93 1,57 –4,1 0,000 omejen, otežen obisk muzejev in podobnih kulturnozgodovinskih ustanov 359 2,5 1,39 139 2,31 1,46 1,36 0,175 omejeno število različnih dogodkov in prireditev (zabavnih, kulturnih …) 359 3,59 1,31 139 3,21 1,65 2,73 0,007 Dela 58 - FINAL.indd 141 2. 03. 2023 10:41:13 142 Dejan Cigale, Barbara Lampič | Dela 58 | 2022 | 125–149 Udeleženci Neudeleženci Stat. znač. 2-smerni preizkus) N x̄ SD N x̄ SD t omejitve pri preživljanju prostega časa v naravi (npr. omejitev gibanja na občine) 360 3,75 1,45 139 3,42 1,6 2,18 0,029 otežen ali onemogočen letalski promet 361 2,68 1,59 139 1,91 1,42 5,01 0,000 Pri »omejenem, oteženem obisku muzejev in podobnih kulturnozgodovinskih usta- nov« razlike med udeleženci in neudeleženci niso bile statistično značilne (p = 0,175), »omejeno število različnih dogodkov in prireditev (zabavnih, kulturnih ...)« pa je bilo nekoliko bolj moteče za udeležence kot neudeležence (udeleženci x̄ = 3,59, neudeleženci x̄ = 3,21, t = 2,73, p = 0,007). Omejitve pri preživljanju prostega časa v naravi, ki so bile najbolj moteče za obe skupini, so bile še nekoliko bolj moteče za udeležence turističnih potovanj (udeleženci x̄ = 3,75, neudeleženci x̄ = 3,42, t = 2,18, p = 0,029). Razlike med skupinama so bile tudi v zvezi z oteženim ali onemogočenim letalskim prometom. Za udeležence so bile te omejitve na splošno precej bolj moteče (udeleženci x̄ = 2,68, neudeleženci x̄ = 1,91, t = 5,01, p = 0,000). V splošnem je bil otežen ali one- mogočen letalski promet – skupaj z omejenim obiskom muzejev in podobnih ustanov – sicer vrednoten kot najmanj moteč, kar pa ne velja za udeležence turističnih potovanj. Edina motnja, povezana s pandemijo, ki so jo neudeleženci vrednotili kot bolj mo- tečo, je bil »neprijeten občutek v nastanitvenih in gostinskih obratih zaradi možnosti okužbe« (udeleženci x ̄ = 2,38, neudeleženci x ̄ = 2,93, t = –4,1, p = 0,000), ki je bil zelo moteč le za 7,8 % udeležencev, a za kar 23,0 % neudeležencev. Ta dejavnik je verjetno igral vlogo tudi pri tem, da se v času pandemije niso odločili za turistično potovanje. Razlike med obema skupinama v doživljanju motenj so bile potemtakem precejšnje in povezane s precej kompleksnimi vzorci turističnega in prostočasnega ravnanja. Nekatere omejitve so bile moteče predvsem za udeležence potovanj, niso pa posebej prizadele velikega dela neudeležencev, saj so med slednjimi tudi dolgotrajni (ali celo stalni) neudeleženci. 5 SKLEP Pandemija covida-19 je imela raznovrstne in intenzivne učinke na slovenski turizem. Močno je vplivala tudi na manjšo in spremenjeno turistično aktivnost prebivalcev Slovenije, kar je bilo tako posledica zunanjih (epidemiološki ukrepi, omejitve …) kot subjektivnih (percepcija zdravstvenih tveganj, turistične navade …) okoliščin. Kljub temu so bili dejavniki, povezani s pandemijo, le eni izmed tistih, ki so vplivali na po- tovalne odločitve. Dela 58 - FINAL.indd 142 2. 03. 2023 10:41:14 143 Pandemija covida-19 in njeni učinki na turistično ravnanje slovenskega prebivalstva Zmanjšana turistična aktivnost je bila v precejšnji meri doživeta kot negativen po- jav. Med anketiranci, ki niso bili na nobenem turističnem potovanju, jih je večina po- tovanja vsaj deloma pogrešala. Na drugi strani bi bili udeleženci turističnih potovanj v primeru, da ne bi bilo pandemije, turistično še bolj dejavni ter bi potovali večkrat in za dlje časa. V skladu s tem so bile različne turistične in prostočasne omejitve ter motnje vrednotene kot precej moteče. Med njimi so bile najbolj moteče omejitve pri pre- življanju prostega časa v naravi, vključno (ali predvsem) z omejitvijo gibanja na lastne občine. Šlo je za omejitev, ki je prizadela tako udeležence kot neudeležence turističnih potovanj, saj je močno okrnila splošno kakovost prostega časa. Slovensko prebivalstvo usmerja svoja prostočasna potovanja v veliki meri na deloma ali pretežno naravna območja (Cigale, 2015; Jeršič, 1998), zato so bile tovrstne omejitve nujno zaznane kot še posebej moteče. Poleg tega je slovensko prebivalstvo pri preživljanju prostega časa tudi med delovnim tednom in ob koncih tedna v veliki meri navezano na območja sosednih občin in regij (Cigale, 2015; Cigale, Lampič, 2019; Jeršič, 1995; 1998). Tiste omejitve, ki so se nanašale predvsem na dopustniška/počitniška potovanja in ki so bile torej za posameznike relevantne le v omejenih časovnih obdobjih, so bile zato nekoliko manj moteče, še zlasti če so se navezovale na vrste ravnanja, ki so za precej- šen del posameznikov že v običajnih razmerah precej redke (npr. potovanja z letalom). Omejitve so v splošnem kot bolj moteče občutili udeleženci turističnih potovanj, kar ne velja samo za omejitve, ki so se neposredno navezovale na potovalno izkušnjo (npr. različne administrativne ovire, s katerimi je bilo povezano potovanje), ampak tudi za tiste, ki so se nanašale na splošno prostočasno ravnanje (npr. omejeno število dogodkov in prireditev, omejitve pri preživljanju prostega časa v naravi). To kaže na večjo pros- točasno aktivnost udeležencev turističnih potovanj oziroma manjšo prostočasno aktiv- nost neudeležencev, ki so zaradi tega manj občutili omejitve. So pa zato doživljali kot bolj moteče neprijetne občutke v nastanitvenih in gostinskih obratih zaradi možnosti okužbe, kar je bil dodaten dejavnik njihove manjše turistične aktivnosti. S starostjo so že v običajnih razmerah povezane precejšnje razlike v turističnem in splošnem prostočasnem ravnanju. V času pandemije so nanje vplivali še nekateri drugi dejavniki, npr. epidemiološki ukrepi in različna zdravstvena ogroženost posa- meznih starostnih skupin. Slednja se je odražala tudi v razlikah pri ocenjevanju zdra- vstvene varnosti raznovrstnih oblik turizma in destinacij, saj so starejši v splošnem v večji meri zaznavali zdravstvena tveganja, povezana s turističnimi potovanji, kar pa ni veljalo za tista turistična potovanja, ki so bila usmerjena v bližje in bolj domače turi- stične cilje ali pa povezana z manjšo pričakovano gostoto turistov (dopust v Sloveniji, počitnice v gorskih krajih, podeželski turizem …). Na spremenjeno turistično ravnanje prebivalcev Slovenije opozarjajo tudi podatki SURS. Iz njih je razvidna sprememba prostorskih preferenc slovenskega prebivalstva v času pandemije glede na vrste obiskanih turističnih občin (nadpovprečno povečan obisk v gorskih in ostalih občinah). Te spremembe so v skladu z vrednotenjem varnos- ti različnih vrst turističnih destinacij, kakršno je pokazala naša raziskava (zaznavanje Dela 58 - FINAL.indd 143 2. 03. 2023 10:41:14 144 Dejan Cigale, Barbara Lampič | Dela 58 | 2022 | 125–149 gorskih in podeželskih krajev kot bolj varnih), kar kaže na nezanemarljiv vpliv zazna- ve zdravstvenega tveganja pri sprejemanju potovalnih odločitev. Na ravnanje turistov so v pomembni meri vplivali tudi dejavniki, povezani z admi- nistrativnimi omejitvami, poleg tega pa so bili relevantni tudi dejavniki, ki niso bili neposreden predmet obravnave tega prispevka. Med njimi kaže omeniti delovanje tu- rističnega gospodarstva, ki se je znašlo v zelo negotovi situaciji. Nepredvidljivost glede prihodnjih ukrepov in stanja pandemije je krojila delovanje številnih akterjev znotraj turističnega gospodarstva (npr. turističnih agencij), saj je onemogočala dolgoročno načrtovanje, posledično pa je pomembno vplivala tudi na ravnanje turistov. Treba je opozoriti tudi na omejitve raziskave, ki so povezane s kvotnim (neverje- tnostnim) vzorcem ter manj ustrezno izobrazbeno sestavo anketirancev, zato je pri posploševanju rezultatov potrebna previdnost. Poleg tega je raziskava obravnavala spremembe ravnanja le na področju turizma. Širše problematike prostočasnega rav- nanja, katerega del so tudi turistična potovanja, se je le mimogrede dotaknila. Tudi enodnevna ali nekajurna izletniška potovanja so lahko prispevala h bolj kakovostne- mu prostemu času in deloma kompenzirala primanjkljaj, povezan s turističnimi poto- vanji, vendar to velja le za tista obdobja, ko epidemiološki ukrepi niso močno okrnili tudi kratkotrajnih prostočasnih potovanj. Relevantno ostaja tudi vprašanje trajnosti/ začasnosti sprememb turističnega oziroma prostočasnega ravnanja, na katere je vpli- vala pandemija. Zahvala Raziskava je potekala leta 2021 v okviru programa raziskovanja Trajnostni regionalni razvoj Slovenije (P6–0229), ki ga sofinancira Javna agencija Republike Slovenije za raz- iskovalno dejavnost. Avtorja izrekata posebno zahvalo anketarjem in vsem udeležencem anketiranja za dober odziv in sodelovanje. Literatura in viri Chen, C., Wu, C., 2009. How motivations, constraints, and demographic factors pre- dict seniors' overseas travel propensity. Asia Pacific Management Review, 14, 3, str. 301–312. Cigale, D., 2015. Prostočasna potovanja in slovensko prebivalstvo. Ljubljana: Znan- stvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Cigale, D., Lampič, B., 2019. Razvoj turistične destinacije na primeru občine Kamnik. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Cvelbar, L.K., Farčnik, D., Ogorevc, M., 2021. Holidays for all: Staycation vouchers du- ring COVID-19. Annals of Tourism Research Empirical Insights, 2, 2, str. 100019. DOI: 10.1016/j.annale.2021.100019. Dela 58 - FINAL.indd 144 2. 03. 2023 10:41:14 145 Pandemija covida-19 in njeni učinki na turistično ravnanje slovenskega prebivalstva de Winter, J. C. F., Dodou, D., 2010. Five-Point Likert Items: t test versus Mann-W- hitney-Wilcoxon. Practical Assessment, Research and Evaluation, 15, 11. Derrick, B., White P., 2017. Comparing two samples from an individual Likert questi- on. International Journal of Mathematics and Statistics, 18, str. 1–13. Elbany, M., Elhenawy, Y., 2021. Analyzing the ultimate impact of COVID-19 in Africa. Case Studies on Transport Policy, 9, 2, str. 796–804. DOI: 10.1016/j. cstp.2021.03.016. European Commission, 2022. ECML COVID – Country list, 2022. URL: https://co- vid-statistics.jrc.ec.europa.eu/RMeasures# (citirano 4. 11. 2022). Farmaki, A., Miguel, C., Drotarova, M. H., Aleksić, A., Časni, A.Č., Efthymiadou, F., 2020. Impacts of Covid-19 on peer-to-peer accommodation platforms: Host per- ceptions and responses. International Journal of Hospitality Management, 91, str. 102663. DOI: 10.1016/j.ijhm.2020.102663. Finančna uprava Republike Slovenije, 2022. Turistični bon in BON21. URL: https:// www.fu.gov.si/drugo/posebna_podrocja/turisticni_bon_in_bon21/ (14. 11. 2022). Flew, T., Kirkwood, K., 2021. The impact of COVID-19 on cultural tourism: art, cul- ture and communication in four regional sites of Queensland, Australia. Media International Australia, 178, 1, str. 16–20. DOI: 10.1177/1329878X20952529. Floyd, D.L., Prentice-Dunn, S., Rogers, R. W., 2000. A meta-analysis of research on protection motivation theory. Journal of Applied Social Psychology, 30, 2, str. 407– 429. DOI: 10.1111/j.1559-1816.2000.tb02323.x. Gössling, S., Scott, D., Hall, C. M., 2021. Pandemics, tourism and global change: a rapid assessment of COVID-19. Journal of Sustainable Tourism, 29, 1, str. 1–20. DOI: 10.1080/09669582.2020.1758708. Haque, T.H., Haque, M.O., 2018. The swine flu and its impacts on tourism in Brunei. Journal of Hospitality and Tourism Management, 36, str. 92–101. DOI: 10.1016/j. jhtm.2016.12.003. Horvat, U., 2021. Vpliv pandemije Covid-19 na turistični obisk v Mariboru v letu 2020 in 2021. Revija za geografijo, 16, 1, str. 119–140. Huang, S., Shao, Y., Zeng, Y., Liu, X., Li, Z., 2021. Impacts of COVID-19 on Chinese nationals’ tourism preferences. Tourism Management Perspectives, 40, str. 100895. DOI: 10.1016/j.tmp.2021.100895. Im, J., Kim, J., Choeh, J.Y., 2021. COVID-19, social distancing, and risk-averse actions of hospitality and tourism consumers: A case of South Korea. Journal of Destinati- on Marketing & Management, 20, str. 100566. DOI: 10.1016/j.jdmm.2021.100566. Jamal, T., Budke, C., 2020. Tourism in a world with pandemics: local-global respon- sibility and action. Journal of Tourism Futures, 6, 2, str. 181–188. DOI: 10.1108/ JTF-02-2020-0014. Jeršič, M., 1995. Bližnja rekreacija prebivalcev mesta Ljubljane. Dela, 11, 151–168. Jeršič, M., 1998. Bližnja rekreacija prebivalcev Slovenije. Ljubljana: Inštitut za geografijo. Dela 58 - FINAL.indd 145 2. 03. 2023 10:41:14 146 Dejan Cigale, Barbara Lampič | Dela 58 | 2022 | 125–149 Li, X., Gong, J., Gao, B., Yuan, P., 2021. Impacts of COVID-19 on tourists’ destination preferences: Evidence from China. Annals of Tourism Research, 90, str. 103258. DOI: 10.1016/j.annals.2021.103258. Lu, Q., Atadil, H.A., 2021. Do you dare to travel to China? An examination of China’s destination image amid the COVID-19. Tourism Management Perspectives, 40, str. 100881. DOI: 10.1016/j.tmp.2021.100881. Mao, C.-K., Ding, C. G., Lee, H.-Y., 2010. Post-SARS tourist arrival recovery patterns: An analysis based on a catastrophe theory. Tourism Management, 31, 6, str. 855– 861. DOI: 10.1016/j.tourman.2009.09.003. Marot, N., Stubičar, N., 2022. Mestni turizem v 21. stoletju. V: Marot, N., Uršič, M. (ur.). Mestni turizem v Sloveniji: značilnosti in upravljanje, Ljubljana : Biotehniška fakulteta, str. 20–57. Mattiuzzi, C., Lippi, G., Henry, B. M., 2021. Healthcare indicators associated with COVID-19 death rates in the European Union. Public Health, 193, str. 41–42. DOI: 10.1016/j.puhe.2021.01.027. Navarro-Drazich, D., Lorenzo, C., 2021. Sensitivity and vulnerability of international tourism by covid crisis: South America in context. Research in Globalization, 3, str. 100042. DOI: 10.1016/j.resglo.2021.100042. Neuburger, L., Egger, R., 2021. Travel risk perception and travel behaviour during the COVID-19 pandemic 2020: a case study of the DACH region. Current Issues in Tourism, 24, 7, str. 1003–1016. DOI: 10.1080/13683500.2020.1803807. Norman, G., 2010. Likert scales, levels of measurement and the “laws” of statistics. Advances in Health Sciences Education, 15, 5, str. 625–632. DOI: 10.1007/s10459- 010-9222-y. Novelli, M., Gussing Burgess, L., Jones, A., Ritchie, B.W., 2018. ‘No Ebola…still do- omed’ – The Ebola-induced tourism crisis. Annals of Tourism Research, 70, str. 76–87. DOI: 10.1016/j.annals.2018.03.006. Odredba o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na ob- močju Republike Slovenije. 2020. Uradni list RS, št. 19/20 in 68/20. Okafor, L., Khalid, U., Gopalan, S., 2022. COVID-19 economic policy response, resi- lience and tourism recovery. Annals of Tourism Research Empirical Insights, 3, 2, str. 100073. DOI: 10.1016/j.annale.2022.100073. Osti, L., Nava, C.R., 2020. Loyal: to what extent? A shift in destination preference due to the COVID-19 pandemic. Annals of Tourism Research Empirical Insights, 1, 1, str. 100004. DOI: 10.1016/j.annale.2020.100004. Pham, T.D., Dwyer, L., Su, J.-J., Ngo, T., 2021. COVID-19 impacts of inbound tou- rism on Australian economy. Annals of Tourism Research, 88, str. 103179. DOI: 10.1016/j.annals.2021.103179. Sönmez, S.F., Graefe, A.R., 1998. Influence of terrorism risk on foreign tourism de- cisions. Annals of Tourism Research, 25, 1, str. 112–144. DOI: 10.1016/S0160- 7383(97)00072-8. Dela 58 - FINAL.indd 146 2. 03. 2023 10:41:14 147 Pandemija covida-19 in njeni učinki na turistično ravnanje slovenskega prebivalstva SURS [Statistični urad Republike Slovenije], 2022a. Prebivalci Slovenije po udele- ženosti na turističnih potovanjih in po izobrazbi (v 1000), Slovenija, letno. URL: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2169803S.px (27. 10. 2022). SURS, 2022b. Prebivalci Slovenije po udeleženosti na turističnih potovanjih in po starosti (v 1000), Slovenija, letno. URL: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/ Data/-/2169802S.px (27. 10. 2022). SURS, 2022c. Prebivalstvo, staro 15 ali več let, po izobrazbi, petletnih starostnih skupinah in spolu, statistične regije, letno. URL: https://pxweb.stat.si/SiStatData/ pxweb/sl/Data/-/05G2010S.px (26. 10. 2022). SURS, 2022d. Prenočitvene zmogljivosti, prihodi in prenočitve turistov po nastanit- venih obratih, Slovenija, mesečno. URL: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/ Data/-/2164430S.px (26. 10. 2022). SURS, 2022e. Prenočitvene zmogljivosti, prihodi in prenočitve turistov po vrstah tu- rističnih občin, Slovenija, letno. URL: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/ Data/-/2164521S.px (26. 10. 2022). SURS, 2022f. Turistična potovanja po destinaciji potovanja in po glavnem prevoznem sredstvu, Slovenija, letno. URL: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/- -/2170205S.px (26. 10. 2022). SURS, 2022g. Turistična potovanja v tujino po najbolj obiskanih evropskih državah, Slovenija, letno. URL: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2170208S. px (26. 10. 2022). Škare, M., Soriano, D.R., Porada-Rochoń, M., 2021. Impact of COVID-19 on the tra- vel and tourism industry. Technological Forecasting and Social Change, 163, str. 120469. DOI: 10.1016/j.techfore.2020.120469. Turnšek, M., Brumen, B., Rangus, M., Gorenak, M., Mekinc, J., Lešnik Štuhec, T., 2020. Perceived threat of COVID-19 and future travel avoidance: Results from an early convenient sample in Slovenia. Academica Turistica, 13, 1, str. 3–19. DOI: 10.26493/2335-4194.13.3-19. Villacé-Molinero, T., Fernández-Muñoz, J.J., Orea-Giner, A., Fuentes-Moraleda, L., 2021. Understanding the new post-COVID-19 risk scenario: Outlooks and chal- lenges for a new era of tourism. Tourism Management, 86, str. 104324. DOI: 10.1016/j.tourman.2021.104324. Yang, Y., Altschuler, B., Liang, Z., Li, X. (Robert), 2021. Monitoring the global CO- VID-19 impact on tourism: The COVID19tourism index. Annals of Tourism Re- search, 90, str. 103120. DOI: 10.1016/j.annals.2020.103120. Zeilhofer, N., Zobavnik, I., 2020. Turistična panoga in COVID-19. Ljubljana: Republi- ka Slovenija, Državni zbor. URL: https://fotogalerija.dz-rs.si/datoteke/Publikacije/ Zborniki_RN/2020/Turisticna_panoga_in_COVID-19.pdf (citirano 15. 12. 2022). Zimmer, Z., Brayley, R.E., Searle, M.S., 1995. Whether to Go and Where to Go: Iden- tification of Important Influences on Seniors’ Decisions to Travel. Journal of Travel Research, 33, 3, str. 3–10. DOI: 10.1177/004728759503300302. Dela 58 - FINAL.indd 147 2. 03. 2023 10:41:14 148 Dejan Cigale, Barbara Lampič | Dela 58 | 2022 | 125–149 THE COVID-19 PANDEMIC AND ITS EFFECTS ON THE TOURIST BEHAVIOR OF THE SLOVENIAN POPULATION Summary After a period of long-term global tourism growth, the spread of the Covid-19 pan- demic in 2020 represented an extremely large upheaval for tourism around the world. Due to numerous epidemiological measures and restrictions, as well as fears related to increased health risks, the number of tourist trips and overnight stays plummeted. On March 4, 2020, the first case of infection was detected in Slovenia, and on March 12, 2020, a Covid-19 epidemic was declared. This brought tourism to an almost complete halt, and the measures also severely restricted leisure activities in general, as on March 30 movement outside the municipality of permanent residence was prohibited. In 2020 and 2021, the epidemiological measures were one of the key factors that shaped the events in the field of tourism. As a result of the pandemic and epidemiological measures, the number of tourist arrivals in 2020 decreased by as much as 50.8% com- pared to 2019 (due to a significant decrease in the number of foreign tourists), and the number of overnight stays decreased by 41.7%. In the following year, the number of overnight stays and arrivals also remained significantly lower than in 2019. The paper presents the results of the research, in the framework of which we conducted a survey among adult residents of Slovenia, focusing on tourist behavior during the pandemic and the factors that influenced it. We used a quota sample of the population of Slovenia (n = 500), the aim being to match the age structure of the sample with the structure of the Slovenian population aged 18 and over. The covid-19 pandemic had multiple and intense effects on Slovenian tourism. It also had a strong impact on the reduced and changed tourism activity of the inhabit- ants of Slovenia, which was the result of both external (epidemiological measures, restrictions...) and subjective (perception of health risks, tourist habits...) circum- stances. Nevertheless, the factors related to the pandemic were just some of the factors that influenced travel decisions. The decrease in tourism activities was perceived as a negative phenomenon to a significant extent. Of the respondents who had not taken a tourist trip, the majority (67.8%) had at least partially missed tourism travel. On the other hand, if it were not for the pandemic, participants in tourist trips would be even more active in tourism, traveling more frequently and for longer periods of time. Ac- cordingly, various tourism and leisure restrictions and disturbances were perceived as very disruptive. Most troubling were the restrictions on spending free time in nature, including (or primarily) the restriction of movement to one's own municipalities. This restriction affected both participants and non-participants in tourist trips, as it greatly reduced the overall quality of leisure time. The Slovenian population spends much of its leisure time in partially or predominantly natural areas (Cigale, 2015; Jeršič, Dela 58 - FINAL.indd 148 2. 03. 2023 10:41:14 149 Pandemija covida-19 in njeni učinki na turistično ravnanje slovenskega prebivalstva 1998), so restrictions of this kind were inevitably perceived as particularly disruptive. In addition, the Slovenian population is largely connected to the areas of neighbor- ing municipalities and regions when spending leisure time during the working week and on weekends (Cigale, 2015; Cigale, Lampič, 2019; Jeršič, 1995; 1998). Those re- strictions that were mainly related to vacation/holiday trips and therefore relevant to individuals only during limited periods of time were therefore perceived as somewhat less disturbing, especially when they related to types of behavior that are quite rare for a significant proportion of people even under normal conditions (e.g., air travel). Restrictions were generally perceived as more disruptive by participants in tourist trips. This was true not only for constraints directly related to the travel experience (e.g., various administrative obstacles associated with travel), but also for those relat- ed to general leisure activities (e.g., limited number of events, restrictions on spending free time in nature). This suggests greater leisure activity among participants in tour- ist trips and less leisure activity among nonparticipants, who felt less constrained as a result. However, they experienced as more disturbing unpleasant feelings in accom- modation and catering facilities due to the possibility of infection, which was an addi- tional factor in their lower tourist activity. Even under normal conditions, significant differences in tourism and general leisure behavior are associated with age. During the pandemic, they were also influenced by some other factors, such as epidemiologi- cal measures and different health risks of individual age groups. The latter was also re- flected in the differences in the assessment of health safety of various forms of tourism and destinations, as the elderly generally perceived health risks associated with tourist trips more strongly, which was not the case for those tourist trips directed to closer and more familiar tourist destinations or associated with a lower expected density of tourists (holidays in Slovenia, holidays in mountain areas, rural tourism...). The data from the Statistical Office of the Republic of Slovenia also point to the changed tourist behavior of the inhabitants of Slovenia. They show a change in the spatial preferences of the Slovenian population during the pandemic in terms of the type of tourist mu- nicipalities visited (above-average increase in visits to mountain and other municipali- ties). These changes are consistent with the evaluation of the safety of different types of tourist destinations, as shown by our research (perception of mountain and rural places as safer), indicating a significant influence of the perception of health risk in making travel decisions. Tourist behavior was also significantly influenced by factors related to administrative restrictions, as well as uncertainty about future restrictions and the state of the pandemic. In addition, factors not directly considered in this study also played a role, such as the operation of the tourism industry, which found itself in a very uncertain situation. Uncertainty about future measures and the state of the pandemic shaped the operation of many actors within the tourism industry (e.g., travel agencies), as it made long-term planning impossible, and consequently had a significant impact on tourist behavior. Dela 58 - FINAL.indd 149 2. 03. 2023 10:41:14 Dela 58 - FINAL.indd 150 2. 03. 2023 10:41:14 151 POROČILA TERENSKO PROUČEVANJE PRSTI Blaž Repe in Dražen Perica: Terensko proučevanje prsti. Ljubljana: Znan- stvena založba Filozofske fakultete, 2022, 193 str. Učbenik »Terensko proučevanje prsti v pokrajini« avtorjev dr. Blaža Repeta in dr. Dražena Perice je izdal Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Lju- bljani, izšel pa je pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani leta 2022 z naklado 300 izvodov. Kot je razvidno že iz naslova, se v prvi vrsti osredoto- ča na terensko proučevanje ter spoznavanje različnih tipov prsti, njihovih lastnos- ti in razprostranjenosti v pokrajini. Kot tak razkriva vpogled v samo metodologijo terenskega proučevanja prsti – bogatega sveta, ki se nahaja neposredno pod našimi stopali in predstavlja enega ključnih, a vse prepogosto prezrtih naravnih virov. Učbenik je sestavljen iz petih poglavij s številnimi podpoglavji, ki si sledijo v smi- selnem zaporedju. Obsega 193 strani. Bogatijo ga številne domiselne, kakovostne, vizualno in didaktično dovršene, večinoma avtorske barvne slikovne ter druge pri- loge, ki predstavljajo pomembno dopolnitev, podkrepitev in popestritev besedila. V Dela 58 - FINAL.indd 151 2. 03. 2023 10:41:14 152 Dela 58 | 2022 | 151–180 učbeniku bomo tako našli kar 182 enot slikovnega gradiva ter 5 preglednic. Dodatno je opremljen še s slovarčkom osnovnih pojmov in uporabljenih kratic. V uvodnem poglavju (Uvod) je podrobneje predstavljeno terensko proučevanje kot ena izmed ključnih in najbolj plastičnih metod in tehnik spoznavanja prsti vključ- no z njegovim namenom in različnimi vrstami terenskega dela. V drugem poglavju (Načrtovanje terenskega dela in priprava nanj) nas učbenik uvede v načrtovanje in pripravo na terensko proučevanje, kar je še posebej pomembno tako za varno izvedbo terenskega dela kot tudi za dosego zastavljenih ciljev terenskega proučevanja prsti. V tretjem poglavju (Pripomočki za terensko delo) so sistematično predstavljeni in opisani ključni pripomočki, ki se pri terenskem proučevanju prsti uporabljajo, hkrati po so predstavljeni tudi pripomočki za odvzem prsti z namenom izvedbe morebitnih nadaljnjih laboratorijskih analiz. Osrednji del učbenika predstavlja četrto poglavje (Delo na terenu s pomočjo iz- kopa profilne jame). V njem so uvodoma predstavljene veščine prepoznavanja pe- dogenetskih dejavnikov na proučevanem območju, ki vplivajo na nastanek, razvoj, lastnosti in razprostranjenost različnih tipov prsti. Nadalje so podrobno predstavljeni metodološki postopki terenskega proučevanja in spoznavanja različnih lastnosti prsti ter njihovih horizontov. Posebno podpoglavje pa je namenjeno principu sodobne klasifikacije in poimenovanja različnih prsti po načelih mednarodne WRB klasifi- kacije, kar je ključno z vidika mednarodne primerljivosti slovenskih tipov prsti. V zaključnem, petem poglavju (Po terenskem delu) nas učbenik seznani s številnimi možnostmi sinteze terensko in laboratorijsko zbranih podatkov o prsteh in njihovega povezovanja v nova geografska, pedološka in pokrajinska spoznanja, kar je nenaza- dnje namen pedogeografskega terenskega proučevanja. Ob koncu učbenika se nahaja razdelek s prilogami, kjer poleg terenskega opisnega lista, praktičnih slikovnih primerov klasifikacije prsti in slikovne predstavitve ključ- nih terenskih pripomočkov najdemo tudi osnovne informacije o tako imenovanih indikatorskih rastlinah. Slednje nakazujejo na rastiščne razmere, ki so v veliki meri pogojene ravno s specifičnimi lastnostmi prsti. S tem sta avtorja (kljub nekaterim objektivnim omejitvam, na katere opozorita) k metodologiji terenskega proučevanja prsti smelo vključila tudi relevantne fitogeografske elemente pokrajine ter jo na ta način še dodatno obogatila. Učbenik Terensko proučevanje prsti v pokrajini je vsebinsko zaokrožena in stro- kovno dovršena celota, ki bralca sistematično in celostno vodi prek ključnih etap kompleksnega pedogeografskega terenskega spoznavanja in proučevanja prsti kot enega izmed sestavnih delov pokrajine. Poleg tega nudi temeljne informacije o pe- dogenetskih dejavnikih in procesih, katerih poznavanje je neobhodno potrebno za terensko proučevanje prsti na univerzitetni ravni. Prst obravnava kot enega izmed pokrajinotvornih dejavnikov, kot so matična podlaga, relief, vodovje, rastje in družba, ki so v času in prostoru medsebojno povezani ter v nenehnem součinkovanju, katere- ga rezultanta je tudi geneza prsti v najširšem smislu. V luči tega je ena izmed ključnih Dela 58 - FINAL.indd 152 2. 03. 2023 10:41:14 153 POROČILA prednosti in uporabnih vrednosti učbenika ta, da bralcu z didaktično dovršeno osve- tlitvijo metod in tehnik terenskega proučevanja ter spoznavanja prsti omogoča boljše poznavanje in razumevanje pokrajine kot celote, kar pa je hkrati skupni imenovalec domala vseh geografskih proučevanj. Učbenik Terensko proučevanje prsti v pokrajini je aktualen, saj nudi vpogled v stanje na področju sodobnega terenskega proučevanja prsti kot tudi njihove klasifika- cije in poimenovanja ter v tem smislu predstavlja malo terminološko in metodološko zakladnico. Na enem mestu združuje spoznanja ključnih tujih in domačih avtorjev ter vodilnih inštitucij na tem področju, kar je med drugim razvidno tudi iz bogatega in aktualnega seznama virov in literature, iz katerih sta avtorja črpala. Potencialni bralci učbenika so predvsem študenti geografije ter študenti nekaterih drugih prostorskih ved (pedologija, krajinska arhitektura, agronomija, gozdarstvo, arheologija, geologija itd.) na ljubljanski in drugih univerzah pri nas, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo tudi s prstmi. Učbenik pa bo kljub temu, da je v osnovi na- pisan za univerzitetno raven, zagotovo dobrodošel pripomoček tudi za marsikaterega učitelja geografije na osnovni in srednji šoli, saj bo lahko iz njega črpal številna nova spoznanja in ideje za delo z učenci ali dijaki. Pričujoči učbenik je prepotreben študijski in didaktični temelj, saj zapolnjuje vr- zel, ki je pri nas na področju terenskega proučevanja prsti in pedogeografije nasploh vladala vse predolgo. Zadnji univerzitetni učbenik s področja pedogeografije z nas- lovom »Pedogeografija« avtorja dr. Franca Lovrenčaka je namreč izšel že v prejšnjem tisočletju in tudi aktualni terenski priročnik z naslovom »Terensko preučevanje prsti« avtorice ddr. Ane Vovk je po mnogih letih potreben korenite prenove. Z novim uč- benikom bodo generacije študentov geografije in nekaterih ostalih prostorskih ved na Univerzi v Ljubljani in drugih univerzah pridobile še en kakovosten univerzitetni učbenik, ki bo predstavljal nepogrešljiv študijski pripomoček. Tajan Trobec GEOGRAFSKO RAZISKOVANJE SLOVENSKE ISTRE 1 Gregor Kovačič (urednik): Geografsko raziskovanje slovenske Istre 1. Koper, Založba Univerze na Primorskem, 2022, 208 strani. Slovensko znanstveno zbirko za humanistiko (SZZH) izdaja Založba Univerze na Pri- morskem z namenom spodbujanja izvirnih pristopov, komparativnih študij s področ- ja humanistike in družboslovja ter kritičnega razmišljanja predvsem o slovenskem in vzhodnoevropskem prostoru. Monografija Geografsko raziskovanje slovenske Istre 1 Dela 58 - FINAL.indd 153 2. 03. 2023 10:41:14 154 Dela 58 | 2022 | 151–180 je prva geografska in četrta knjiga v zbirki; njeni avtorji so Valentina Brečko Grubar, Miha Koderman, Gregor Kovačič, Mojca Poklar in Branka Razpet. V samem srcu monografije so terensko delo in geografska raziskovanja obsredo- zemske pokrajine, ki so jih pri različnih predmetih na Oddelku za geografijo Fakul- tete za humanistične študije Univerze na Primorskem opravili profesorji in sodelavci skupaj s študenti. Lokacijsko je preučevano območje postavljeno med Tržaški zaliv in Kraški rob ter meji s sosednjima državama. Dodana vrednost monografije so avtorske fotografije, posnete med terenskim delom, in številni tematski kartografski prikazi, ki nadgrajujejo vsebino poglavij. Začetno poglavje vključuje razmisleke o poimenovanju in opredelitvi območja slo- venske Istre. V nadaljevanju na podlagi literature opisuje glavne geološke, geomorfo- loške, hidrološke, pedološke in biogeografske značilnosti območja. Nič manj pomembno ni drugo poglavje, kjer so predstavljeni družbenogeografski elementi slovenske Istre. Poglavje je razdeljeno v tri zaokrožene dele: obravnavane so značilnosti prebivalstvenega razvoja zadnjih 150 let, značilnosti poselitve in naselij na tem območju ter ekonomskogeografski opis območja. Ker je slovenska Istra eno od turistično najbolj obiskanih območij v Sloveniji, ima posebno mesto tudi obravnava turističnogeografskih značilnosti in razvojnih tendenc. Dela 58 - FINAL.indd 154 2. 03. 2023 10:41:14 155 POROČILA Poglavje o obravnavi vrtač na območju Rakitovsko-Movraškega krasa je prvo od štirih problemsko zasnovanih poglavij v monografiji. Rezultati terenskega preučeva- nja 276 vrtač in obdelave podatkov z geoinformacijskimi orodji kažejo, da glede na morfometrične značilnosti prevladujejo majhne vrtače v zaraščanju, ki so praviloma skledaste oblike in obdane s suhimi zidovi. Podobno kot v sosednjih pokrajinah je tudi na tem območju v povprečju na vsak kvadratni kilometer kar 72 vrtač. Mejna reka Dragonja je pogosto predmet tako družbeno- kot fizičnogeografskega raziskovanja. V monografiji jo avtorji obravnavajo z vidika njenih hidromorfoloških značilnosti in z vidika ekološkega stanja, ki je dobro. V srednjem toku je Dragonja sko- raj popolnoma v naravnem stanju, čeprav je drevesno rastlinstvo ob regulirani strugi odstranjeno; za razliko je za okolico spodnjega toka značilno intenzivno kmetijstvo. Tudi peto poglavje se osredotoča na hidrogeografijo: na vodne vire zaledja slovenske Istre. S terenskim delom so raziskovalci ugotavljali, kateri vodni viri so še vedno vzdrže- vani in se uporabljajo kljub temu, da so obravnavana območja priključena na vodovod. Na izbranih vodnih virih so bile opravljene tudi osnovne fizikalne in kemične meritve. Zadnje poglavje se aplikativno vrača na Kraški rob, kjer je predstavljen predlog tematskih poti po omenjenem območju. Obe poti, ki sta predstavljeni v poglavju, sta bili zasnovani na podlagi idej domačinov v kombinaciji z raziskovanji študentov, ki so predlagali in opisali različne geografske zanimivosti. Ena od idej poti je bila izvedena in danes živi tudi v praksi. Iz naslova monografije je razvidno, da gre za prvo v seriji knjig, katerih rdeča nit bo slovenska Istra v geografski perspektivi. Prva knjiga, ki se osredotoča na temeljne obče značilnosti z nekaterimi študijami izbranih primerov, bo tako v nadaljevanju nadgrajena še z večjim številom študij primerov sodobnih geografskih procesov na preučevanem območju Istre v Sloveniji. Pričujoča monografija je dostopna tako v ti- skani kot tudi v elektronski obliki na spletnih straneh Univerze na Primorskem (na naslovu https://zalozba.upr.si/geografsko-raziskovanje-slovenske-istre-1/). Borut Stojilković SLOVENSKE MANJŠINE V SOSEDNJIH DRŽAVAH Jernej Zupančič: Slovenske manjšine v sosednjih državah. Zbirka Razpra- ve FF. Ljubljana, Založba Univerze v Ljubljani, 2022, 419 strani. Manjšine, še posebno slovenske manjšine v sosednjih državah, so ena od osrednjih tem proučevanja slovenskih političnih geografov. Ledino na področju geografskega proučevanja manjšin je oral nestor slovenske politične geografije Vladimir Klemen- čič. Njegovo delo so nadaljevali in nadgradili njegovi nasledniki, v prvi vrsti Jernej Dela 58 - FINAL.indd 155 2. 03. 2023 10:41:14 156 Dela 58 | 2022 | 151–180 Zupančič in Milan Bufon. Rezultat je bogata bibliografija o položaju, razvoju in vlogi slovenskih manjšin v sosednjih državah, še posebno na avstrijskem Koroškem ter Tr- žaškem. Zanimivo pa je, da je v bogati bibliografiji relativno malo del, ki bi pregledno in primerjalno na enem mestu obravnavala vse slovenske manjšine. To vrzel želi za- polniti delo Jerneja Zupančiča Slovenske manjšine v sosednjih državah. Delo sestavljajo tri obsežna poglavja, razdeljena na več podpoglavij. Besedilo dopol- njuje bogato kartografsko in statistično gradivo (v knjigi je 35 preglednic in 25 kart). V uvodnem poglavju, razdeljenem na pet podpoglavij, avtor na kratko predstavi svo- ja teoretična razmišljanja. Pri tem izhaja iz predpostavke, da je proučevanje manjšin nujno treba umestiti v širši kontekst proučevanja narodov in nacionalizmov, pri tem pa izpostavlja geografsko oziroma prostorsko dimenzijo etničnih pojavov. Po mnenju avtorja je narod izrazito teritorialen pojav. V središču prvega poglavja so različni proce- si etnogeneze evropskih narodov, prek katerih avtor predstavi nekatere teorije in kon- cepte pri proučevanju narodov in nacionalizmov. V zaključku poglavja so predstavljeni evropski nedržavni narodi oziroma ljudstva ter narodne manjšine v evropskih državah. Prvo poglavje pomaga bralcu umestiti slovenske manjšine v širši evropski konte- kst ter mu pokaže univerzalnost manjšinske problematike. Avtor dokazuje, da slo- venske manjšine niso nekaj posebnega oziroma izjemnega, ampak so tipičen primer Dela 58 - FINAL.indd 156 2. 03. 2023 10:41:15 157 POROČILA evropskih manjšin. Hkrati izpodbija tezo o postnacionalni naravi sodobne evropske družbe ter opozarja na nezmanjšano vlogo etničnih kategorij v sodobni Evropi. Drugo poglavje z naslovom Slovensko narodno vprašanje lahko v grobem razde- limo na tri dele, čeprav struktura podpoglavij tega ne odraža. V prvem delu je pred- stavljena etnogeneza slovenskega naroda, pri čemer ne gre za celosten zgodovinski pregled, ampak za krajši oris političnoteritorialnega razvoja območja, poseljenega s Slovenci. Etnična sestava prebivalstva Slovenije ter manjšine v Sloveniji so v središču drugega dela. V tretjem delu pa se avtorjeva pozornost usmeri k slovenskemu kultur- nemu prostoru. Pri tem opozarja na pomembne razlike med matico ter posameznimi manjšinskimi skupnostmi ter na vpliv evropskih integracijskih procesov, globalizacije in informatizacije na položaj manjšin. V zaključku poglavja so kritično predstavljeni različni načini ugotavljanja etnične pripadnosti ter izzivi in težave, povezani z ugota- vljanjem števila pripadnikov manjšinskih skupnosti. Drugo poglavje usmerja pozor- nost bralca k slovenskemu kulturnemu prostoru. Bralec preko etnogeneze slovenske- ga naroda spozna ključne dogodke, ki so pripeljali do oblikovanja slovenskih manjšin v sosednjih državah. Glede na naslov dela preseneča relativno velika pozornost, ki jo avtor namenja etnični sestavi prebivalstva in manjšinam na ozemlju Republike Slove- nije. Čeprav so omenjene vsebine tesno povezane z osrednjo tematiko monografije, se zdi, da bi jih bilo bolj smiselno predstaviti v ločeni monografiji, saj odvračajo pozor- nost bralca od osrednje tematike pričujočega dela – slovenskih manjšin. Osrednji del monografije predstavlja tretje poglavje, v katerem so v ločenih pod- poglavjih predstavljene slovenske manjšine v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hr- vaškem. Vsaka predstavitev je sestavljena iz več podpoglavij, pri čemer se število in struktura le-teh spreminjata, kar še posebej velja za poglavje o Slovencih na Hrva- škem. Uvodni del je namenjen predstavitvi posebnosti posamezne manjšine, geograf- skemu orisu poselitvenega prostora ter predstavitvi zgodovinskega razvoja. V nada- ljevanju si sledijo podpoglavja o demografskem razvoju (poudarek je na spreminjanju števila pripadnikov manjšinske skupnosti) ter socialnih in gospodarskih razmerah. Zadnje podpoglavje je namenjeno predstavitvi organiziranosti manjšin v posameznih državah. Pri slovenski manjšini v Avstriji in Italiji je posebno podpoglavje namenjeno predstavitvi manjšinskega šolstva. Raznolika predstavitev posameznih manjšin, ki ni omejena na eno področje, raz- kriva avtorjev širok interdisciplinaren pristop k proučevanju manjšin ter njegovo kompleksno, večplastno razumevanje manjšinske problematike. Le-ta se odraža tudi v bogatem seznamu citirane literature, ki obsega skoraj 600 enot. Knjiga Slovenske manjšine v sosednjih državah več kot zadovoljivo zapolnjuje v uvo- du opisano vrzel na področju literature o slovenskih manjšinah. Gre za pregledno delo, v katerem so zbrani in sistematično predstavljeni rezultati širokega nabora dosedanjih raziskav slovenskih manjšin z različnih področij. Knjiga ne prinaša veliko novih spo- znanj, to nenazadnje tudi ni njen namen, zato pa ponuja odličen pregled in primerjavo razvoja in položaja štirih po genezi in strukturi zelo različnih manjšinskih skupnosti. Dela 58 - FINAL.indd 157 2. 03. 2023 10:41:15 158 Dela 58 | 2022 | 151–180 Knjiga je namenjena vsem, ki želijo bolje spoznati zgodovino in trenutni položaj slovenskih manjšin v sosednjih državah. Še posebno toplo jo priporočam učiteljem geografije, ki bodo z njo lahko osvežili in obogatili vedenje o izbrani tematiki. Boštjan Rogelj IZVAJANJE PRISTOPA LEADER/CLLD V SLOVENIJI Irma Potočnik Slavič, Tomaž Cunder, Eva Šabec Korbar, Matej Bedrač, Goran Šoster: Izvajanje pristopa LEADER/CLLD v Sloveniji. Ljubljana: Založba Univerze, 2022, 307 strani. Monografija z naslovom Izvajanje pristopa LEADER/CLLD v Sloveniji, ki je nastala v soavtorstvu (Irma Potočnik Slavič, Tomaž Cunder, Eva Šabec Korbar, Matej Bedrač, Go- ran Šoster), je verjetno ena najbolj, če ne najbolj celovita in strokovno zasnovana razi- skava ter analiza vseh procesov, ki so se po osamosvojitvi dogajali na področju razvoja podeželja v Sloveniji, s posebnim poudarkom na razvoju lokalnih skupnosti. V petih Dela 58 - FINAL.indd 158 2. 03. 2023 10:41:15 159 POROČILA poglavjih in na 300 straneh obdela in predstavi ključne aktivnosti, ki so se na podeželju dogajale v smislu razvojnih, organizacijskih, upravljavskih in ostalih družbenih pro- cesov, povezanih z iniciativo LEADER oziroma t.  i. razvojnim pristopom »od spodaj navzgor«. Poleg tega temeljito analizira in predstavi procese in deležnike, ki so vodili k uveljavitvi najprej programa LEADER in kasneje pristopa CLLD v Sloveniji. Slovenija je vsekakor imela in ima svoje lastne izkušnje in pristop pri razvoju podeželskih območij, začenši v programih Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi – CRPOV, ki so se v posameznih časovnih obdobjih nadgrajevali in dopolnjevali, preko v publikaciji pred- stavljenih pristopov in posameznih razvojnih faz vse do današnjega aktualnega celovi- tega razvoja lokalnih skupnosti (CLLD) kot pomembnega pristopa v okviru Evropske unije na področju razvoja podeželja. Monografija vsebuje 84 slik in 20 preglednic, v 50-stranski prilogi pa so še dodatne preglednice, ki nudijo podrobnejšo predstavitev posameznih kazalnikov na ravni lokalnih akcijskih skupin. Le-te bodo nedvomno v po- moč posameznim lokalnim akcijskim skupinam pri pripravi Strategij lokalnega razvoja (SLR), kar še dodaja vrednost in dokumentarnost vsebini monografije. Glede na naravo preučevanih vprašanj so avtorji v svojem raziskovalnem pristopu uporabljali metode, ki so v družbenih in ekonomskih vedah prepoznane kot aktualne in učinkovite. V skladu s tem so uporabljali različna temeljna raziskovalna in meto- dološka načela, kot so npr. dialektična, sintetična in metoda preverjanja itd. Ustrezni viri domače in tuje literature ter razpoložljivi statistični podatki so učinkovito in pre- pričljivo dopolnili vsebino in strokovni tekst. Vsebina raziskovalne tematike je pred- stavljena jasno, sistematično in dosledno, jezik in slog pisanja (glede na večje število avtorjev) je enoten, natančen in jasen. Izid monografije »Izvajanje pristopa LEADER/CLLD v Sloveniji« vsekakor pred- stavlja zelo pomemben dosežek vseh sodelujočih avtorjev in hkrati zelo aktualno raziskavo, ki je pomembna za vse, ki aktivno sodelujejo in prispevajo k ustvarjanju novega gospodarskega okolja na podeželju v Sloveniji. Ta publikacija prihaja k nam v času, ko smo se skozi prizmo potrebne gospodarske preobrazbe primorani soočati z veliko izzivi in pa tudi negotovostmi ter dvomi o tem, kakšna bo naša prihodnost. Ob tem se pogosto pri razvojnih procesih na podeželju ukvarjamo z neusmiljeno in tudi nepošteno konkurenco. To pa tudi pomeni, da ne smemo nikoli izgubiti upanja na po- zitivne spremembe, na razvojni napredek lokalnih območij, vezan na trajnostni in od- govoren odnos do naravnih virov in bogate kulturne dediščine, kakor tudi zaupanja v ustvarjalnost in inovativnost posameznikov ter institucij, delujočih v teh lokalnih okoljih. Prav tako pa je to vedno in znova nova priložnost za učenje ter pridobivanje novih spoznanj in izkušenj. In ta monografija govori o vsem tem ... Rezultati analize teoretičnih podlag in predstavitve dokazanih (in prednostnih) rešitev v praksi, s katero je prepletena monografija, predstavljajo zanesljivo orodje za analitike, raziskovalce in oblikovalce razvojnih politik. Jasno pa tudi določajo smer prihodnjih raziskav, predvsem v smislu podrobnih, dodelanih in splošnih teoretičnih okolij, ki temeljijo na analizi koncepta trajnostnega razvoja lokalne skupnosti. Dela 58 - FINAL.indd 159 2. 03. 2023 10:41:15 160 Dela 58 | 2022 | 151–180 Zaradi svoje celovitosti predstavlja monografija pomemben prispevek tudi k ra- zvoju znanstvenega zanimanja na področju raziskovanja spodbujanja razvoja pode- želja. Delu daje visoko vrednost tudi njegov pristop, ko analitične ugotovitve bogato ilustrira z neposrednimi utemeljitvami in pojasnili intervjuvancev. Monografija je realen prikaz trenutnega stanja izvajanja programa LEADER/CLLD in dosedanjega dogajanja na področju razvoja slovenskega podeželja. Po mojem vedenju je mono- grafija prva celovita znanstvena obravnava programa LEADER/CLLD, ki pomembno prispeva k razvoju podeželja. Avtorjem je uspelo zbrati in vključiti dovolj podatkov, mnenj in izkušenj s »terena«, ki realno prikazujejo program LEADER/CLLD z vsemi njegovimi izzivi – tako po izvajalski kot tudi upravljavski strani. Monografija bo s prikazanimi informacijami, ugotovitvami in zaključki lahko pomembno prispevala k boljšemu izvajanju obravnavanega programa v bodoče. Avtorji v monografiji – kljub objektivnim omejitvam – podajajo mnogotere ugotovitve in zaključke, ki so lahko izhodišče za nadaljnjo znanstveno obravnavo. Ta monografija bo vsekakor našla posebno mesto in – prepričani smo – ugoden odziv ter strokovno vrednost in pomen pri vseh že vključenih (ali pa tistih, ki to na- meravajo) v procese celovitega in trajnostnega razvoja podeželskih območij v Sloveni- ji in tudi širše. Pri tem procesu stalne skrbi za boljše preživetje in razvoj, tako lastnega podjetniškega podviga vsakega posameznika kakor na drugi strani tudi celotne lokal- ne skupnosti, predstavlja ta publikacija izčrpen vir podatkov, idej in smernic za priho- dnost. Avtorjem in vsem sodelujočim pri tem projektu gredo vsekakor vsa priznanja in čestitke, uporabnikom pa zanimivo in poučno branje. Monografija je izšla pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete, tisk je bil sofinanci- ran iz Mreže za podeželje – Tehnične pomoči Programa razvoja podeželja s pomočjo Društva za razvoj slovenskega podeželja in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Marko Koščak SLOVENSKE SRENJE KOT IZROČILO IN PRILOŽNOST Nevenka Bogataj (urednik): Slovenske srenje kot izročilo in priložnost. Lju- bljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2021, 280 strani. Večinoma je beseda srenja skoraj povsem izginila iz našega dnevnega besednjaka, ne vključujejo je učni načrti za geografijo, posledično se študentom geografije ob omembi tega pojma ne sprožijo verige asociacij. Zato je tako pomembno, da je v skupini številnih avtorjev in pod skrbnim uredništvom geografinje dr. Nevenke Bogataj nastal vsebinsko izjemno zanimiv zbornik besedil, ki izhaja iz bogate prakse agrarnih skupnosti v Slove- niji in sosednjih državah (Opčine in Dolina na Tržaškem, avstrijska Koroška, Čičarija). Dela 58 - FINAL.indd 160 2. 03. 2023 10:41:15 161 POROČILA Bralcu že uvodni prispevek (Kaj vemo o agrarnih skupnostih, str. 17–28) nakazuje, da gre pri agrarni skupnosti za organizacijsko strukturo, ki se v lokalnih okoljih različ- no poimenuje (npr. skupina, gmajna, srenja, komun, komunela, jus, soseska, sosešči- na, trška komuna, urbarijalna skupnost, zemljiška skupnost, meščanska korporacija). Kasneje so se pojavile tudi izpeljanke iz osnovnega pojma (agrarna skupnost vasi, agrarna pašna skupnost, agrarna vaška skupnost, agrarna skupnost planina, agrarna skupnost mlekarska zadruga); agrarna skupnost je bila namreč s pravnim pojmom poimenovana šele v 20. stoletju. Terminološka neenotnost sicer sproža nejasnosti, a je pomemben dokaz prilagajanja izvornih imen raznovrstnim zgodovinskim reorgani- zacijam v daljšem časovnem loku. Agrarne skupnosti, ki so večinoma formalno nastale po letu 1848, niso le »skupek ljudi, ki obdeluje določeno zemljišče« (običajno kmetijska in gozdna zemljišča, ki so manj primerna za opravljanje kmetijske in gozdarske dejavnosti; str. 41), ampak se agrarne skupnosti samoopredeljujejo kot »vaščani, ki prenašajo iz roda v rod poz- nanja in običaje, kako s kraškim gozdom trajno in sonaravno gospodariti«, da »je to skupnost članstva fizičnih in pravnih oseb na podlagi pogodbe, ki določa skupne pravice, dolžnosti in tudi zakonske obveznosti ter pravila« (str. 20). Agrarne skupnosti tako izražajo vez s preteklostjo in z zemljišči, so hkrati družbeni in ekološki sistem, pri čemer je upravljanje tovrstnega sistema izjemno zahtevno. Dela 58 - FINAL.indd 161 2. 03. 2023 10:41:16 162 Dela 58 | 2022 | 151–180 V Sloveniji je skupna površina zemljišč agrarnih skupnosti (4 % ozemlja države) večja od skupne površine državnih gozdov. Za zemljišča agrarnih skupnosti je zna- čilno, da izkazujejo obmejnost v geografskem, klimatskem, geološkem in jezikov- nem smislu. Skupna zemljišča so skupinska last, posebna je tudi (osebna) navezanost na zemljo. Med normami, ki usmerjajo delovanje agrarnih skupnosti, so ključnega pomena vsaj tri (str. 24): spoštovanje in upoštevanje preteklosti, dobra organizacija in demokratični odnosi. Premoženje številnih agrarnih skupnosti je bilo leta 1945 nacionalizirano. Leta 1994 se je na podlagi Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti registriralo 638 agrarnih skupnosti. V letu 2012 je bilo ustanovljeno Zdru- ženje predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije (ima več kot sto članov). Manjši del agrarnih skupnosti se je od leta 2015 preoblikoval po Zakonu o agrarnih skupnostih. Zgodovinski oris nastanka in razvoja agrarnih skupnosti, predvsem pa pojasnitev nekaterih pravnih pojmov (solastnina, skupna lastnina) in praks (nacionalizacija, de- nacionalizacija, odločba Ustavnega sodišča iz leta 2015), pomembno usmerjajo tudi prihodnost agrarnih skupnosti (str. 29–39). To trditev nazorno dokumentirajo prakse delovanja agrarnih skupnosti v Sloveniji, ki so srčika zbornika (str. 61–276): opisani so nastanek, delovanje in težave agrarnih skupnosti iz goriške (15), gorenjske (26), osrednjeslovenske (3), obalno-kraške (18), primorsko-notranjske (4), savinjske (4), jugovzhodne (5), pomurske in podravske (4) statistične regije. Vsaka predstavljena agrarna skupnost je tako zgodba zase in vsaka posebej priča, da so to žive skupnosti, ki niso le relikt nekega preteklega obdobja. Dejansko so agrarne skupnosti v prvi četrtini 21. stoletja oblika kolektivnega gos- podarjenja s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, pri čemer se člani agrarne skupnosti skupaj odločajo o skupnih stvareh; agrarna skupnost je tako pomembna za prebivalce same in za kraj. Posebej pa je treba izpostaviti odnos (agrarne) skupnosti do kme- tijskih in gozdnih zemljišč: zemljo je skupnost prejela od prednikov in jo namenja za prihodnje rodove. Pogosto teh značilnosti agrarnih skupnosti v sedanjem času ne razumemo: sodobno pravo je namreč izrazito individualistično, zasebna lastnina po rimskem pravu pa je temelj mnogih družbenih odnosov. Agrarne skupnosti – kot pravijo njihovi največji poznavalci (npr. Paolo Grossi; str. 278) – je treba razumeti v takšni obliki, kot so nastale, ne glede na sodobne civilne zakonike, razumevanje zasebne lastnine ali individualne lastnine. Pri agrarnih skupnostih gre za drugačen način posedovanja virov, predvsem zemljišč, drugačen odnos med osebo-skupnostjo in stvarjo-zemljo. Agrarne skupnosti so v svojih raznovrstnih pojavnih oblikah vir običajnega prava in dobrih upravljavskih praks. V prihodnje bo treba urediti med drugim tudi davčni status agrarnih skupnosti na preprost način, nato pa tudi morebitne oprostitve plačila davkov ali nižjo davčno stopnjo za določene davke, dedni postopki pred sodiščem bi morali potekati hitreje. Smiselno bi bilo, da bi se postopoma vse agrarne skupnosti preoblikovale po zakonu, sprejetem leta 2015. Potrebna bi bila tudi sistemska pomoč pri njihovem (so)upravljanju in vodenju: le-to presega samo zasledovanje gospodarskih ciljev, saj so pri njihovem upravljanju Dela 58 - FINAL.indd 162 2. 03. 2023 10:41:16 163 POROČILA pogosto okoljski in družbeni cilji pomembnejši. Zato je treba posebno skrb nameniti mladim – prenosu znanja in spodbujanju k aktivnejšemu sodelovanju. Ker gre za ge- neracije, ki (večinoma) nimajo več stika z zgodovinskimi izkušnjami o poslanstvu in skupnostnem delovanju agrarnih skupnosti, je za njihovo aktivacijo treba oblikovati novo strategijo razvoja in popularizacije vloge agrarne skupnosti. Ker so kmetijska in gozdna zemljišča agrarnih skupnosti večinoma težko dostopna, gorata, vključujejo gozdne pašnike z velikimi strminami ali so del zavarovanih območij, je njihov prihod- nji razvoj zelo pomemben zlasti z vidika trajnostnega upravljanja z naravnimi viri za zagotavljanje vseh vrst ekosistemskih storitev. Skupna lastnina kmetijskih in gozdnih zemljišč ter agrarne skupnosti kot nosil- ci skupnostnega gospodarjenja z njimi so osrednja tematika obsežnega zbornika, ki sicer ne vključuje vseh obstoječih agrarnih skupnosti v Sloveniji. Zbrano gradivo na- kazuje veliko raznolikost v načinu upravljanja z zemljišči agrarnih skupnosti. Priču- joči zbornik ima tako splošno izobraževalno vlogo ali pa vam bo zanimiv vodnik pri terenskem spoznavanju slovenskih pokrajin, ki so razvile posebne načine povezano- sti in prožnosti, lahko je v pomoč odločevalcem pri razmisleku o bodočem razvoju upravljanja skupne lastnine. Irma Potočnik Slavič MESEC PROSTORA 2022 Kako konflikti na podeželju spodbujajo iskanje rešitev in razvoj? Mesec prostora je pobuda Ministrstva za okolje in prostor, ki se vsako leto prične z obeležitvijo Svetovnega dneva habitata (prvi ponedeljek v oktobru). Namenjena je osvetlitvi tem trajnostnega prostorskega in urbanega razvoja ter načrtovanja in ure- janja prostora, arhitekture in gradnje. Mesec prostora je letos potekal že deveto leto zapored, tokrat pod sloganom »Kje bi pa ti živel?«, s katerim želi Ministrstvo poudari- ti vlogo načrtovanja in urejanja prostora za ustvarjanje privlačnih, zdravih, udobnih, varnih in prijetnih bivalnih pogojev v mestih in na podeželju ter za vse generacije. Dogodek, ki je na Oddelku za geografijo potekal v sredo, 19. oktobra, je bil posve- čen podeželju in konfliktom, do katerih prihaja zaradi čedalje večjega števila funkcij in vedno več raznovrstnih uporabnikov tega prostora. Povod za izbiro teme je ciljni raziskovalni projekt “Konflikti na podeželju spodbujajo iskanje rešitev in razvoj”, ki ga sofinancirata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Prvi del dogodka je bil namenjen predstavitvi rezultatov dela pri projektu, ki so ga opravili vodja projekta dr. Irma Potočnik Slavič ter Nejc Bobovnik, Sara Mikolič, dr. Dela 58 - FINAL.indd 163 2. 03. 2023 10:41:16 164 Dela 58 | 2022 | 151–180 Špela Guštin, dr. Mojca Foški in dr. Andrej Udovč. Projekt je temo konfliktov na po- deželju obravnaval celovito in usmerjeno v iskanje rešitev. Za lažje razumevanje ozadja konfliktov so bile opredeljene in analizirane tudi ključne gonilne sile in dejavniki, ki lahko generirajo pojavljanje konfliktov. Konflikti na podeželju pogosto odmevajo tudi v medijih, kar se je tekom projekta podrobneje raziskalo z analizo časopisnih člankov. Predstavljena je bila tudi izobraževalna igra PodeŽELJE, s pomočjo katere si lažje pred- stavljamo vpliv posegov v prostor na videz pokrajine in dojemanje deležnikov. Z raz- ličnimi aktivnostmi med projektom se je potrdilo, da imajo različni akterji na konflikte zelo različne poglede in jih dojemajo na različne načine. To je pomembno upoštevati pri poskusih njihovega reševanja ali preprečevanja. Pri reševanju konfliktov je izjemno pomembna tudi lokalna skupnost, potrebna pa bi bila tudi večja aktivnost državnih or- ganov. Poleg dobrega poznavanja celotnega procesa nastajanja in pojava konflikta je bil izpostavljen pomen dobre komunikacije in zgodnjega vstopa v reševanje konflikta. Po krajšem odmoru so v drugem delu besedo dobili akterji, ki v prostoru aktivno delujejo in se s konflikti srečujejo ter jih rešujejo pri svojem vsakdanjem delu. Peter Zajc (RRA Koroška) je predstavil okoljsko problematiko voženj z motornimi vozili v naravnem okolju, kar je težava na številnih območjih. Videli smo lahko, kakšne težave lahko v prostoru povzroči zanemarjanje in ignoriranje določene tematike s strani od- ločevalcev, hkrati pa dobili potrditev, da se z ustrezno komunikacijo konflikte lahko Dogodek na Oddelku za geografijo je bil v sredo, 19. oktobra in je pritegnil veliko število udeležencev (foto: L. Zaletelj). Dela 58 - FINAL.indd 164 2. 03. 2023 10:41:20 165 POROČILA rešuje. Še posebej veliko razburjenja in raznolikih konfliktov običajno povzročijo večji projekti, ki v prostor prinašajo večje spremembe videza pokrajine. Vzroke za konflikte pri gradnji tretje razvojne osi je predstavila dr. Maruša Goluža (GIAM ZRC SAZU). Pri tako obsežnih projektih so zato zelo pomembne kvalitetne in premišlje- ne strokovne podlage, participacija javnosti in širša razprava o pomenu regionalnega razvoja. Mag. Darijan Krpan (BiT Planota) je na primeru Banjške planote predstavil vzpostavljanje in razvoj mrež, konzorcijev ter socialnega podjetništva kot modela za uspešno povezovanje različnih organizacij, skupin in tudi občine, kar pripomore k razreševanju in preprečevanju konfliktov. V nadaljevanju je Nela Halilović (IPoP – In- štitut za politike prostora) predstavila pomen participacije kot orodja za zmanjševanje konfliktov. Izpostavila je, da so prav konflikti ali jasno izražena stališča uporabni- kov prostora lahko zelo koristni, če jim prisluhnemo in se prilagodimo. Zadnji dve predstavitvi sta bili povezani s kmetijstvom. Najprej je dr. Damijan Denac (DOPPS) osvetlil ozadje izbranih konfliktov med kmetijstvom in naravovarstvom. Opozoril je tudi na slabo delovanje nekaterih inštitucij, ki bi morale pri tem aktivno sodelova- ti in opravljati svoje zadolžitve, vendar tega ne počnejo. Eva Šabec Korbar (Občina Pivka) nam je za konec kot primer dobre prakse predstavila projekt PIVKA.KRAS. PRESIHA, kjer so veliko pozornosti namenjali komunikaciji z lastniki ter upravljavci zemljišč, s čimer so reševali dvome in s tem preprečevali konflikte. Po daljšem odmoru se je dogodek nadaljeval z dvema delavnicama, ki sta bili na- menjeni študentom treh fakultet, ki so partnerice pri projektu (Biotehniška fakulteta, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo in Filozofska fakulteta). Del študentov se je pod vodstvom dr. Mojce Foški, dr. Antona Perparja in Jane Breznik ukvarjal s sooča- njem različnih interesov v lokalnem okolju. Drug del pa je spoznaval enostavna orod- ja in metode za ocenjevanje sposobnosti reševanja konflikta in prepoznavanje vlog različnih deležnikov pod vodstvom Janje Rudolf, dr. Barbare Lampič in Lee Rebernik. Obe skupini sta na tak način pridobili pomembna znanja in izkušnje, kako se v praksi lotiti reševanja konfliktov. Dogodek je letos pritegnil več kot 100 udeležencev iz številnih inštitucij (ministr- stva, občine, razvojne agencije, lokalne akcijske skupine, nevladne organizacije, inšti- tuti). Za uspešno reševanje konfliktov so skozi celotno srečanje bili poudarjeni dobra komunikacija, participacija in sodelovanje med akterji v prostoru. Nujno je tudi dob- ro poznavanje procesov v ozadju konfliktov ter želja in potreb akterjev v prostoru. Za to potrebujemo širok, geografski pogled na tematiko in vključenost strokovnjakov različnih strok, kar je obogatilo tudi tokratni dogodek. Nejc Bobovnik Dela 58 - FINAL.indd 165 2. 03. 2023 10:41:20 166 Dela 58 | 2022 | 151–180 ZAKLJUČEK PROJEKTA NA TEMO POTENCIALNO ONESNAŽENIH OBMOČIJ V SLOVENIJI – VZPOSTAVITEV BAZE TER IZDELAVA MODELA ZA OCENJEVANJE POTREBE PO NJIHOVI PREDNOSTNI OBRAVNAVI Leta 2022 smo raziskovalci Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Lju- bljani za potrebe Ministrstva za okolje in prostor podatkovno nadgradili že v letu 2021 vzpostavljeno evidenco t. i. potencialno onesnaženih območij (v nadaljevanju POO). Za podporo odločanju resornega Ministrstva o prednostni obravnavi posameznih POO znotraj sistema celovitega upravljanja z onesnaženimi območji smo pripravili tudi oceno stopnje občutljivosti okolja in nevarnosti za zdravje ljudi ob morebitnem onesnaženju. Problem upravljanja z onesnaženimi območji je večplasten. Blaženje ali odprava okoljskih posledic na območjih, ki jih je v preteklosti že obremenilo močno onesnaženje, je enako pomembno kot urejanje in nadzorovanje obstoječih obremeni- tev okolja. Raziskovalne in projektne aktivnosti Oddelka za geografijo so že vrsto let usmer- jene na področja preučevanja razvrednotenih območij. Prostorske razširjenosti in značilnosti razvrednotenega prostora pogosto odražajo nedelovanje prostorskega na- črtovanja na sistemski ravni. K pojavljanju novih razvrednotenih območij (v naših raziskavah smo bili prednostno usmerjeni na funkcionalno razvrednotena območja (FRO)) prispevajo nagle družbene in gospodarske spremembe, ki se kažejo v velikem razkoraku med potrebami (celo zahtevami) investitorjev po novih območjih za razvoj različnih dejavnosti na eni ter vedno večjo dinamiko opuščanja že vzpostavljenih de- javnosti na drugi strani. Številnim je treba nameniti posebno pozornost tudi zaradi starih okoljskih bremen, ki predstavljajo potencialno onesnažena območja. Slovenija pri sistemski obravnavi onesnaženih območij zaostaja za večino evrop- skih držav. Z dvema aplikativnima projektoma smo geografi ta zaostanek, v sodelova- nju z naročnikom (Ministrstvo za okolje in prostor), nekoliko zmanjšali. Prvi projekt je potekal leta 2021 (Izdelava baze potencialno onesnaženih območij skupaj z aplikacijo in njihov prostorski zajem) in je predstavljal smiselno vsebinsko nadaljevanje našega dosedanjega dela na FRO. Z njim smo v Sloveniji prvič aktivno pristopili k celovitemu upravljanju z onesnaženimi območji, ki naj bi po vzoru številnih evropskih držav po etapah vključevalo štiri sklope, in sicer: a) prepoznavanje onesnaženih območij, b) preliminarne raziskave prepoznanih lokacij, c) podrobne raziskave izbranih območij in d) implementacijo ukrepov za zmanjševanje tveganj za onesnaženje. S projektom smo naslovili le prvi sklop. Glede na to, da v Sloveniji pred tem nismo razpolagali z enotno opredelitvijo onesnaženih območij niti potencialno onesnaženih območij in da tudi med različnimi evropskimi državami raba tega pojma ni poenotena, so bili ključni izzivi projekta: Dela 58 - FINAL.indd 166 2. 03. 2023 10:41:20 167 POROČILA • izdelava metodologije za izbor območij, ki jih lahko opredelimo kot POO, • vzpostavitev podatkovne (in prostorske) baze POO z aplikacijo in pregledoval- nikom ter • opredelitev relevantnih značilnosti evidentiranih POO z vidika njihovega po- tencialnega vpliva na okolje in zdravje ljudi ter z vidika njihove morebitne sana- cije. Ker evidenca lokacij POO vključuje območja različnih dejavnosti (od rudarskih obratov, odlagališč odpadkov, letališč, pristanišč, nekdanjih vojaških oporišč, bencin- skih črpalk, kemičnih čistilnic, območij kmetijske dejavnosti, območij, ki so bila v preteklosti onesnažena zaradi odlaganja odpadkov idr.), smo v bazo po zgledu tujih držav in lastni kritični presoji vključili podatke iz zelo različnih virov. Temeljili smo na naši evidenci funkcionalno razvrednotenih območij (tistih, kjer smo zabeležili sum na okoljsko razvrednotenje, takšnih je bilo 410 območij). V sodelovanju z naročni- kom smo vključili še območja iz Evidence zaprtih industrijskih odlagališč (del lokacij se je prekrival z območji FRO), območja iz Evidence zaprtih komunalnih odlagališč, območja iz baze SEVESO zavezancev ter nekaj dodatnih kritičnih lokacij na predlog naročnika. Skupno smo v bazo vključili 532 lokacij. Za bazo POO smo skupaj z naroč- nikom za spremljanje predvideli kar 62 različnih atributov, ki se nanašajo na osnovne metapodatkovne značilnosti (ID, ime, datum popisa, status lokacije …), lokacijo (re- gija, občina, vodno območje, vodonosni sistem, katastrska občina, parcela …), zna- čilnosti in opis (raba zemljišč, tip tal, oddaljenost od vode, prisotnost na poplavnem, vodovarstvenem območju in območjih drugih režimov varovanja, lastništvo, stopnja opuščenosti …), onesnaženje (povzročitelj onesnaževanja, viri onesnaževanja, ugoto- vljena prisotnost onesnaževal v tleh in vodi), izvajanje ukrepov in monitoring (vrste izvajanja ukrepov in monitoringa) ter drugo. Za grafični prikaz baze smo izdelali in- teraktivno aplikacijo s pregledovalnikom, ki deluje v okolju ArcGIS Online. Preliminarne analize zbranih podatkov in lokacij POO so pokazale, da glede na dejavnost onesnaženja izrazito prevladujejo območja industrijske in storitvene de- javnosti (skupaj z območji rudarjenja), ki jim sledijo območja odlaganja. Po viru onesnaženja prevladuje odlaganje različnih vrst odpadkov (gradbeni, industrijski, komunalni ipd.) in nasipanje različnih materialov, industrija ter dejavnosti pridobi- vanja mineralnih surovin. Velik del POO ima izrazito neugodno lokacijo, saj ležijo bodisi na zavarovanih območjih, območjih Nature 2000, vodovarstvenih območjih ali poplavnih območjih. Kot posledica zatečenega stanja preteklega industrijskega razvo- ja, ki je bil vezan na bližino vode, je več kot polovica POO od vode oddaljenih manj kot 50 metrov. Dela 58 - FINAL.indd 167 2. 03. 2023 10:41:20 168 Dela 58 | 2022 | 151–180 Zaslonski posnetek pregledovalnika potencialno onesnaženih območij v Sloveniji – trenutno še v interni rabi za potrebe resornega ministrstva. V letu 2022 smo za naročnika delo nadaljevali s projektom z naslovom Nadgra- dnja evidence potencialno onesnaženih območij v Sloveniji in izdelava metodologije za opredelitev prednostnih območij za pripravo in implementacijo ukrepov. Namen nada- ljevanja sodelovanja z resornim ministrstvom je bil dvojen. V prvi fazi smo evidenco POO s prvotnih 532 lokacij nadgradili z novimi prepoznanimi okoljsko kritičnimi lokacijami ter jo z vključitvijo območij iz baze Evidence IED upravljalcev povečali na 671 lokacij. V drugi fazi pa smo za POO (in kjer je bilo to relevantno tudi za njihova vplivna območja znotraj radija 1 km) na podlagi izsledkov iz literature izoblikovali širok nabor kazalnikov, s pomočjo katerih smo z metodo večkriterijskega vrednotenja izračunali kombinirano oceno stopnje občutljivosti okolja in nevarnosti za zdravje ljudi ob morebitnem onesnaženju. Slednja bo služila kot ena izmed podlag za odloča- nje o prednostni obravnavi posameznih POO znotraj sistema celovitega upravljanja z onesnaženimi območji, ko bo ta enkrat dokončno vzpostavljen. V proces večkriterijskega vrednotenja smo vključili kriterije oziroma skupine soro- dnih kazalnikov, ki vključujejo: prebivalstveni vidik (število prebivalcev in delež kme- tijskih zemljišč na vplivnem območju POO), vidik tal (možnost vstopa onesnaževal v prehranjevalno verigo ter dovzetnost tal za izpiranje onesnaževal v podzemno vodo na območju POO, prepustnost kamnin na območju POO), vidik vode (oddaljenost POO oziroma njegovega vplivnega območja od površinskih voda, prisotnost POO oziroma njegovega vplivnega območja na poplavnem in vodovarstvenem območju) ter vidik ohranjanja narave (prisotnost POO na območju Nature 2000 oziroma na zavarovanih območjih). Dela 58 - FINAL.indd 168 2. 03. 2023 10:41:20 169 POROČILA Kazalnike smo standardizirali tako, da smo vsakega izmed njih razvrstili v 5 razre- dov, kjer je 1. razred predstavljal najmanj problematično, 5. pa najbolj problematično kategorijo. Z metodo AHP smo na podlagi njihove medsebojne primerjave posame- zne kriterije obtežili, pri čemer sta se s skupnim vplivom 75 % za najpomembnejša pokazala kriterija, ki vključujeta vidik vode in vidik tal. Nazadnje smo kriterije med seboj združili ter jih razvrstili v 5 razredov glede na potrebo po prednostni obravnavi z vidika kombinirane ocene stopnje občutljivosti okolja in nevarnosti za zdravje ljudi ob morebitnem onesnaženju. Izkazalo se je, da je na 3,1 % POO prednostna obravna- va nujna, zelo potrebna pa še na dodatnih 20,6 % lokacij. Preko opisanih projektnih aktivnosti smo torej na Oddelku za geografijo Filozof- ske fakultete vzpostavili prvo celovito bazo POO v Sloveniji, ki predstavlja osnovo za implementacijo celovitega upravljanja z onesnaženimi območji na državni ravni. S tem smo se postavili ob bok številnim evropskim državam, ki s tovrstnimi podatki in učinkovitimi sistemi upravljanja že leta ciljno ukrepajo – izvajajo sistematično sa- nacijo perečih onesnaženih območij. Prve rezultate in slovenski pristop k problema- tiki smo že predstavili na konferenci na Slovaškem (simpozij »Contaminated sites«), Nekdanja prašičja Farma Ihan predstavlja območje, kjer je zaradi občutljivosti okolja njegova prednostna obravnava zelo potrebna. Dela 58 - FINAL.indd 169 2. 03. 2023 10:41:25 170 Dela 58 | 2022 | 151–180 Kartografski prikaz POO glede na potrebo po prednostni obravnavi (ocena stopnje občutljivosti okolja in nevarnosti za zdravje ljudi ob morebitnem onesnaženju). Ob vsaki konferenci »Contaminated Sites« izide zbornik kratkih prispevkov. Dela 58 - FINAL.indd 170 2. 03. 2023 10:41:26 171 POROČILA krajši prispevek pa tudi objavili v konferenčnem zborniku. V bližnji prihodnosti na- meravamo z delom nadaljevati in rezultate objaviti tudi v obliki znanstvenih člankov v domačih in tujih znanstvenih revijah. Z vzpostavitvijo evidence POO ter naročniku prilagojeno aplikacijo raziskovalci Oddelka za geografijo nadaljujemo z uspešnimi aplikativnimi raziskavami v podpo- ro trajnostnemu razvoju. Baza predstavlja dodatno podlago pri vzpostavitvi monito- ringa onesnaženosti tal, predvsem pa uporabniku (Ministrstvo za okolje in prostor) omogoča sistematični zajem, urejanje in analizo podatkov ter ciljno naslavljanje one- snaženih območij v Sloveniji. Barbara Lampič in Tajan Trobec Že od leta 2013 na Slovaškem, pod okriljem njihove nacionalne okoljske agencije in Ministrstva za okolje, potekajo odmevne mednarodne konference »Contaminated sites«, usmerjene prav v izmenjavo izkušenj strokovnjakov in »praktikov«. V letu 2022 smo se je prvič udeležili tudi Slovenci. Dela 58 - FINAL.indd 171 2. 03. 2023 10:41:29 172 Dela 58 | 2022 | 151–180 CELSA BILATERALNI RAZISKOVALNI PROJEKT S KU LEUVEN NA TEMO PODPORNEGA OKOLJA ZA NOVE PRISTOPNIKE V KMETIJSTVO Med leti 2018 in 2021 smo na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Lju- bljani izvajali projekt NEWBIE (New Entrant netWork: Business models for Innovation, entrepreneurship and resilience in European agriculture), ki je tematska mreža in je finan- ciran iz programa Obzorje 2020. V projektu je sodelovalo deset projektnih partnerjev, ki so prihajali iz prakse, univerze in raziskovalnih inštitucij. Ker je bil projekt NEWBIE tematska mreža, se je osredotočal na komunikacijo in vzpostavitev delujoče podporne mreže za nove pristopnike v kmetijstvo, manj pa na sistematičen raziskovalni pristop k preučevanju fenomena novih pristopnikov v kmetijstvo in s tem na podeželje. Ker se je pokazal ta raziskovalni manko, sta Oddelek za geografijo FF UL in KU Leuven nadgradila sodelovanje v okviru dvoletnega bilateralnega raziskovalnega projekta z naslovom »Analiza podpornega okolja za nove pristopnike v kmetijstvo«, program financiranja CELSA. Program CELSA (Central Europe Leuven Strategic Alli- ance) je bil vzpostavljen leta 2016 med šestimi evropskimi univerzami v štirih mestih: Leuven, Ljubljana, Budimpešta in Praga. Vodilni partner je Katoliška univerza v Le- uvenu (KU Leuven). Namen programa CELSA je krepitev sodelovanja med sodelujo- čimi univerzami, izmenjava znanj in izkušenj in naslavljanje raziskovalnih mankov v evropskem prostoru. Program CELSA podpira raziskovalce na začetku karierne poti. Omogoči jim do dve leti sofinanciranja raziskovalnega dela na določeno tematiko. Z Oddelka za geografijo FF UL v projektu sodeluje Sara Mikolič pod mentorstvom dr. Irme Potočnik Slavič in dr. Barbare Lampič, s KU Leuven (Fakulteta za znanosti o Zemlji in okolju, Oddelek za bioekonomijo) pa Mertijn Moeyersons pod mentor- stvom dr. Erika Mathijsa in dr. Tesse Avermaete. V okviru projekta CELSA smo izvedli vzporedno raziskavo sistema znanja in ino- vacij na področju kmetijstva (AKIS) v Sloveniji in Flandriji (Belgija). Zanimali so nas vstopni in poslovni modeli novih pristopnikov v kmetijstvo ter njihovo podporno okolje. Med majem in novembrom 2021 smo anketirali in intervjuvali 60 kmetov in različne predstavnike podpornega okolja ter organizirali študijske obiske Flandrije (december 2021) in Slovenije (maj 2022). Projekt je tudi vključeval enotedensko razi- skovalno gostovanje na KU Leuven (oktober 2022). Ugotovili smo, da med novimi pristopniki v kmetijstvo prevladujejo nasledstvo družinskih kmetij s preskokom generacije ali prenosom na druge sorodnike, vstop v kmetijstvo zaradi želje po spremembi karierne usmeritve ali življenjskega sloga ter Dela 58 - FINAL.indd 172 2. 03. 2023 10:41:29 173 POROČILA uvid poslovne priložnosti v kmetijstvu. Kot novega pristopnika ali pristopnico v kme- tijstvo smo opredelili tiste kmete in kmetice, ki prevzamejo kmetijo in vpeljejo nov poslovni model ali pa vstopijo v kmetijstvo kot popolni novinci. Ovire, s katerimi se soočajo novi pristopniki v kmetijstvo, so dostop do zemlje in kapitala, sledi trženje, dostop do delovne sile, informacij in znanja. Zanimalo nas je, kdo tvori podporno okolje za nove pristopnike v kmetijstvo, kje črpajo znanje in informacije in kdo jim svetuje pri pomembnejših odločitvah na kme- tijah, ki prinašajo inovacije v kmetijski sektor in s tem na podeželje. V posamezni državi je bilo omenjenih več kot 80 različnih akterjev, deležnikov podpornega okolja. Novi pristopniki v kmetijstvo, še zlasti pa popolni novinci, so s strani formalnega podpornega okolja pogosto spregledani. Bolj kot formalne mreže znanja in informacij so zanje pomembne neformalne mreže. Pokazale so se tudi nekatere razlike in po- dobnosti med Slovenijo in Belgijo. Rezultati bodo objavljeni v skupnem znanstvenem članku. Univerza v Ljubljani in KU Leuven pa tudi pripravljata prijavo novega razi- skovalnega projekta na program Obzorje. Sara Mikolič V kratke oskrbne verige v Leuvenu vstopajo novinci v kmetijsko-živilskem sektorju. Dela 58 - FINAL.indd 173 2. 03. 2023 10:41:30 174 Dela 58 | 2022 | 151–180 MODRA FAKULTETA: ODGOVOR UNIVERZE V LJUBLJANI NA DOLGOŽIVOST Ljudje živimo dlje. Starost, kot jo danes poznamo, je novo obdobje, zato različne zna- nosti iščejo nove odgovore, kako prispevati k osebnemu in družbenemu blagostanju v času dolgoživosti. Tako konceptualna orodja, s katerimi mislimo starost, kot nove prakse nastajajo tudi na univerzah. Na Univerzi Stanford se je razvil Center on Lon- gevity1, razvija se gibanje Age Friendly University2 (Starosti prijazna univerza). Tudi Univerza v Ljubljani razvija nove prakse, s katerimi želi prispevati k hitremu prenosu znanja med vse ljudi, torej tudi med starejše. Prispevati želi tudi k temu, da se imple- mentira znanstvena odkritja, IKT tehnologija, da se razvijajo nove socialne norme, ki prispevajo k rušenju starizma. Tako kot je odraščanje dinamičen proces, je tudi staranje dinamično, individualno različno in odvisno od okoliščin. Sodobni starejši se starajo drugače, ustvarjajo nove življenjske poteke in so akterji svojega življenja. Različne raziskave (antropološke, psihološke, sociološke, biološke, geografske idr.3) ugotavljajo, kako pomembno je, da so starejši mentalno in telesno dejavni, vključeni v dobre medsebojne odnose v družinah in lokalnih skupnostih. Z novimi ugotovitvami se razvijajo tudi novi modeli izobraževanja. Razvijajo se raz- lični programi za starejše na univerzah, sodobne akademije za starejše (Modern Elder Academy), ki so šole modrosti, programi za potovanja in izobraževanja (Road Scholar4), medgeneracijski potovalno-izobraževalni programi. Univerza v Ljubljani kot družbeno odgovorna univerza razvija Modro fakulteto5 kot model izobraževanja starejših, ki na različne načine povezuje starejše študente z novim znanjem in mlajšimi generacijami. Modra fakulteta razvija programe za starejše, sledeč Strategiji Univerze v Ljubljani 2022–20276, ki opredeljuje UL kot »soustvarjalko družbe znanja in širše družbene blaginje na temeljnih vrednotah etičnega sobivanja«. Modra fakulteta je del progra- mov vseživljenjskega učenja, poteka v sklopu klubov Alumni UL in želi: (a) prispe- vati k razvoju vključujoče univerze, (b) povečati poznavanje staranja in starosti, (c) razvijati nove programe, ki spodbujajo pretok znanja in sodelovanje z okoljem, (č) promovirati znanje starejših. V študijskem letu 2022/23 poteka največ programov za starejše na Filozofski fakul- teti. Sodelavke in sodelavci Oddelka za geografijo želimo skupaj s slušatelji raziskova- ti, na kakšen način generacije 65+ načrtujejo izlete in kaj jih v geografsko raznolikih Dela 58 - FINAL.indd 174 2. 03. 2023 10:41:30 175 POROČILA slovenskih pokrajinah najbolj privlači. Pridobljena spoznanja bomo oblikovali v turi- stični vodnik, ki bo prilagojen pričakovanjem in potrebam generacij 65+, pri čemer ga želimo pripraviti v digitalni obliki. Na tedenskih srečanjih (po dve uri) v zimskem semestru 2022/2023 smo aktivno povezali bogate izkušnje slušateljic z delom naših bibliotekark, učiteljev, mladih raz- iskovalcev, študentov in upokojenih ter zunanjih sodelavcev, kot tudi članov Alumni kluba AGUL. Odločili smo se, da naša srečanja ne bodo potekala v obliki klasičnih predavanj, ampak bolj kot »raziskovalni krožek«. Tako za vsako srečanje izberemo tematiko, ki se vsebinsko navezuje na naš cilj. Vsakokratni predavatelj svoje znanje, izkušnje in predloge deli s slušatelji, ki angažirano sodelujejo v razpravi – le-to obli- kujejo s svojimi izkustvi, predlogi in rešitvami. Ob predstavitvi bogate zbirke turističnih in planinskih vodnikov, ki jih hrani knji- žnica Oddelka za geografijo, so slušatelji prepoznavali ključne vsebine in organizacij- ske poudarke, ki jih imajo že izdani vodniki in ki bodo – vsaj nekateri in v primer- ni obliki – verjetno vključeni tudi v vodnik, namenjen generacijam 65+. Dr. Anton Gosar je kot soavtor (skupaj z dr. Matjažem Jeršičem) prvega in večkrat nagrajenega turističnega vodnika v samostojni Sloveniji slušateljem predstavil koncept snovanja vodnika, pa tudi nekaj praktičnih nasvetov. Potovalne navade Slovencev in značilnosti t. i. dostopnega turizma (ki tudi pomembno zaznamuje potovalne navade generacij 65+) je na zelo celovit način predstavil dr. Dejan Cigale. Iskanje zanimivih in uporabnih informacij v kartografski zbirki (5. 10. 2022, foto: L. Miklič Cvek). Dela 58 - FINAL.indd 175 2. 03. 2023 10:41:32 176 Dela 58 | 2022 | 151–180 Kaj poznamo in kaj bi radi spoznali na Pohorju (2. 11. 2022, foto: M. Krevs). Slušatelje smo povprašali, v katero slovensko pokrajino bi radi šli oz. bi za tovrsten izlet radi pripravili turistični vodnik. Prevladalo je mnenje, da slabo poznajo Pohorje in da bi bilo zanimivo pripraviti vodnik za območje, ki ga želijo obiskati. Zato smo z dr. Darkom Ogrinom spoznavali geografske utrinke s Pohorja – med drugim čiz- lakit, glažute, visoka barja in gozdna prostranstva. Obstoječo turistično ponudbo na Pohorju in bogato turistično promocijsko gradivo je slušateljem predstavila ga. Breda Retuznik z Razvojne agencije Kozjansko. Dela 58 - FINAL.indd 176 2. 03. 2023 10:41:32 177 POROČILA Naši slušatelji so zelo dinamični, konstruktivno kritični in vedno pripravljeni na argumentirano razpravo. Ker bi radi, da raziskovalni krožek slušatelje spodbudi tudi k uporabi digitalnih orodij, s katerimi bi zasnovali e-turistični vodnik, sta dr. Blaž Repe in dr. Marko Krevs predstavila glavne značilnosti orodja StoryMaps: način rokovanja, izrazne možnosti in uporabnost za potrebe slušateljev. Kot zelo pomembni udeleženci našega raziskovalnega krožka so se izkazali študentje geografije, ki pomagajo besede in predloge slušateljev vključiti v digitalne vsebine – tako se zemljevidi, slike, opisi, praktične informacije postopno vključujejo v skupno e-gradivo za izlet na Pohorje, ki ga nameravamo izvesti ob zaključku semestra. Spodbudne besede sta udeležencem študijskega krožka namenili tako vodja in ko- ordinatorica Modre fakultete kot tudi predstojnica Oddelka za geografijo, dr. Katja Vintar Mally. Zahvaljujemo se vsem vpletenim na Oddelku za geografijo, da sredine popoldneve in večere v GIKL-u delite z zanimivimi slušatelji, razširjate uporabna zna- nja in ideje. Upamo, da se nam v zimskem semestru 2023/2024 pridružijo nove starejše štu- dentke in študenti, s katerimi bomo na praktičen in inovativen način vključevali sta- rejše v izobraževanje in raziskovanje, obenem pa tudi na UL spodbudili interdiscipli- narno raziskovanje staranja ter izobraževanja o staranju in starosti, zlasti pa ozaveščali javnosti o značilnostih staranja. Opombe 1 Stanford Center on Longevity (https://longevity.stanford.edu/) je aprila 2022 izdal publikacijo The New Map of Life https://longevity.stanford.edu/the-new-map-of-life-full-report/, kjer ugo- tavljajo, da je stoletno življenje tukaj in da je treba razvijati nove strategije, politike, prakse itd. 2 AFU Global Network. URL: https://www.geron.org/programs-services/education-center/age- -friendly-university-afu-global-network (citirano 15. 12. 2022). 3 Glej npr. raziskave o modrih območjih (Blue Zones), med katerimi je npr. Sardinija, ki ugo- tavljajo, kako pomembni so dobri medsebojni odnosi, medsebojna povezanost v skupnost; pa tudi o načinih in realnosti pri oblikovanju starosti prijaznih podeželskih skupnosti (Russell, E., Skinner, M. W., Colibaba, A., 2021. Developing rural insights for building age-friendly com- munities. Journal of Rural Studies, 81, str. 336–344. DOI: 10.1016/j.jrurstud.2020.10.053.). 4 Programi Road Scholar 2023 so na povezavi https://www.roadscholar.org/collections/2023/ (citirano 15. 12. 2022). 5 Modra fakulteta https://www.uni-lj.si/alumni/modra_fakulteta/ in motivacijski nagovor pro- fesorice na Modri fakulteti https://www.facebook.com/AlumniUL/videos/247425770689518/ (oboje citirano 15. 12. 2022). 6 Strategija Univerze v Ljubljani 2022–2027. Ljubljana. URL: https://www.uni-lj.si/o_univer- zi_v_ljubljani/strategija_ul/ (citirano 17. 12. 2022). Nives Ličen in Irma Potočnik Slavič Dela 58 - FINAL.indd 177 2. 03. 2023 10:41:32 178 Dela 58 | 2022 | 151–180 TRAJNOSTNI RAZVOJ TURIZMA – PRAKSE IN PRISTOPI V SRBIJI IN SLOVENIJI S koncem leta 2022 se zaključuje projekt bilateralnega sodelovanja med Srbijo in Slovenijo Trajnostni razvoj turizma – prakse in pristopi v Srbiji in Sloveniji, ki ga je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Vsebina raziskovanja je bila finančno podprta tudi s sredstvi raziskovalnega programa Trajno- stni regionalni razvoj Slovenije ter projektnega financiranja s srbske strani. V njem sta sodelovala Geografska fakulteta beograjske univerze in Oddelek za geografijo Filozof- ske fakultete Univerze v Ljubljani. Geografi z obeh fakultet (ljubljanske in beograjske) so že daljše obdobje strokovno povezani. Bilateralni projekt je tako tudi izraz želje po nadaljevanju in okrepitvi dosedanjega plodnega sodelovanja. Projekt je obravnaval tematiko trajnostnega razvoja turizma v obeh državah, pri čemer je povezoval razi- skovalno delo članov obeh raziskovalnih skupin. Takšna obravnava je smiselna tudi zaradi tega, ker gre za prostorsko bližnji območji s številnimi medsebojnimi vezmi na področju turizma. Skupno delo je omogočilo osvetliti trajnostni turizem s širše (nadnacionalne) perspektive ter ponudilo vpogled v razumevanje tega koncepta in v prakse, ki so v zvezi z njim prisotne v obeh državah. Člani projektne skupine novembra 2022 na Jezerskem (foto: B. Lampič). Dela 58 - FINAL.indd 178 2. 03. 2023 10:41:34 179 POROČILA Turizem pogosto ključno prispeva h gospodarskemu in regionalnemu razvoju. To še posebej velja za podeželska območja, na katerih primanjkuje drugih razvoj- nih priložnosti. Na ta način turizem pripomore tudi k bolj pozitivnim demografskim procesom in k ohranitvi poselitve pa tudi k varstvu zavarovanih območij. Na drugi strani rast turizma s sabo prinaša tudi nekatere negativne učinke. Tudi zaradi pojava slednjih je v zadnjih dveh desetletjih v zvezi s turizmom čedalje pogosteje pozornost namenjena trajnostnemu razvoju (in trajnostnemu turizmu) kot razvojni paradigmi, ki naj bi upoštevala tako okoljski kot družbeni in ekonomski vidik ter naj bi dolgoroč- no pripomogla k čim večjim pozitivnim ter čim manjšim negativnim učinkom. Projekt se je posvečal dosedanjim praksam, pristopom in izkušnjam na področju trajnostnega razvoja turizma, pogledom različnih akterjev na trajnostni turizem ter razvojnim potencialom na tem področju. Člani srbske projektne skupine so bili Sne- žana Đurđić, Marija Belij Radin, Dejan Filipović, Sanja Pavlović in Nikola Todorović, v slovenski projektni skupini pa smo sodelovali Nejc Bobovnik, Dejan Cigale, Barbara Lampič, Sara Mikolič, Irma Potočnik Slavič in Lea Rebernik. V nekatere aktivnosti je bila vključena tudi mlada raziskovalka na Oddelku za geografijo Jasna Sitar. V okviru projektnega sodelovanja je bilo izvedenih več medsebojnih obiskov, ki so vključevali tudi obilico terenskega dela. Tako smo bili na obisku v Srbiji v novembru 2021 in juniju 2022, srbski partnerji pa so obiskali Slovenijo decembra 2021 in novembra 2022. Ker je bilo v okviru projekta veliko pozornosti namenjene zavarovanim in podeželskim območjem, je bil izbor obiskanih lokacij v skladu s tem. V Srbiji smo med drugim obiskali zavarovana območja Avale in Fruške gore ter Koviljsko-petrovaradinski rit. Ogledali smo si tudi nekaj izbranih primerov po- deželskega turizma in dopolnilne ponudbe na severozahodu ožje Srbije (Mačva), in sicer v naseljih Lipolist in Varna. Pri tem so nam posamezni ponudniki predstavili svojo dosedanjo razvojno pot, značilnosti trenutne ponudbe in povpraševanja ter možnosti in načrte za prihodnji razvoj. V Sloveniji smo s srbskimi partnerji obiskali krajinski park Ljubljansko barje ter opravili številne razgovore z različnimi ponu- dniki in drugimi akterji s področja razvoja turizma, npr. predsednikom Združenja turističnih kmetij Slovenije Matijo Vimpolškom, županom občine Jezersko Andre- jem Karničarjem, predstavnikoma Turizma Ljubljana Alenko Soršak in mag. Mi- tjo Predovnikom ter drugimi. V okviru bilateralnega obiska je bil v letošnjem letu (2022) na daljšem, petnajstdnevnem delovnem obisku v Ljubljani tudi mlajši srb- ski raziskovalec Nikola Todorović, ki se je med drugim udeležil različnih terenskih aktivnosti, na Oddelku za geografijo pa je tudi pripravil predavanje, v katerem je predstavil vsebino svojega doktorskega raziskovalnega dela. Dela 58 - FINAL.indd 179 2. 03. 2023 10:41:34 180 Dela 58 | 2022 | 151–180 Narodni park Fruška gora je bil ustanovljen leta 1960 in je najstarejši narodni park v Srbiji (foto: D. Cigale). V zvezi z vsebino bilateralnega projekta sta bile že pripravljena dva znanstvena članka (Aspects of tourism sustainability on organic farms in Slovenia ter Seasonality and sustainability of tourism – case study: protected mountain areas in Serbia). Prip- ravljamo tudi skupno monografsko publikacijo, ki naj bi bila predvidoma dokončana v letu 2023. Vzpostavljene vezi naj bi služile tudi kot temelj za prihodnje dolgoročno sodelovanje in eden izmed izrazov tega je tudi že izpeljana prijava novega bilateral- nega projekta. Dejan Cigale Dela 58 - FINAL.indd 180 2. 03. 2023 10:41:36 181 NAVODILA AVTORJEM ZA PRIPRAVO PRISPEVKOV V ZNANSTVENI REVIJI DELA 1. Znanstvena revija DELA je periodična publikacija Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izhaja od leta 1985. Namenjena je predstavitvi znan- stvenih in strokovnih dosežkov z vseh področij geografije in sorodnih strok. Od leta 2000 izhaja dvakrat letno v tiskani in elektronski obliki (https://journals.uni-lj.si/ Dela). Revija je uvrščena v mednarodne baze (Scopus, CGP – Current Geographical Publicaons, DOAJ, ERIH PLUS, GEOBASE, Central and Eastern European Academic Source, GeoRef) in ima mednarodni uredniški odbor. 2. V prvem delu so objavljeni znanstveni članki (1.01 in 1.02 po kategorizaciji COBI- SS). V drugem delu se objavljajo informativni prispevki v rubriki POROČILA, in sicer biografski prispevki (obletnice, nekrologi), predstavitve geografskih monografij in revij, pomembnejše geografske prireditve in drugi dogodki idr. 3. Znanstveni in strokovni članki so lahko objavljeni v treh jezikovnih različicah: dvo- jezično slovensko-angleško, samo v slovenskem jeziku, samo v angleškem jeziku. Pri- spevki morajo imeti naslednje sestavine: • naslov članka; • ime in priimek avtorja/avtorjev; • avtorjev poštni naslov (npr. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Aškerčeva cesta 2, SI-1000 Ljubljana); • avtorjev elektronski naslov; • ORCID (če ga avtor ima); • izvleček (skupaj s presledki do 500 znakov); • ključne besede (do 8 besed); • besedilo članka (skupaj s presledki do 30.000 znakov; v primeru daljših prispev- kov naj se avtor predhodno posvetuje z urednikom); • v primeru enojezičnih člankov tudi povzetek/summary v drugem jeziku (skupaj s presledki od 5000 do 8000 znakov) ter prevod izvlečka in ključnih besed v drugi jezik; • ime prevajalca. 4. Članek naj ima naslove poglavij in naslove podpoglavij, označene z arabskimi številkami v obliki desetiške klasifikacije (npr. 1 Uvod, 2 Metode, 3 Rezultati in raz- prava, 4 Sklep, Literatura in viri ipd.). Razdelitev članka na poglavja je obvezna, pod- poglavja naj avtor uporabi le izjemoma. NAVODILA AVTORJEM Dela 58 - FINAL.indd 181 2. 03. 2023 10:41:37 182 5. Avtorji naj prispevke pošljejo v digitalni obliki v formatih *.doc, *.docx ali *.odt. Digi- talni zapis besedila naj bo povsem enostaven, brez slogov in drugega zapletenega obliko- vanja, brez deljenja besed, podčrtavanja in podobnega. Avtorji naj označijo le krepki in ležeči tisk. Besedilo naj bo v celoti izpisano z malimi tiskanimi črkami (velja tudi za na- slove in podnaslove, razen velikih začetnic), brez nepotrebnih krajšav, okrajšav in kratic. 6. Zemljevidi, grafične priloge in fotografije morajo upoštevati največjo velikost v ob- javljenem delu, to je 125 x 180 mm. Rastrski formati (*.tiff ali *.jpg) morajo biti odda- ni v digitalni obliki z ločljivostjo najmanj 300 pik na palec (dpi). Zemljevidi in druge grafične priloge v vektorski obliki (*.ai, *.pdf, *.cdr) morajo vsebovati fonte, večje od 6 pt. Grafikoni morajo biti izdelani s programom Excel ali sorodnim programom (av- torji jih oddajo skupaj s podatki v izvorni datoteki, npr. Excelovi preglednici). Če avtorji ne morejo oddati prispevkov in grafičnih prilog v navedenih oblikah, naj se predhodno posvetujejo z urednikom. Za grafične priloge, za katere avtorji nimajo avtorskih pravic, morajo priložiti fotokopijo dovoljenja za objavo, ki so ga pridobili od lastnika avtorskih pravic. 7. Avtorji so dolžni upoštevati način citiranja v članku ter oblikovanje seznama virov in literature, preglednic in ostalega grafičnega gradiva, kot je to navedeno v podrob- nejših navodilih za pripravo člankov na povezavi https://journals.uni-lj.si/Dela/abo- ut/submissions#authorGuidelines. Za dela, ki jih je avtor uporabil v elektronski obli- ki, naj poleg bibliografskih podatkov navede še elektronski naslov, na katerem je delo dostopno bralcem, in datum citiranja. Za znanstvene članke s številko DOI avtorji navedejo DOI številko. 8. Znanstveni članki bodo recenzirani. Recenzentski postopek je praviloma ano- nimen, opravita ga dva kompetentna recenzenta. Recenzenta prejmeta članek brez navedbe avtorja članka, avtor članka pa prejme recenzentove pripombe brez navedbe recenzentovega imena. Če recenziji ne zahtevata popravka ali dopolnitve članka, se avtorju članka recenzij ne pošlje. Uredniški odbor lahko na predlog recenzentov za- vrne objavo prispevka. 9. Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji: • Pisci besedila z imenom in priimkom avtorstva potrjujejo, da so avtorji odda- nega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji DELA v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakul- teta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana). O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik. • Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnili škodo in stroške. NAVODILA AVTORJEM Dela 58 - FINAL.indd 182 2. 03. 2023 10:41:37 183 • Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 In- ternational License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pome- ni, da se lahko besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremem- be, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko predelava distribu- ira le pod licenco, ki je enaka tej. • Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno dis- tribucijo različice dela, objavljene v reviji (npr. oddaja v institucionalni repozi- torij ali objava v knjigi), z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji. • Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela. 10. Avtor sam poskrbi za jezikovno ustreznost svojega besedila in prevoda (vključno z izvlečkom, ključnimi besedami in povzetkom članka). Če je besedilo jezikovno ne- ustrezno, ga uredništvo vrne avtorju, ki mora poskrbeti za lektorski pregled besedila. Če obseg avtorskega dela ni v skladu z navodili za objavo, avtor dovoljuje izdajatelju, da ga po svoji presoji ustrezno prilagodi. 11. Izdajatelj poskrbi, da bodo vsi prispevki s pozitivno recenzijo objavljeni, če bo imel zagotovljena sredstva za tisk. O razporeditvi prispevkov odloča uredniški odbor. Vsakemu avtorju pripada en brezplačen tiskan izvod publikacije. 12. Avtorji naj prispevke pošljejo na elektronski naslov dela_geo@ff.uni-lj.si ali pa od- dajo na spletni strani revije (https://journals.uni-lj.si/Dela/login). NAVODILA AVTORJEM Dela 58 - FINAL.indd 183 2. 03. 2023 10:41:37 184 INSTRUCTIONS FOR AUTHORS PREPARING ARTICLES FOR THE SCIENTIFIC JOURNAL – DELA 1. The scientific journal DELA is a periodical publication of the Department of Ge- ography, Faculty of Arts, University of Ljubljana. It has been published since 1985. It is dedicated to presenting scientific and technical achievements in all fields of geo- graphy and related disciplines. Since 2000 it has been published twice yearly in print and electronic form (https://journals.uni-lj.si/Dela). The magazine is included in the international databases (Scopus, CGP – Current Geographical Publicaons, DOAJ, ERIH PLUS, GEOBASE, Central and Eastern European Academic Source, GeoRef) and has an international Editorial Board. 2. Published in the first part are scientific articles (1.01 and 1.02 by COBISS categorisa- tion). Published in the second part are informative articles categorised as REPORTS as well as biographical contributions (anniversaries, obituaries), reviews of geographical monographs and journals, major events in the field of geography and other events, etc. 3. Scientific articles may be published in one of three language configurations: bilin- gual Slovene-English, entirely in Slovene or entirely in English Articles must have the following components: • Article title; • Name and surname of author/authors; • Author’s address (eg. Department of Geography, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana, Slovenia); • Author’s email; • Author’s ORCID (if available); • Abstract (up to 500 characters with spaces); • Keywords (up to eight); • Article text (up to 30,000 characters with spaces; for longer articles authors should consult with the editor before submitting); • In cases of articles written in one language, these must also include a summa- ry in the other language (between 5,000 and 8,000 characters with spaces) and translations of the abstract and keywords; • Name of translator. 4. The article should have chapter headings and subheadings identified with Arabic numerals in the form of decimal classification (e.g. 1 Introduction, 2 Methods, 3 Re- sults and discussion, 4 Conclusion, References etc.). Structuring the article in chapters is mandatory, authors may use sub-chapters only in exceptional cases. INSTRUCTIONS FOR AUTHORS Dela 58 - FINAL.indd 184 2. 03. 2023 10:41:37 185 5. Authors should submit their articles as digital copies – format may be *.doc, *.docx or or *.odt. The digital version of the text should be completely clean, without styles and other sophisticated design, without line break hyphenation nor underlining, and so forth. Authors may mark using only bold and italic text. The text should be written entirely in lowercase (including in the title and subtitle, with the exception of capitali- sed words) without unnecessary contractions, acronyms and abbreviations. 6. Maps and other graphic materials must conform to the format of the journal. Ful- lpage figures need to be sized 125 x 170 mm, while smaller figures are restricted to a maximum width of 125 mm. Font size must be at least 6pt. All graphic materials must be submitted as individual files (i.e. not as part of the file with the text). Graphics (maps, etc.) should be in AI, CDR, PDF, TIFF or JPG file formats. Those in raster formats (e.g. *.tiff or *.jpg) must have a resolution of at least 300 dots per inch (dpi). Charts must be prepared in Excel or a similar programme (authors should submit them together with the data in the source file, e.g. Excel spreadsheet). If authors are unable to submit articles and graphic materials in the mentioned forms, they should consult with the editor. If an author is not the copyright holder of graphic materials then they must attach a photocopy of the approval for publication, which they have obtained from the copyright owner. 7. In articles authors are obliged to comply with the citation style and produce a re- ference list, tables and other graphic materials, as outlined in the detailed guidelines for the preparation of articles – available at https://journals.uni-lj.si/Dela/about/sub- missions#authorGuidelines. In instances where the author used electronic resources, in addition to the bibliographic details they should also provide a URL where readers can access the resources, and note the date it was accessed. For scientific articles with a DOI number, authors should provide the DOI number. 8. Scientific and professional articles will be peer reviewed. The peer-review process is anonymous, carried out by two competent reviewers. Reviewers receive an article without the author’s name being revealed, the author of the article receives the re- viewer’s comments, without being given any reviewers’ names. If reviewers do not demand corrections or amendments be made to the article, the reviewers do not send the author the reviewed article. Based on recommendations from the reviewers the Editorial Board may refuse to publish the article. 9. Authors wishing to have their article published in the journal agree to the following conditions: • Listed authors (name and surname) confirm that they are the authors of the submitted article, intended for publication in the journal DELA, a publication of the Ljubljana University Press, Faculty of Arts [Znanstvena založba Filozof- ske fakultete Univerze v Ljubljani] (University of Ljubljana, Faculty of Arts, INSTRUCTIONS FOR AUTHORS Dela 58 - FINAL.indd 185 2. 03. 2023 10:41:37 186 Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana). Decisions concerning graphic design and tech- nical production of the work and the conditions of its marketing are at the discretion of the publisher. • Authors guarantee that the work is their own original composition, that no third parties have rights to the work, and that the article does not violate any other rights. In the case of third-party claims authors undertake to protect the inte- rests of the publisher and cover the publisher’s damages and costs. • Authors retain copyright and recognise the publisher’s right of first publication; the article will be licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (attribution of authorship and shared authorship are covered by the same conditions). This means that text, pictures, graphs and other components of the work can be freely distributed, reproduced, used, communi- cated to the public and processed, provided that author’s name and the article title are clearly and prominently indicated, and that in cases where changes or modifications are made or the work is used in other work, it can be distributed only under a license identical to this one. • Authors may enter into additional separate contractual arrangements for non- -exclusive distribution of the version of the work, published in the journal (e.g. submit it to an institutional repository or publish it in a book), with an ac- knowledgement that the work was first published in this journal. • Before the submission process or during it authors can publish work on the in- ternet (e.g. in institutional repositories or on their own websites), which we also encourage, as this can contribute to a fruitful exchange as well as rapid and wi- despread referencing of the published work. 10. Authors themselves ensure that the language used in their text is appropriate and that acceptable translations are provided (including of the abstract, keywords and su- mmary of the article). If the language is inappropriate the Editorial Board will return it to the author, who must arrange for a professional proofreader to review the text. If the author’s work is not in accordance with the instructions for publication, the author allows the publisher at their discretion to make appropriate adjustments. 11. The publisher shall ensure that all articles that are positively reviewed are publi- shed, provided it has funds available for printing. The sequence of articles is decided by the Editorial Board. Each author is entitled to one free copy of the printed publi- cation. 12. Authors should send their articles to e-mail address dela_geo@ff.uni-lj.si or upload them to the journal’s website (https://journals.uni-lj.si/Dela/login). INSTRUCTIONS FOR AUTHORS Dela 58 - FINAL.indd 186 2. 03. 2023 10:41:37 Dela 58 - FINAL.indd 187 2. 03. 2023 10:41:37 Fotografija na naslovnici/Cover photo: Ponor potoka Jugovac na Zrenjskem ravniku, kraški uravnavi v severni Istri na Hrvaškem (foto: U. Stepišnik). The sinkhole of the Jugovac stream on the Zrenj Plateau, a karst plain in northern Istria, Croatia (photo: U. Stepišnik). DELA 58 Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Department of Geography, Faculty of Arts, University of Ljubljana Založnik – Published by Založba Univerze v Ljubljani Izdajatelj – Issued by Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Za založbo – For the Publisher Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani Za izdajatelja – For the Issuer Mojca Schlamberger Brezar, dekanja Filozofske fakultete Upravnik – Editorial Secretary Nejc Bobovnik Naročila – Orders Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Aškerčeva 2, p.p. 580, SI-1001 Ljubljana, Slovenija e-mail: nejc.bobovnik@ff.uni-lj.si Cena – Price 15 € Dela 58 - FINAL.indd 188 2. 03. 2023 10:41:37