Pregled pravosodstva.
Pregled pravosodstva.
681. Oče odgovarja za plačilo potrebne in primerne hrane, katero je druga oseba dajala njegovemu nedoletnemu sinu.
R. z dne 20. novembra 1895, št. 13576. J. BI. št 8 ex 1896.
682. S tem, da se' je pridobilo samo rudarsko koncesijo, ni pridobila družba, oziroma opravičenec pravice, po §-u 340. obč. drž. zak. sodne prepovedi za stavbo, oziroma pravice, zahtevati primerno varnost.
0. z dne 19. decembra 1895, št. 14810. G. Z. št. 9 ex 1896.
683. Služnosti lasti se v zmislu §-a 523. obč. drž. zak. samo tedaj, ako se v resnici zahteva pravico, katera spada med pojme služnosti.
R. z dne 16 julija 1895, št. 8323. J. M. 1205.
684. Imejitelj cerkvene nadarbine in njegov dedič nimata pravice zahtevati od župljanov, opiraje se na določbo §-a 1042. obč. drž. zak., povračilo onih stroškov, kateri so narasli s tem, da so se na novo sezidala k župnišču spadajoča gospodarska poslopja (§ 3. zakona z dne 15. avgusta 1866, št. 28. drž. zak.).
R. z dne 26. oktobra 1894, št. 10372. J. B. št. 7 ex 1896.
685. Država odgovorna je za protizakonito postopanje uradnega sluge pri izvršilu na premičnine tudi tedaj, če oni, kateri zahteva povračilo, ni vložil očividno neuspešnega pravnega sredstva, da bi odstranil ru-šitev pravice in ni nadaljeval izvršila.
R. z dne 21. januvarija 1896, št. 415. J. BI. št. 9 ex 1896.
686. Po §-u 72. prist. zak. pristoječa zastavna pravica zapuščinskih pristojbin drži se nerazdelno vseh posameznih zapuščinskih objektov z zakonito prednostjo. Pri razdelitvi izkupila za nepremičnino odkazati je kot prednostno tirjatev vso pristojbino, koja se je odmerila od zapuščine, ne glede na razloček, ki se je pri odmeri naredil med premičninami in nepremičninami zapuščine.
0. z dne 25. septembra 1895, štev. 10358. J. M. 1213. G. Z. štev. 9 ex 1896.
687. Tožitelj, kateri je popolnoma zmagal, ne dobi včasih samo ne povrnenih stroškov, ampak mora plačati tožencu, kateri je do cela podlegel, njegove pravdne stroške, ako namreč tožbe in torej tudi pravde sploh ni bilo potreba.
R. z dne 30. oktobra 1895, št. 10833. G. Z. št. 3 ex 1896.
688. Izjava druge od poznejšega kridatarja različne osebe, da bode odškodovala upnika, če bi trpel škodo pri eventuvalnem konkurzu prvot. nega dolžnika, katera se je dala, predno se je razglasil konkurz, veljavna je tudi, ako se je konkurz končal po prisilni poravnavi.
R. z dne 5. decembra 1895, št. 12373. J. BI. št. 5 ex 1896.
689. Izvršilo potom rubežni na propirno protitirjatev eksekutovo ni dopustno.
0. z dne 19. novembra 1895, št. 13583. G. Z. št. 6 ex 1896.
96 Pregled pravosodstva.
690. Posel, kateri je po razruSenji služabnega razmerja, predno je stalno zapustil gospodarjevo hišo, okradel gospodarja ali njegove domačine, zapade kazenskemu določilu §-a 176., II. odst. b) k. z.
R. z dne 12. oktobra 1895, št. 11254. G. Z. št. 4 ex 1895.
691. Na uCinn goljufije ne premeni ničesar, da je zvijača obstajala v krivem zagotovilu prepovedane dajatve.
R. z dne 7. junija 1895, št. 4154. G. Z. št. 4 ex 1896.
692. Potegovanje za krivo pričevanje (§ 199., lit. a) k. z.) je kaznivo, ako je le abstraktna možnost, da se pri sodišči priča, ni pa treba pravne možnosti. Ne zahteva se, da bi pravna zadeva, glede koje se naj pričuje, pri sodišči že tekla.
R. z dne 9. novembra 1895, št. 7932. J. M. 1226.
693. Glede načina storitve sta učina, katera omenja § 491. k. z., jednaka; kaznivost onega, kateri drugega izpostavi javnemu zasmehu, se ne more omejiti na slučaj, da se učin izvrši po tiskanih delih, razširjanji sramotilnih pisem ali podobah.
R. z dne 1. oktobra 1895, št. 11758. G. Z. št. 3 ex 1896. J. M. 1198.
691. Kazensko določilo §-a 525. k. z. zadeva dogodke, kateri so se prigodili med osebami v družini, katere žive vkupno, ako se je pokazalo, da ne zadošča opravičena oblast domačega strahovanja. Prelom zakonske zvestobe, katera se ne kvalifikuje kot prešestvo (§ 502 k. z.) in ki se je prigodila za časa, ko je vkupno življenje nehalo se vsled sodnega razsodila, se ne more semkaj prištevati.
R. z dne 26. junija 1894, št. 7572. J. BI. št. 4 ex 1896.
695. Ako se v naznanilu proti oblastvu natolcuje razun oblastva samega, tudi njegove člane, ne da bi se jih zaznamenovalo določneje kot take, gotovega nečastnega dejanja (čl. V. zak. z dne 17. decembra 1862, št. 8. ex 1863 drž. zak. in § 488. k. z.), ima vsak član pravico do zasebne obtožbe v tem oziru. Ako se posreči dokaz, omenjen v §-u 490. kaz. zak., glede nekaterih članov, ne izključuje, da se obtoženec ne obsodi glede drugih članov.
R. z dne 12. marca 1895, št. 2894. Z f V. št 6 ex 1896.
696. Višje deželno sodišče pri razsoji o vgovoru proti vnovič vloženi obtožnici ni vezano na pravno mnenje, po katerem je zavrnilo obtožnico po §-u 211. k. pr. r.
R. z dne 12. oktobra 1895, št. 6804. J. M. 1217.
„Slovenski Pravnik" izhaja 15. dne vsacega meseca in dobivajo ga člani društva „Pravnika" brezplačno; nečlanom pa stoji za vse leto 4 gld.,
za pol leta 2 gld.
Uredništvo je v Ljubljani, štev. 5 v Gospodski ulici; upravništvo pa na Križevniškem trgu štev. 7.