Iz naše organizacije. Kranjsko. Pedagoško drnštro t Eršbem je priredilo svoj letošnji občni zbor v četrtek, dne 19. novembra, v prijaznem Tržišču pri Mokronogu. Dasi je bilo isti dan vrerae kaj ueugodno — v dolini ob Mirni je bilo še mnogo suega in dež se je nepreuehoma vsiljeval — se nas je zbralo čez 40 učiteljic in učiteljev. Zborovanje se je vršilo po določenem redu iu opaziti je bilo zaniinaD.ja, kakor še malokdaj poprej. TovarišŠkulj je s svojim nastopom: Praktična uporaba mleka, pokazal, kako bi morali pravzaprav drlati v ponavljalni šoli. Da je pri pouku uporabijal fekioptikon, pae ni šktdilo stvari, ampak srao ravno zato dobili vtisk nekakega poljudnega predavan.ja, in to je pravl Ponavljalne šole še v doglednem easu menda ne mislijo opustiti; zato si naj pa učiteljstvo pomaga tako, da smatra te dve leti kot nekakšeu prehod iz šol^ na dom Otrok naj se priuči v tem času uporabljati to, kar je pridobil doslej v šoli Ni potreba, da bi v ponavljalni šoli poučevali na podlagi urnika, ki visi v okvirju na stmi, ampak ravnajmo se po potrebi časa in kraja, v katerem živimo. Prndvsem pa: ven iz zatohle šolske sobe na vrt, na ujivo, v vinograd, k reki, v drevesnico, k čebelnjaku, v kuhiujo in klet, v gozd in na travnik! Tako bo otrok vsaj v zadnjib letih rad pohajal k učitelju, sprijazaila se bosta in ostala prijatelja! Iu hginil bo vsaj deloma strah pred ponavljalno šulo, strah, ki ga imata v isti meri učenec in učitelj. Gorenje velja pa tudi za kraje, ki imajo ponavljalne šole: zaduja šolska leta pustimo uruik iu živimo nekoliko življenja z otrokom. Komur izmed gg. Dadzornikov je do zdravega in naravnega razvoja šolftva, mi bo pritrdil, kdor pa bolj Ijubi ranoženje desetiuskih števil in vlomkov, sklanjanje samostalnikov in formulirane stavke. naj pomisli, da to delo lahko opravlja namesto učitelja po nekoliko dueh tudi postrešček, če ga podpremo s podrobnim učuim načrtom in mii damo v roko kopico učuih slik. Da pa postopamo tako. kakor sem oraenil zgoraj, v to j«1 treba učitelja! Ker pa sploh nimani nameua. pisati članek o pouavljalni šoli in njeui reformi, se povrnera k poročilu. Tovariš B o hinjec nam je nato podal nekoliko praktičnih izkušenj o uporabi skioptikona pri pouku. S ponosom mi je zabeležiti dejstvo, da ima krški okraj že deset skioptikonov in nekoliko tisoč diapozitivov na ra7polago. Vsakomur, ki ima opravka s to stvarjo, bodo izvajauja predavateljeva dobrodošla. Jako zanimivo je pr^daval idealni naš tovariš L u n a 6 e k o hranitvi ptic, ki žal, čezdal|ebolj izginjajo z vrtov, kjer se tembolj brezskrbno množijo sovražoiki našega saduega drevja. Koliko se da 8 pomočjo šolske mladine r tem poglfdu doseči in kolikega vzgojnega in praktičuega pomena je tak pouk, ve le tisti, ki sam vneto deluje v tem smislu. Kot izvrstno kujigo nam je tovariš Lunaček v to svrho priporočal nBerlepsch: Vogelschu tz". Vsi predavatelji so želi bogato zahvalo za trud in požrtvovalnost. Občni zbor se je vršil nato po običajnem vzporedu in predolgo bi bilo naštevati vse podrobnosti. Ornenjara naj samo nekatere stvari. Posebno je bilo opažati, da vlada med društveniki več zanimanja za stvar kakor je bilo to doslej uavadno. Debata je bila tuintam naravnost zanimiva. Društveni odbor je ostal, pač pa smo izvolili namesto dosedanjega tajnika tovariša Fr. Marinčka, ki je odšel službovat v Ljubljano, tovariša Maksa Hočevarja, strokovnega učitelja na meščanski žoli v Krškem, zatajuika. Tovariš Tratar je pozivIjal društvenike, naj pridno pristopajo k društvu ,,S amopo moč", in v očigled dejstvu, da iraa omenJHDO društvo v našem okraju le malo članov, bi bilo želeti, da ne ostane glas tov. Tratarja glas vpijoč?ga. Ker je potrebno, da pritegnemo k delovan.ju tudi mlajše moči, smo izvolili za pomladno zbcrovanje tov. Fraučiška Levstika iz Mokronoga kot poročevalca o našem socialnem delovanju. Kakor vsakokrat, je tudi temu zborovanju prisostvoval naš nadzornik Stiasny, ki je svojemu učiteljstvu zvest, kakor — ono njemu. Kot gosta rai je oineniti še tovariša Škulja iz Ljubljaae in predseduika domačega krajopga šolskega sveta g. Prijatelja, o katerem z ozirom na šolo pač velja rek Bnomen est omen". G. Prijatelju se imamo tudi zahfaliti, da se je drugi, sicer ne glavoi, a tem potrebnejši del zborovanja tako povoljno obnesel. Po ofieialnem delu smo se uamreč zbrali v Prijateljevi gostilnici in reči moram, da sem malokje na dežcli našel tako ljubeznivo, točno, dobro in — ceno postrežbo kakor v Tržišču. Ravno tako je tudi domače učiteljstvo storilo vse, da nam ostanejo sporaiui na Tržič neiibrisuo zapisani v analih uašega skupnega dela. — —k.