Moja prva šolska knjiga! Rad te bom imel in ohranil snažno. Pazil bom, da te ne izgubim.
Ime: učen
v •.......

Slavna šolska vodstva se prosijo, da te priložene lističe, ki so vlepljeni vsakemu izvodu v našem založništvu izdanih šolskih knjig, nabirajo, ker založništvo na vsakih 10 takih lističev dovoljuj« po en izvod dotične knjige ubogim učencem zastonj.
Moje prvo berilo.
Sestavil Karel Wider.
Slavna šolska vodstva se prosijo, naj s temi lističi postopajo po predpisu višjega šolskega sveta z dne 1. maja 1892, štev. 519.
V Ljubljani, 15. septembra 1919.
„Učiteljska tiskarna" v Ljubljani,
Moje prvo berilo.
Za obče ljudske šole.
Sestavil
Karel Wider.
Cena mehko vezani knjigi 3 K.
Šesti popravljeni natisk.
O-
V Ljubljani.
Natisnila in založila Učiteljska tiskarna, r. a. z o. z.
1919.

M4096í

tpr
Z'/"/-,
J77- u

e
o
777777
i u e o

i, u, e, o, a, a, e, i, o, u.
/M/ ///J/ /ÏS777-
v
////if S//// /7T/7
\
n, ni, na, ne, no.
-TT/// //M/ /M/S/
////////M///-////S/
<
m, mi, me, mu, i-me, me-ni, me-ne; i-ma-mo i-me.


¿1

//W/M/-///S/'
v, vi, vi-no, ve, ve-ne, va ■ ma, ve - mo.
r, re-va, ri-ne, mi-ri, meri, ii-ra; on mi-ri; o-na me-ri; on ni-ma u-re.
c, ce-vi, ce-na; re-ci mu; re-ci-va; on i-ma me-ri-co; i-ma-mo mu-co in ve-veri-co; vi-no ni ce-no.
č, če, o-če; u-či me; on me u-či: on me-če; o-na ra-ču-na; mi ra-ču-na-mo; o-na no-če vi-na.


t, ta, to, to-ca, o-ta-va; to-ci-mo vi-no; ma-ti me u-ci; on ni-ma ina-te-re in ne o-če-ta ; i-ma-mo te-to ; on me mo-ti ; to-ca ta-re.
llttlfri/ttf"1



d, do, da, do-ma, de-te, du-ri; vo-da de-re; i-ma-mo dom; i-ma-mo tu-di do-mo-vi-no; to de-te ni-ma doma; re-vi da-mo dar; na vo-di vi-di-mo de-vet rae.

/¿yyy

z, za, zo-ra, zi-ma, ve-za-ti; za mizo; to zi-mo; na mi-zo de-nem ra-€u-ni-co; zi-dar zi-da zid; na zi-du ni o-me-ta ; mi-za ni u-mi-ta.
/z/
■

ž, že, ži-ma, ve-ža, ro-ža; ži-to zo-ri; že-na že-ne ži-vi-no; te-ta ve-že rože; mo-ža ma-že-ta vo-zo-ve; med i-ma-mo ra-di; ve-ter že-ne dim; i-ma-mo te-ža-ve.
1, le, le-vi-ca, lo-vec, la-ni, že-lo; le-
»
to mi-ne; vo-da de-la va-lo-ve; lovec lo-vi ži-va-li; mo-ra-mo de-la-ti
in mo-li-ti; de-la-vec rad de-la; vol
».
vle-če voz.

b, bo, bo-ben, bob, bol, te-be, te-bi; i-ma-mo zo-be; zob bo-li; če-be-la le-ti; i-ma že-lo; na-bi-ra-mo že-lo-de; ma-ti me bo-ža; be-žim; ru-ta
ni be-la.


Tszsznz.


s, si, si-no-vi, so-va, so-di-ti; so-seda o-be-si sa-ni; v so-bi se-di te-ta; me-so do-bi-va-mo od vo-la; .de-set in de-set; sa-di-mo so-la-to; so-la-ta ni vec ze-le-na.



s, se, su-ma, mi-si, di-sa-va, su-sa; ma-ša mi-ne; o su-ši ne ra-ste; šilo bo-de; na-ša šo-la; v šo-li se u-či-mo ra-ču-na-ti; ti boš mi-zar; delal boš mi-ze in o-ma-re; ma-ti ši-va.
lo-vec lo-vi sr-no; sr-no za-de-ne v sr-ce; mr-tvo sr-no ne-se do-mov;
i-ma-mo vrt; na vr-tu ra-ste tr-ta; o-če re-že tr-to z no-žem.
i-mam bra-ta ; brat zna tu-di že
bra-ti.
h, ho, hi-ša, hu-do, u-ho, mah, meh, o-reh, vi-har; be-la hi-ša; de-te boleha; le-nuh ne de-la; na-bi-ra-mo mah; ža-ba lo-vi mu-he; vo-ham in di-ham; zob bo-li hu-do; o-re-hi so su-hi.
//"//TL
suss y////t//YUy- s//s-

iz hra-sto-vi-ne de-la-mo mi-ze, o-ma-re, sto-le in še ra-zne re-ei; na hra-stu ra-ste že-iod;
u-če-nec no-si na hr-btu tor-bi-co; tor-bi-ca ni no-va, to-da še tr-dna;
v/Jvsr	J777=
/s// JfTT^frr
k, ki, ka-va, ka-ča; ku-ka-vi-ca kuka; ma-ti ku-ha ka-vo; ko-lar de-la
ko-le-sa; ko-vač de-la ko-so; ku-ha-ri-ca ku-ha ko-si-lo; ko-sec ko-si s ko-so; s se-ki-ro se-ka-mo les; kokoš ko-ko-da-ka; rak, kos, krt,
«wottps// /m//////
sjs///rmj/z/


na vr-tu ži-ve čr-ni kr-ti; krt u-ni-či
čr-ve; za-to so kr-ti korist-ni; i-ma-mo ve-lik hleb kru-ha ; kruh
de-la-mo iz mo-ke; v ži-lah te-če rde-ča kri; a-ko se vre-žeš v ro-ko, te-ce kri.
'-//JU/' SU//SU/- -J/7^
• e/

p, pi-pa, pe-ča, pe-sa, lo-pa-ta, sapa; pe-ri-ca pe-re pe-ri-lo; pe-če-mo pu-ra-na; v pe-či pe-če-mo po-ti-ce; sa-pa pi-ha; be-rač ho-di ob pa-li-ci; li-pa le-po di-ši; s pi-lo pi-li-mo; po-no-či po-či-va-mo.

/MS//
7//r-///////////)//S/S////77

pre-pe-li-ca ped-pe-di-ka v ži-tu ; tam
i-ma mla-di-če; za vr-tom te-če po-tok; v po-to-ku pla-va ri-bi-ca; čez po-tok dr-ži le-se-na in oz-ka brv; čez to brv te-če de-ček; ob po-to-ku ra-sto sta-re vr-be.
j, ja-ma, me-ja, je-len, jež; mi jemo; je-zen sem; vo-jak ja-ha v vojno; je-len je bo-ječ; ju-na-ki se bo-ju-je-jo za do-mo-vi-no; dež li-je. pes la-ja; po-je-mo; moj nož je nov.

77777^7777/7 77/^-Y//S7
kmet or-je na polju; po-lje o-ze-le-ni; zra-ste ru-me-no ži-to; kla-sje o-mla-ti-jo in do-be zr-nje; v mli-nu zme-lje mli-nar zr-nje v mo-ko; iz mo-ke pe-če-jo kruh; kruh je zdrava in teč-na hra-na po-seb-no za o-
tro-ke.

g, gu-ba, go-dec, gad, rog, ja-go-da ; go-lob; go-ra je vi-so-ka; go-dec gode; go-lob gru-li; hi-sa go-ri; je-len i-ma ro-ge; na go-ri so ja-go-de; na no-gah no-si-mo no-ga-vi-ce.

A/s///^ s/z/z/ss/ /MS//
/^//S/SSZS77-/U/}/S//
na stol-pu vi-hra za-sta-va; pod gradom je str-mo ska-lov-je; po ska-lov-ju se gre-je-jo pi-sa-ni ga-di; gad i-ma strup; za-strup-ljen člo-vek u-mr-je; za-to je ne-var-no ho-di-ti po
ska-lov-ju.
f, fu-zi-na, fa-ra-ni, fa-za-ni; fa-ra je ve-li-ka; fi-ge ra-di je-mo; fu-zi-na je ob vo-di; fi-zol sa-di-mo; fa-za-ni so le-pi; fa-za-ne re-di-mo zara-di me-sa.
# »

zzmzmzzzz
» »
do-bri o-tro-ci jim na-tre-sa-jo drob-ti-nic in zr-nja; ptic-ki po-bi-ra-jo zr-nje in drob-ti-ni-ce; po-le-ti se iz-ka-zu-je-jo hva-le-žne; po drev-ju po-bi-ra-jo go-se-ni-ce, da i-ma-jo o-tro-ci kaj sa-dja.
Valentin pleza na drevesa. Vida ga opominja: „Veš, mama je prepovedala plezati po drevju. Veja se odlomi in padeš na tla. V bolnico moraš potem." Valentin ne sluša sestre, pade z drevesa in si zlomi nogo. V bolnici sklene slušati svoje starše.
// u U
Uršika je pridna deklica. Uči se rada V šoli pridno posluša. Učiteljica jo pohvali. Učenke jo imajo rade. Vsi ljudje so veseli pridne Uršike. Uršika dela veselje svojim staršem.
e;
T?
TZ777?77Z7M7
-zZžZ
ttt/U///////a&r
Živi v gozdu in na polju. Zajec je jako boječ. Vsakega šuma se ustraši.
Zajček objeda v zelniku zelje. Zagleda ga kmetic. Zažuga mu. Zajček ne sluša. Že privzdigne kmetic puško. Zajček pa misli, da se kmetic šali. Zmotil se je. Že poči puška in zajček obleži mrtev.

cCčC
^ZHZZJZBZ L^n^MAZ,
V isti hiši sta stanovala in hodila sta v isti razred.
Vedno sta bila skupaj. Če je bil ta na vrtu, je prišel še oni tja. Živela sta kot dobra prijatelja. Učila sta se oba pridno. Znala sta vsako nalogo. Zato sta bila Ciril in Cene vedno med prvimi v šoli.
A//
Olga se rada igra s škarjami. Večkrat jo mati svari: „Olga, pusti škarje! Zbodeš se v oko." Olga ne sluša. Oni dan je bila sama doma. Vzame škarje in se igra. Omahne s stola in se zbode s škarjami v oko, ki ji izteče. Olga je oslepela na eno oko.
Ostre reči, kakor škarje, noži, igle, niso za majhne otroke!

Grozdana gre v gozd po jagod. V grmovju zapazi zrele rdeče jagode. Grozdana seže v grmovje, da natrga teh lepih jagod. Gad je skrit v grmovju. Vseka jo v roko. Grozdana je komaj ozdravela.
Če te gad vseka, pojdi takoj k zdravniku!
7

e E
V/v//
J
///
-zzmz^mmz ^sztz^z
'ss/t/s /mu/.
/
Eva je jedla sad prepovedanega drevesa. Zato je bila kaznovana. V potu svojega obraza je morala trdo delati in obdelovati zemljo. Zemlja pa je rodila trnje in osat. Eva je morala trpeti in umreti, ker je grešila.
t/
2
c.


s S š S
C^ • /	
	///^///r////
	
	
	
/	
	////
Srnica skače po trati. Stara srna jo svari: „Orel prileti in te odnese." Srnica ne sluša. Se dalje gre od mamice. Orel zakriči v zraku. Srnica se hoče skriti pred orlom. Že je prepozno. Orel jo odnese v gore. Stara srna ostane sama.

1 L


t' •
v ://v///-
Lisica ugleda raco na vodi. „Ljuba raci ca," ji pravi, „priplavaj k meni, nekaj lepega ti hočem povedati!" Ej, račica pa ni bila tako nespametna! „Zvita lisička," ji odvrne, „dobro te poznam, pojedla bi me rada." Lisica je jezna odšla v gozd, raca pa je ostala na vodi.
t
Lisica.
Lepega pomladnega dne gre Ludvik z odetem v gozd. V grmovju zagledata lisico. Oko ji gleda bistro; ušesa ji stoje pokonci. Širok, metlast rep ima, pa tanke noge. Ludvik se prestopi. Veja poči. Lisica jo ubere hitrih nog po grmovju.
Oče reče: „Lisica je divja žival. Lovi druge živali, kakor zajce, gozdne ptiče i. t. d. Večkrat se priplazi ponoči tudi v vas. Ondi ukrade kokoš, raco ali kaj podobnega. Zato je lisica jako škodljiva žival."
Ludvik vpraša očeta: „Gotovo pa imarro kakšno korist od lisice ?"
„Edina korist od lisice je njena koža, ki jo rabimo za kožuhe," odvrne oče.

-Z7///////S/M/? r'.
'777777
//777717
Ivan je šel v višje šole. Ignac pa se je šel učit mizarstva. Ves čas je bil poslušen in marljiv. Izučil se je in postal pomočnik, pozneje mojster. Ivan pa je bil učitelj. Obema bratoma se je dobro godilo. Svoje starše sta vedno podpirala. Izkazovala sta jima hvaležnost na njih stara leta.
717. 777, 777
Janezek zagleda na vrtu ptičje gnezdo. Jajčeca so v gnezdu. Janezek jih vzame in nese pokazat očetu. Oče mu resno reče: „Jajčeca nesi v gnezdo nazaj \u Janezek sluša. Iz jajčec se kmalu izvale mladiči. Janezek je jako vesel drobnih ptičkov.
h H
t/ •


Hrošč zleze na hrastič in objeda mlade liste. Hinko zagleda hrošča. Strese hrastič.
Hrošč pade na tla. Hinko pobere hrošča in
»
ga prinese v šolo. Učitelj pravi: „Hrošč je škodljiv, ker objeda drevju listje. Uničujte hrošče!"
Hinko še nalovi hroščev in jih vrže kokošim, ki jih rade pozobljejo.

k K
7

'///M////,/.///.


Konj ima na nogah podkve. Zato lahko teče po trdi cesti.
Konja kuje kovač. Karel gladi konja po «
nogi. Kovač ga svari: „Konja pusti; udari te!" Karel ne sluša. Konj udari dečka v koleno. Koleno oteče. Karel mora v posteljo. Hude bolečine je pretrpel, preden je ozdravel.
Hvaležne živali.
Konj, krava in koza stoje v hlevu. Lačni so.
Konj rezgeta: „Ovsa prosim!"
Krava muka: „Sena prosim!"
Koza meketa: „Vsaj listja mi dajte!"
Gospodar pride s polja domov. Ko čuje lačne živali, nasuje konju ovsa, kravi na-meče sena, kozi pa položi zelenih vej. Veselo hrustajo živali vsaka svoj živež.
Hvaležne so zato svojemu gospodaiju. Konj mu vozi težke vozove, krava in koza pa mu dajeta sladkega mleka.
Skrben gospodar ljubi svoje živali. Kolikor je treba, jim da jesti. Ne pretepa jih in jim ne nalaga preveč dela. Žival je tudi stvar božja.
IZs.
PP

Peterček je pastirček. Živino goni na pašo. S seboj ima psa. Psu je ijne Pozor. Pozor pomaga Peterčku zganjati živino.
Peterček si ureže na paši vrbovo šibo. Iz nje si omaji piščal. Vesel piska Peterček na piščal. Še Pozor je dobre volje. Veselo skače okrog cede.
b B
7233Z-
TT/S/I///at/MM
' 7A7/ 7ZIZ3ZZIZL
Blažek vedno sedi pri stricu, ki leži v postelji. Bolniku streže, kar more. Prinaša mu vode. Podaja mu zdravila. Bolni stric zato jako ljubi Blažka.
V vasi je semenj. Stric kupi na semnju lepo knjigo s podobami. Podari jo Blažku. Blažku je ta knjiga največje veselje.
Cigani.
Semenjski dan so prišli cigani v vas. Pri potoku so postavili šotor. Zakurili so ogenj in kuhali v kotlu kosilo.
Blažek in drugi otroci so šli gledat cigane. Še nikdar niso videli tako rjavih ljudi. Imeli so s seboj dva mršava konja. Cigani so polegli okrog ognja po tleh, ciganke so šle v vas prosit moke, masti in drugih jedil, cigančki pa so se valjali po mehki travi.
Blažek in drugi otroci so bili sicer pogumni dečki, a vendar se niso upali preblizu ciganov. Še pred mrakom so jo popihali domov k očetu in materi.

r R
^zTmznznm^i zzmzzK

-mzz^zzzsm.
Rak ga vščipne v prst. Rado se ne zmeni za to. Raka vrže v lonec in lovi dalje. Ko nalovi dosti rakov, jih nese domov. Skuhajo mu jih. Rdeči so. Rado jih poje s slastjo.
Rak je postna jed. Rakovo meso je jako okusno. Rak živi navadno v vodi. Ponoči pa prileze tudi na suho.
Učiteljica pripoveduje.
Učiteljica pripovedke učenkam lepo povest o kralju in kraljici.
Imela sta lepega kraljeviča. Kraljevič odide po svetu, da spozna življenje drugih ljudi in dežel. Opasal je oster meč, da odseka sovražniku glavo; zajahal je čilega konjiča, da ga ponese v daljnje kraje. Gozde in planjave sta prejahala, široke reke sta preplavala. Prideta do hudega velikana, ki je imel mogočen grad sredi močvirja. Ob zelenem gozdiču pred gradom se vname hud boj. Kraljevič odseka velikanu glavo in jo vrže v globoko vodo. Velikanu vzame mošnjo cekinov in hajdi dalje po širokem svetu.
Kraljevič je še mnogo let hodil po svetu. Slednjič se napoti domov h kralju in kraljici. Oba ga z veseljem sprejmeta, saj sta menila, da ga vec ne vidita na svetu.
Stari kralj je kmalu nato umrl, mladi kraljevič pa je postal krajj. Vladal je srečno in veselo mnogo let.
^ tT

*
To je obiskal v počitnicah. Teta je imela vinograd. Tine je zobal grozdje. Toda prišel je šolski čas in Tine je moral v mesto. Težko se je ločil od tete. Prinesel je sestrici grozdja. Tončka ga je z veseljem pozobala.
Francek je videl v mestu velike hiše in lepe cerkve. Po cestah je bilo polno ljudi. Toliko ljudi ni Francek še nikdar videl. Krasne kočije so se vozile po cestah. Francek se je peljal tudi z elek-triško železnico.
Po večjih ulicah so bile krasne prodajalnice. V teh prodajalnicah so prodajali trgovci razno blago: podobe, ure, zlatnino, igrače i. t. d.
„Lepo je v mestu," reče Francek, ko se pelje z materjo zopet domov, „a doma je vendar najlepše'"
Teden in letni časi.
Teden ima sedem dni: nedeljo, ponedeljek, torek, sredo, četrtek, petek, soboto. Šest dni delamo, v nedeljo počivamo.
Leto ima štiri letne čase: pomlad, poletje, jesen in zimo.
Spomladi skopni sneg. Iz zemlje vzklijejo cvetice. Poleti zori žito na polju. Trava je že velika. Kosci jo kose. Veselo vriskajo in pojo. Jeseni dozori sadje po vrteh. Kmet spravlja zadnje poljske pridelke. Pastirji pasejo živino in si pečejo krompir. Pozimi počiva vsa priroda. Sneg pokrije goro in dolino, mraz pritiska. Otroci imajo tudi pozimi svoje veselje.	, i:M
Uboge ptičice pa pozimi zmrzujejo [in lačne so. Pridni otroci jim "potresajo drobtinic in zrnja.
a A
'r7/.<U//W/// A/S// S/7-
e/

Anton je bil star tedaj šele štirinajst let. Službe ie moral iskat po svetu. Prišel je slednjič k dobrim ljudem. Kovač Andrej Arko je potreboval vajenca. Začetkoma se ie branil Antona. Sumil je, da je potepuh. Slednjič ga je vzel na poizkušnjo. Prav zadovoljen je bil z Antonom.
Kovač.
Anton se je pridno učil kovaštva. Bil je krepak in zdrav dedek. Tudi razvajen ni bil z doma. Krepko je vihtel težko kladivo. Koval je razbeljeno železo, da so letele iskre na vse strani. Kovač Andrej ga je z veseljem gledal in si mislil, ta bo nekoč priden mojster.
Poslušam kovača; kladivo obrača, ko tolče, se krega, da daleč se zlega: bunkati, buakati, noč in pa dan.
Priden kovač si služi mnogo denarja s svojim delom. Ves teden je črn od saj. V nedeljo pa se umije, se praznično obleče in gre k masi.
Mm n N
77/S7S AV/777/ A/S

Na nebu sije podnevi solnce. Solnce razsvetljuje in ogreva zemljo. Brez solnca bi bila naša zemlja mrzla in prazna. Nobena rastlina bi ne rasla, nobena žival bi ne živela brez solnca. Tudi človeka bi ne bilo na zemlji.
Ponoči plava na nebu luna. Luna ne greje, ona le razsvetljuje noči s svojo svetlobo.
Vojaki.
Ravnokar so se usuli otroci iz šole. Tedaj se začuje z drugega konca vasi. čin, čin, bum, bum, bum!
„Vojaki gredo, vojaki," zakriče otroci in jo urnih nog ubero vojakom nasproti. In glej! Po cesti prijezdi najprej na lepem, visokem konju častnik v lepi obleki. Svetlo sabljo ima v roki.
„Ta je pa lep," pravi Selanov Nandek, ki se ni mogel nagledati lepega vojaka in njegovega konja.
„General je," pristavi modro Hribarjev Tonček, ki je imel brata pri vojakih. Od tega je slišal besedo general.
A otroci niso imeli časa gledati prvega vojaka. Takoj za njim je korakala godba in igrala lepo in veselo.
Veliki boben je peljal majhen konjiček, kakrš-nega otroci tudi še niso videli. Vsak si je želel imeti takega.
Za godbo pridejo še drugi častniki na konjih, za njimi pa v dolgih vrstah navadni vojaki. Bili so trudni in prašni, zakaj korakali so že ves dan po trdi cesti.
Otroci so spremili vojake daleč iz vasi. Ko so se vračali domov, so se menili, da bodo tudi oni hrabri vojaki.
Najrajši bi bili vsi generali.
Sveti Miklavž prinaša pridnim otrokom razna darila. Majhnim otrokom prinese igrač in sladkarij. Učencem in učenkam prinese Miklavž zvezke, svinčnike in peresa. Marsikdaj obdaruje otroke
X
tudi z lepimi knjigami. Malopridnim otrokom pa prinese šibo.
Miklavžev večer.
Mnogo časa pred Miklavževim večerom se pogovarjajo otroci o njem. Nekateri ga komaj pričakujejo, drugi se ga boje. Na Miklavžev večer sede otroci za mizo. Mirni so in tihi. Nič vpitja in razgrajanja ni čuti. S strahom pričakujejo, kaj bo.
Kar zapoje v veži zvonček in zarožljajo verige. Vrata se odpro. V sobo stopita najprej dva angelčka z zlatimi perutmi. Za njima gre Miklavž. Siva brada mu pada po prsih. Izpod visoke škofove kape se mu usipljejo beli, dolgi lasje. Zlat masni plašč mu pokriva telo. V rokah drži knjigo s tremi jabolki in dolgo, zakrivljeno pastirsko palico. Črni parkeljni ropotajo in se premetavajo v veži. Miklavž jih ne pusti v sobo, saj so otroci tam za mizo pridni.
Miklavž vpraša te in one molitvice. Otroci dobro odgovarjajo. Miklavž jih obdaruje z jabolki, orehi in bonbončki ter obljubi, da jim prinese ponoči še kaj več.
d D
.........
AS/M/M/JSZffZ
/.1
Imamo zlat, srebrn, niklast in bakren denar. Denar rabimo za plačevanje. Denar iz papirja imenujemo bankovec. Denar si težko prislužimo. Zato moramo z denarjem varčevati. Denar nalagamo v hranilnicah. Davek plačujemo z denarjem.
Kako je novec potoval.
Novec je potoval po svetu. Ko je bil še nov, je bil svetal in lepe kovinaste barve. Nekaj časa je bil zaprt z drugimi novci v železni omari, ki ji pravimo blagajnica. Kmalu je prišel v roke gospodarju. Ta ga je dal služkinji, ki je kupila pri peku kruha. Sedaj je novec že izgubil lepo svetlo barvo. Postal je teman. Pek ga je podaril beraču. Berač pa je imel raztrgan žep in je novec izgubil. Čez par dni ga je našel deček. Vprašal je v šoli in doma, čigav je novec. Ker ga ni vedel komu vrniti, je kupil zanj pero.
Rokodelci.
Črevljar dela črevlje. Krojač šiva obleke. Mizar dela mize, klopi, omare. Stolar dela stole. Zidar zida hiše, šole in cerkve. Mesar kolje vole, ovce, koze, prašiče. Strojar stroji usnje iz kož. Ključalničar izdeluje ključe in ključalnice. Kovač kuje konje. Tesar teše les. Mlinar melje žito v moko. Pek peče iz moke kruh. Vrtnar sadi cvetice, zelenjad in drevje. Slikar slika sobe. Pečar stavi peči. Lončar dela lonce in sklede.
Vsi ti možje so rokodelci.
Rokodelci morajo ves teden pridno delati. Priden rokodelec zasluži mnogo denarja. Ob nedeljah in praznikih rokodelci počivajo.

a A,	bB,	c C,
č Č,	d D,	e E,
f F,	g G,	h H,
il,	j J,	k K,
IL,	m M,	nN,
o 0,	pP,	rR,
s Sj	š S,	t T,
u U,	vV,	z Z,
	ž Ž.	
S H S.
Na mnogih napisih vidimo te tri črke. Z njimi na kratko zaznamujemo našo državo — kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Srbi, Hrvati in Slovenci smo en narod. Vsi smo Jugoslovani. Srbi in Hrvati govore jezik, ki se le malo loči od slovenskega jezika.
Kadar govoriš lepo slovenščino, te Hrvat in Srb prav lahko razumeta. Tudi tebi ni težko razumeti srbohrvatskega jezika.
Slovenci, Hrvati in Srbi imamo istega kralja.
Lepo je kraljestvo SHS. Naša domovina je, ki ji hočemo zvesto služiti.
1.
Z Bogom začni vsako delo, pa bo lep uspeh imelo!
2.	Prvikrat v šolo.
Prišel je čas, da zapišejo tudi Peterčka v šolo. Od veselja ni mogel spati. Zgodaj zjutraj je vstal. „Hitro pojdiva v šolo, da ne zamudiva", priganja deček mater. Mati ga ljubeznivo pogleda. Umije ga in počeše, mu obuje nove črevlje in obleče snažno obleko. Poljubi ga na čelo in reče: „Pojdi, sinček, z božjim in materinim blagoslovom! Uči se pridno, da postaneš veljaven mož I"
Ni se zmotila mati nad svojim sinčkom; saj je bil Peterček vedno med prvimi učenci.
3.	Bolna punčka.
Oj, moja punčka je zbolela, veselja nima več do dela, na klopci tam leži vsa bleda, ne je in tudi več ne gleda.
Zdaj sem ji skuhala zdravila, v obleko toplo jo povila, sem v posteljo jo položila, da jutri zdrava bo hodila.
4. Trije otroci.
Trije otroci gredo skupaj v šolo.
„Danes hočem biti jako priden in pazljiv v šoli," reče mali Vilko, sin bogatega trgovca; „moj oče mi je obljubil desetico, če bom dobro znal."
„Jaz pa hočem biti dober in priden, da me bo mati rada imela," de Zvonko, sin ubožnih staršev.
„Jaz pa nimam ne očeta ne matere," pravi Stanko; „hočem pa biti vseeno priden in pazljiv, da se kaj prida naučim."
5. Razbiti vrč.
„Po vode!" zakliče mati. Hitro vrč v roke — sestrica in brat hitita mami po vode.
„Danes vodo jaz na strežem/ sestra govori.
„Danes jaz," de bratec moško, „včeraj si jo ti!"
In beseda da besedo, vrč zdrči iz rok, iice, roke in črepinje moči bridki jok.
6. Pogumni zajček.
Če se je le ganil ubogi zajček iz svojega brloga, je srečal hudega lovca s puško. Kako se ga je ustrašil! Bežal je pred njim, kar je le mogel.
„Ko bi imel tudi jaz puško/ si misli zajček, „pa bi se ne bal lovca." Gre in kupi puško. Moško koraka po gozdu. Nikogar se ne boji.
„Ojoj, kaj pa to? Že zopet ta grdi lovec!" Ne pomišlja dolgo, vrže puško v grm in beži, da bi skoraj izgubil noge.
Vesel je bil, da je srečno pribežal domov.
7. Zajec.
Zajec dolgouhi ti, kam se ti tako mudi? Čakaj, rad bi te ujel in s seboj na dom svoj vzel. Dlačico bom gladil ti, v teku boš me vadil ti.
„Ne utegnemzajček de, »moje dolge so ceste; v deteljo me kliče glad, a pod grm me vabi hlad. Če bi rad imel me ti, pa na i ep mi daj soli!"
8. Zajček in zelje.
Zajček je bil silno lačen. Na njivi zagleda lepo zelje. Začne ga objedati. Kmetic ga zagleda. Svari ga: „Zajček, pusti moje zelje! Če ne, te ustrelim." Zajček ne sluša. Meni, da se kmetic le šali. Tudi drugi dan priskače na kmetovo njivo in objeda zelje.
Za grmom stoji kmetic s puško. Ko zagleda zajčka, pomeri in izproži. Puška poči, in zajček obleži mrtev.
9. Mladost.
Mladi ste. Mladost je najlepši čas življenja. Brez skrbi živite; ni vam treba skrbeti za jed, obleko, knjige, stanovanje in drugo. Vse to vam dajo vaši starši. Veselite se mladosti, igrajte se po zelenih travnikih in gozdovih, pojte vesele pesmi in trgajte pisane cvetice!
Zraven pa ne pozabite na učenje in delo! Učiti se morate, da boste kaj znali v življenju; delati morate, da si utrdite telo za življenje; zakaj kmalu boste stali sami sredi življenja.
10. Kdo ugane?
Gola glavica, lesena nožica, kdo pozna tega možica? Prime se ga za nožico, drgne se ga ob glavico, pa te speče v ročico. A bojte se, otroci vi; za otroke ta možiček ni!
11. Ptički pozimi.
Zimski dan. Sneg naletava na zemljo. Oče vzame iz drvarnice ptičjo hišico. Nese jo na vrt in jo zasadi v zemljo. Otroci nanosijo zrnja in drobtinic. Ptički prilete in zobljejo hrano.
Posebno mrzlega jutra dobe otroci v hišici napol zmrzlega ptička. Nesejo ga v sobo. Toplota dobro dene ptička in kmalu ozdravi. Vesel skače po hiši in pobira drobtinice. Posebno rad ima otroke. Zleti jim na rame in jim zoblje iz rok.
Spomladi pa odpre oče okno. Ptiček zleti z veselo pesmijo pod milo nebo.
12. Sanke.
Vsako nedeljo popoldne je šel Dorček z očetom na izprehod. Tudi pozimi, v snegu in mrazu.
"V
Sla sta ven iz mesta, tja pod bližnji hrib. Na tistem hribu je bilo pozimi vse živo. Trd, debel sneg je ležal povsod. Po tem snegu pa so drčale sanke druga za drugo, te večje, one manjše. Na sankah so sedeli dečki in deklice, veliki in majhni. Trdno so se jih oprijemali. Kakor blisk so pri drčale sanke v dolino, da se je kar kadilo od snega. Mladi sankači so hitro poskakali s sank. Prijeli so za vrv in so vlekli sanke zopet v hrib nazaj, ali pa so jih nesli kar na hrbtu.
To je gledal mali Dorček in hudo mu je bilo. Vse to veselje uživajo drugi, le on ne. Trdneje
prime očeta za roko in prosi: „Ljubi oče, še meni take sanke."
„Ako se boš vedno pridno učil," odvrne oče, „ti jih prinese Božiček."
Ker je bil Dorček vedno priden, ga je uslišal Božiček. Pod božičnim drevesom so stale lepe, nove sanke-
Odzdaj pa ni bil Dorček več žalosten gledalec pod hribom. Moško je sedel na svojih novih saneh in drčal v dolino, da mu je kar sapo jemalo.
Če je pa časih zavozil v sneg in z rdečim noskom ril po snegu, no — kaj to!
13. Mladi šolarček.
i.
Še mlad se vam zdim, že v šolo hitim, na klop grem sedet in štejem do pet.
2.
Ko zvon pozvoni, odmolimo vsi, brž k roki roko pred sebe lepo!
3.
Kdor je nepazljiv, glasan, nagajiv, tam v kotu stoji, na jok se drži.
4.
A jaz bom samo poslušen lepo, tako še nekoč učen bom na moč.
14. Pomlad.
Minila je zima. Solnce ogreva zemljo. Sneg je skopnel. Trava zeleni. Prve pomladanske cvetice
cveto. Prikažejo se zvončki, trobentice, vijolice. Ptički prepevajo po drevju in delajo gnezda. Vse je ozelenelo in oživelo.
Ljudje zapuščajo hiše in hodijo pod milo nebo. Kmet orje in seje. Starček sedi na solncu in se greje.
A kaj šele otroci! Igrajo se na vrtu, trgajo cvetice, iz vrbovih mladik si majijo piščali.
Pride vesela Velika noč, ki prinese otrokom pisanih pirhov.
15.	Moj god.
Ali že veste, da je bil včeraj moj god?
Dobil sem za god majhne grablje, lopato in motiko. Oh, kako lično je to vrtno orodje! Mati mi je odkazala za hišo gredico, ki jo sedaj obdelujem. Nasaditi hočem nanjo lepih cvetic, ki naj rasto, cveto in vonjajo. Toliko veselja imam z ljubimi cveticami.
Le pridite pogledat moj lepi vrtec! Veselje imam z njim. Pa tudi vam bo všeč uspelo delo mladega vrtnarja!
16.	Pri igri.
En kovač konja kuje, koliko žrebljev potrebuje? Eden, dva, tri — pojdi, puta, vun ti!
17. Palček in rogač.
Palček ie stanoval v hišici ob gozdnem robu. Nekoč prosi svojo mater, naj ga pusti v gozd. Mati mu dovoli, a pristavi: „Le pazi, da te ne ugrizne huda žival."
Vesel skače Palček po zelenem gozdu. Nabira lepih cvetic, ki cveto pod košatim drevjem, in zoblje rdeče jagode. Kar mu prileze nasproti črna žival z velikimi kleščami. Nikdar še ni videl take živali. Ali Palček je pogumen deček, nič se je ne ustraši; prime jo za klešče. Črna žival pa ga stisne s kleščami za prstek, da se pocedi rdeča kri. Palček kriči in stresa z roko; a žival stiska vedno bolj. Nazadnje spuste klešče. Palček jo ubere
hitrih nog proti domu. Že od daleč kriči: „Mama, mama, boli, boli!" Mati pribiti na prag. Ko ugleda krvavečo roko, vzame cunjico in obveže prstek.
„I, kaj pa je vendar bilo?" vpraša, ko preneha Palček ihteti.
„Mama, huda, črna žival je bila z velikimi kleščami."
„Aha, to je bil pa rogač," reče mati, „ta je pa res hud. Dobro, da te ni pohrustal, ker si tako majhen."
18. Izlet.
Učitelj je odvedel svoje učence na bližnji hrib. Bilo je spomladi. Toplo je sijalo solnce. Ko dospejo na vrh hriba, vzkliknejo otroci: „Kako lepo je tukaj!"
Učitelj jim razkazuje polje, travnike in gozde. Učenci vidijo domačo vas in druge vasi naokrog. Daleč tam pod goro zapazijo tudi mesto. Bele ceste se vijejo po ravnini. Vlak sopiha proti mestu. Pod hribom teče reka. Onstran ravnine se vzdigujejo majhni griči, za njimi visoke gore in beli snežniki.
„Vse to, kar vidite okrog sebe," reče učitelj, „je naša lepa domovina. Vsak človek ljubi svojo domovino. Tudi mi jo ljubimo!"
19. Deček in lastovka.
Deček:
„Lastovka ljuba, kam hitiš, zakaj tako zgodaj nas zapustiš? Saj radi te imamo vsi močno, ostani pri nas, te prosim lepo."
Lastovka:
„Deček moj ljubi, jaz moram od vas; zima pride k vam in sneg in mraz. Pod snegom jesti nič ne dobim, od hudega mraza gotovo zbolirn, zato odtod na gorki jug zletim. Ko pa vrne se k vam pomladi raj, takrat tudi jaz se vrnem v svoj rojstni kraj, poiščem pod streho si gnezdeče malo, življenje novo v njem bo nastalo. Zarod nov si vzgojila bom, veselo hvalo tebi pela bom, mladiče učila ljubiti bom tvoj dom."
20. Naša Mara.
No, to bi pač morali videti našo malo Maro. Komaj tri pedi je visoka in še ne hodi v šolo. Drugo leto pa menda že pride v prvi razred.
Ali pridna je nadvse. Nikdar ni brez dela.
Če
ne spi, pa je ali joka.
Zadnjič je hotela plesti nogavico. Menda je videla sosedovo Minko, ki je večja od naše Mare, kako jo plete. Priteče domov in prosi in nadleguje mater toliko časa, da ji je morala dati nogavico in igle. Ali veste, nogavica je bila materina
in že dodelana; Mara pa je kar vbodla igle vanjo in premikala roke, kakor da plete.
Ko smo se je nagledali in jo občudovali, je morala pa še na cesto. Tam je stala pred hišo in pletla, da je bilo kaj. A nogavica je bila skoraj večja kakor Mara, rasla pa ni nič, vedno je bila enako dolga.
No, pa to nič ne dene. Naša Mara je pa vendarle pridna.
21. Ptičje gnezdo.
Kadar nima Kovačev Tinček šole, se igra na vrtu. Seveda se prej nauči in spiše nalogo.
Nekdaj lazi po grmovju. Tu zagleda gnezdeče. V njem so štirje goli mladiči. Široko odpirajo kljunčke in glasno čivkajo. Gotovo so lačni.
V tem prileti stara ptica, njih mamica. V kljun-čku ima črvička. Ne upa se blizu, boji se dečka. „Nič se ne boj," pravi ta, „grem že proč. Le daj črvička ptičkom, glej, kako so lačni."
Odmakne se od grmovja in vesel opazuje od-daleč gnezdeče.
22. Krokar in lisica.
Krokar ukrade kos sira. Sede na drevo, da bi ga použil.
Lisica ga ugleda. Rada bi pojedla dobri sir in pravi: „Ljubi krokar, kako si lep! Imaš lepo črno peije, lep rep in lepe noge. Ko bi znal še lepo peti, bi te morali izvoliti za kralja vseh ptičev."
Krokar verjame lisici. Odpre kljun in začne vpiti: „Kra, kra!" A že mu pade sir iz kljuna. Lisica ga poje in se posmehuje lahkovernemu krokarju.
23. Kokla in račice.
Učenke so se učile v šoli o kokoši.
Učiteljica vpraša: „Katera zna kaj o kokoši povedati ?"
Pa vzdigne roko Rakarjeva Ivanka in začne smeje pripovedovati:
„Pri nas smo podložili kokli račja jajca. Ko jih je izvalila, so te nerodne male račice kobacale okrog kokle, ki jih je začudeno pogledovala; zdelo se ji je menda, da to niso njeni pravi otroci. Pa kot skrbna mamica jih je pridno vodila po travi okrog hiše, klicala jih: kok, kok! in brskala po prsti, da jim je pribrskala črvičkov.
Nekaj dni je bilo vse dobro. Pa saj veste, da teče blizu naše hiše potok. Ko zagledajo račice vodo, zapuste koklo in splavajo po vodi. To se jim ie dobro zdelo, da že znajo plavati v veliki vodi.
Ali koklo, to bi morale videti! Tekala je ob
potoku gorindol, klicala račice in jih vabila h
«
kraju, pa vse zaman. Smejati sem se morala, ko sem gledala vse to: skrbno koklo in vesele račice. A končno se mi je kokla vendar smilila in sem si mislila: v takih skrbeh so tudi naši starši, kadar nas vidijo v nevarnosti.
" Zvečer pa so račice zopet priplavale h kraju. Skrbna kokla jih je odvedla spat pod svoja krila.
24. Deklica in piske.
Majhna sem bila, piške sem pasla, piške so čivkale, jaz pa sem rasla.
25. Naša muca.
Pri nas smo dobili muco. Majhna je, pa bela in ima črne lise. Pri gobčku ima brke. Časih jo pocukam za brke. Toda veste, ne močno, da je ne boli. Nekoč sem jo stisnila preveč k sebi. Vprašnila me je takrat s krempeljčki po roki, da se je takoj prikazala kri. Nisem vedela, da ima tako ostre krempeljčke, saj se jih nič ne vidi; ima jih skrite v koži.
Pa jo imam vendar rada. Za ves svet je ne dam proč. Mleka ji prinesem v skledici in kruha ji dam, saj je še tako majhna. Mama pa pravi, da bo lovila miši, ko doraste.
Radovedna sem, koliko miši ujame moja mala muca.
26. Maček na vrtu.
Kaj tako po vrtu laziš, maček, tiho kakoi tat? Molči, ti na ptice paziš, rad zavil bi kteri vrat.
Kaj si ti za to pri hiši, da bi ptice nam moril? Za podgane si in miši, da bi pridno jih lovil.
27. Kar najdeš, ni tvoje.
Mihec in Metka sta brat in sestrica. Nekdaj gresta po cesti. Spotoma najde Mihec lepo denarnico. Hitro jo odpre. V njej je bil denar.
„Glej, koliko denarja!" de Mihec. „Kaj si kupiva zanj? Bonbončkov, igrač, nov nožek?"
„Ali, Mihec", ga takoj zavrne Metka, „saj denar ni najin, Bog ve, kdo ga je izgubil!"
V tem pristopi k njima gospod. „Ali nista našla denarnice na cesti?" ju ogovori.
Že je hotel skriti Mihec denarnico v žep. A skesal se je, saj je bil dober otrok. „Da, našla sva jo," odgovori odkritosrčno in poda denarnico gospodu.
„Denarnica je moja," pravi gospod. „Res, poštena otroka sta. Tu imata plačilo." Iz denarnice vzame denar in ga daruje etrokoma.
Kako vesel je bil sedaj Mihec darila! „Nesiva denar hitro mami, da ga spravi in nama kupi za zimo tople obleke."
28. Prsti.
Ta pravi: „Jejmo!"
Ta pravi: „Pijmo!"
Ta pravi: „Kje bomo vzeli?"
Ta pravi: „V materini skrinji bomo vzeli."
Ta pravi: „Jaz bom pa mami povedal." — Pa je bil tepen.
29. Kako so zidali našo šolo.
Naša vas je bila majhna in ni imela šole. Pa kakor je že povsod, otrok je bilo vedno več. V sosedno šolo je bilo predaleč. Sklenili so zidati v naši vasi šolo.
Vaščani so kupili lep travnik na koncu vasi. Najprej so prišli neki gospodje. Ogledovali in merili so travnik. V tla so zabili količke. Prišli so delavci in kopali temelj. Medtem so dovažali vaščani kamenje, opeko, les, apno in pesek. Kmalu so pričeli zidarji zidati zid, v zemlji iz kamena, višje iz opeke. Opeko so pokladali na opeko, vmes pa so nalagali malte. Vrh zidu so postavili tesarji leseno ostrešje in ga pokrili z opeko.
Vzidali so okna in vrata, ometali in pobarvali zidove zunaj in znotraj, napravili v sobah lesene pode, postavili peči in šolsko opravo — in šola je bila gotova.
Blagoslovili so poslopje in pričel se je pouk. Otrokom ni bilo treba hoditi zdaj daleč v šolo. Doma so se naučili vsega potrebnega in koristnega.
30. Hvaležna žival.
Pavla je imela jako rada cvetice. Na vrtu za hišo jih je sadila in se veselila, kadar so lepo rasle in cvetele. Zalivala jih je in privezavala k palčicam, da so imele več solnca in so hitreje rasle in prijetneje vonjale.
A tudi na travnik jih je hodila nabirat. Posebno pri potoku, ki je tekel blizu hiše, jih je rada nabirala. Tam so rasle posebno lepe potočnice. Spremljal pa jo je vedno domači pes Perun, ki ga je imela Pavla jako rada in mu je vedno nosila jest. Tudi Perun je imel Pavlo jako rad. Gorje tistemu, ki bi ji hotel storiti kaj žalega: takoj mu je pokazal ostre zobe.
Ko nabira nekoč Pavla ob potoku cvetic in se preveč nagne k vodi, ji spodrsne, da pade ubožica v vodo. Voda je bila tedaj precej globoka in gotovo bi utonila. Kar skoči Perun v vodo, prime z zobmi deklico za krilce in priplava z njo na kopno.
Pavli se ni zgodilo nič hudega, le vode se je napila in obleko si je zmočila. Še jokala ni. Oklenila se je Peruna okrog vratu in se mu lepo zahvalila, da jo je rešil iz vode.
Odslej sta bila še večja prijatelja.
31. Uganka.
Kaj stvar na steni je, kdo ve, ki vedno bije brez roke in iti, biti ne prestane, a vendar z mesta se ne gane?
32. Medved in zajec.
Medved sreča zajca v gozdu in mu reče zaničljivo: „Kaj boš ti, uboga sirota, ki si tako majhen in imaš tanke noge in šibko telo! Poglej mene, kakšen hrust sem, da bi te kar v eni taci zdrobil."
Zajec molči. V tem se prikaže lovec. Urno zbeži zajec s hitrimi nogami lovcu izpred oči. Neokretnega medveda pa lovec ustreli.
33. Pod voz.
Zapel je šolski zvonec, minila je šola. Učenci gredo na vse strani proti domu.
Po cesti pridirja voz. Vladimir steče in se obesi zadaj na voz. Misli si, da pride prej domov k materi. Daleč je imel do doma.!
V tem poči voznik z bičem, konj poskoči in močneje potegne voz. Vladimir se ni dobro držal. Padel je pod voz. Z nogo je prišel pod kolo. Vstati [ni mogel. Kolo mu je zlomilo nogo.'
Dobri ljudje ga odneso domov. Dolgo [časa je ležal v postelji, preden je ozdravel. Pretrpel je hude bolečine.
Ko je zopet hodil v šolo, se je ognil vsakemu vozu.
34. Polž in kobilica.
Kobilica sreča polža. „No, prijatelj polž, kaj ležeš tako počasi?" ga vpraša.
„Tudi počasi se daleč pride," ji polž odgovori.
„Poglej mene!" pravi kobilica. „Kdor ima tako gibčno telo in skočne noge, ta pride v enem trenutka tako daleč, kakor ti tri dni."
To rekši, se zažene kobilica in skoči kar mogoče daleč.
Toda — ojoj! Skočila je predaleč in padla v ribnik, kjer jo je riba požrla.
35. Poletje.
Poletje je najbolj vroč letni čas. Solnce pripeka z jasnega neba. Ljudje in živali iščejo sence. Na polju zori žito. Na črešnjah rdeči prvi*sad; tudi zgodnje hruške injjabolka so že zrele.
Otroci hodijo radi v gozd, kjer nabirajo rdeče jagode in črne borovnice. Ob prehudi vročini poskačejo v hladno vodo, da se skopljejo in ohlade.
Nastane suša. Trava, cvetice in druge rastline venejo. Hipoma se prikažejo na nebu črni oblaki. Bliska se in grmi. Ulije se dež. Časih pada tudi toča. Nastala je nevihta.
36. Deček in kozel.
Bil je deček, ki je rajši jedel kakor se učil; zato so ga ljudje imenovali lenuha.
To ga je jezilo in mislil si je: „Čakajte, pokazati vam hočem, da znam tudi priden biti." Vzame knjigo in gre na cesto. Sede na hlod in vzame knjigo v roke. „Tu me vidijo vsi ljudje," si misli. Ker pa ne zna brati, drži knjigo na-
robe. Tu sedi, maha z nogami in gleda v knjigo. Kmalu pa začne kimati in zaspi.
Okrog hišnega vogla pride kozel. Gleda in gleda, kje bi dobil kaj za svoje trdo celo in močne roge. Zagleda
spečega dečka. „Ej,a si misli, „ah se greš ti z mano? Le dajva se!" Kozel stopi nekaj korakov nazaj. Deček kima dalje. „Že grem, čakaj!" — meni kozel, se zaleti, poskoči na zadnje noge in — tresk! — se požene v dečka. Deček se prekucne z debla, knjiga mu zleti v zrak. Jokaje zbeži v hišo.
Kozel pa čaka na cesti, da dobi zopet dečka, ki se ne uči in na cesti zaspi.
37. Uganka.
Ima liste, ni drevo; ima hrbet, ni telo; brž ugani, kaj je to?
38. Solnce In dež.
Deževalo je ves dan. Otroci so morali ostati v sobi. Bili so nevoljni. Rekli so: „Da bi solnce pač vedno sijalo!"
Ta želja se jim kmalu izpolni. Več tednov se ni prikazal noben oblaček na nebu. Otroci so se igrali ves dan pod miiim nebom.
Toda na vrtu so zvenele cvetice in usahnila so zelišča na polju. Po travnikih ni bilo ne trave ne cvetja. Potoki in studenci so se posušili. Le globoko v jarku je še kapala voda izpod pečine. Tja dol so hodili oddaleč ljudje po njo. da so kuhali in prali, si gasili žejo in napajali živino. Sčasoma pa je tudi tukaj pošla voda.
Ljudje so bili žalostni. Otrok ni več mikala igra. Vzdihovali so: „Oh, da bi le zopet deževalo!"
Mati pa jim reče: „Zdaj vidite, da je dež prav tako potreben kakor solnce."
39. Solnce čez hribček gre.
Solnce čez hribček gre, luna pa za gore; zvezdice presvetli se potope.
40. Pismo.
Ljubi stric !
Sedaj sem že velik in hodim v šolo. Obiskujem prvi razred in sedim v drugi klopi. Bolj majhni dečki pa sede v prvi klopi. Učim se pridno in znam že lepo pisati. Zato
Vam pišem to pismo. Pri nas smo vsi zdravi. Upam, da ste zdravi tudi Vi. Obiščite nas kmalu:
Srčno Vas pozdravlja
Vaš
Ivan.
V Ljubljani, 15. marca 1919.
41. Jutro.
Zgodaj zjutraj vstaja zlato solnce. Na drevju in po travi se blešči srebrna rosa. Ptički pojo svojo jutranjo pesem in letajo na polje iskat črvičkov in zrnja. Čebelice brenče po cveticah in nabirajo sladki med.
Tudi jaz vstanem, se oblečem, umijem in zmolim jutranjo molitev. Po zajtrku grem v šolo, kjer mirno sedim in se pridno učim.
42. Večer.
Solnce je zašlo za gore. Mrači se. Kmetje pridejo s polja, delavci iz delavnic domov. Povečerjajo, sedejo pred hišo in se hlade. Kmalu gredo počivat, da se okrepe za prihodnji dan.
Tudi moje oči so zaspane. Odmolim in sladko zaspim.
43. Lahko noč.
Glavica mi je zaspana, posteljica že postlana. Bog mi daj svojo pomoč, oče, mati, lahko noč!
44. Usmiljeni Janezek.
Janezek pride s polja domov. Bil je jako lačen. Mati mu da velik kos belega kruha. Janezek gre pred hišo in s slastjo uživa kruh.
Kar pride sosedov Francek in se ustavi pred njim. Bil je jako ubog. Ogleduje beli kruh, vzdihne in pravi f „Moja bolna sestrica si vedno želi belega kruha; a mi smo tako ubožni, da ga ne moremo kupiti."
Janezek pogleduje zdaj dečka, zdaj svoj kos kruha. Kar ga prelomi, poda večji kos Francku in reče: „Na, nesi ga bolni sestrici! Prosil bom mater, da ga ji še pošlje."
45. Nova obleka.
„Oj, mamica, kdaj oblečem novo obleko ?" prosi Milica svojo mamo.
„Le potrpi; v nedeljo, če bo lepo."
Pride nedelja. Solnce sije z vedrega [neba. Navsezgodaj sili Milica iz postelje in v mater, da ji vendar že obleče novo, belo obleko.
„Ob desetih greva k maši, takrat te oblečem, prej ne," jo mama tolaži.3
O pravem času jo obleče. Res je lepa ta nova, bela obleka. Malo takih je videti. Seveda se mora Milica pokazati tudi drugim ljudem. Odide v kuhinjo in na dvorišče. Tudi putke in račke jo morajo videti, saj so njene prijateljice.!
A glej nesreče! Spotakne se ob kamen in pade na rosno travo. Bela obleka sedaj ni več bela, temveč umazana. Jokaje zbeži Milica v hišo tožit materi svojo nesrečo.
Lahko si mislite, da je mati ni pohvalila.

46. Ribica.
„Ribica, ribica, mala stvar, le ne popadi trnka nikar. Hitro se v vrat ti zasadi; bolelo bi te, pritekla bi kri. Ali ne vidiš dečka tam? Ribica, urno splavaj drugam!"
Zdi se drugače ribici mladi, gleda samo po tolsti vadi. Misli, da z vrvco deček ta ondi na bregu se le igia. Zdajci priplava, zine močno — ribica, zdaj te boli hudo!
47. O mehurčku.
Vodni mehurček gre po svetu. Sreča slamico. Potujeta skupaj: mehurček se vali po cesti, slamica pa koraka pokonci poleg njega. Sama sebi se smejeta.
Srečata žareč ogel. Potujejo vsi trije skupaj in dobro se jim godi.
Pridejo do široke reke. Radi bi prišli čeznjo. Mehurček in slamica bi že prišla; a kako naj gre žareč ogel v vodo? Prosi prijatelja naj ga preneseta čez vodo.
A mehurček skoči urno v vodo in splava hitro kakor račica na drugo stran. Slamica je mečjega srca. Vzame žareč ogel na rame in plava čez vodo. A ojoj! Sredi vode pregori slamica, ogel pa utone v vodi.
Mehurček gleda vse to z one strani reke in se tako smeje, da od samega smeha — poči!
48. Radovedni Slavko.
Maii Slavko je sila radoveden in sladkosneden. Nekoč zagleda na polici pokrito skledo. „Aha/ si misli, „tu bo kaj dobrega!" Zleze na stol, odrine pokrov in seže z roko v skledo. A ta hip grozno zakriči. Skoraj da ni padel s stola.
Kaj pa je bilo v skledi? Slavkova mati je spravila v skledo rake, da jih skuha za večerjo. Velik rak je zgrabil s škarjami za Slavkov prstek, ko je ta potipal v skledo.
Najbrž se je Slavko odvadil iztikati po skledah.
49. Strupene gobe.
Mati je poslala Katarinko v gozd po gobe, ker jih je oče posebno rad jedel.
„Mati/ reče deklica, ko se vrne, „danes sem nabrala jako lepih gob. Poglej, kako so lepo rdeče in belo pisane! Dobila sem tudi tistih rjavih, ki si jih prinesla oni teden, pa jih nisem hotela nabrati."
„Oj, brezpametno dete," odgovori mati, „to so mušnice, jako strupene gobe, četudi se zde tebi tako lepe. Kdor bi jih jedel, bi umrl. One rjave pa so jurčki, skoraj najboljše gobe, kar jih raste, četudi se zde tebi grde."
50. Kaj imaš pa ti?
Glej, polža krije hiška, kožušček ima miška, metuljček ima krilo, a perja ptič obilo. Dej, kaj imaš pa ti? — Znaj, oče, mati zlata prav rada me imata.
Obleko imam tudi in hišo v zimi hudi. Ko zunaj veter hruje, peč mraza me varuje. Kaj torej me skrbi.
51. Volk in kožice.
Stara koza je imela sedem mladih kožic. Šla je v gozd po živež. Pred odhodom naroči kožicam, naj bodo mirne in naj ne odpro nikomur razen njej. Kožice obljubijo.
A komaj odide stara koza, začno kožice skakati in vpiti. Mimo hiše pride volk. Potrka na vrata. Kožice mislijo, da je prišla mama, in odpro. Volk skoči v hišo in požre kožice. Le ena je ostala živa, ki se je skrila v uro.
Kako se je prestrašila stara koza, ko je prišla domov! Iz ure prileze kožica in pove materi, kaj se je zgodilo. Jokaje gre stara koza na vrt, kjer dobi v senci spečega volka. Hitro vzame škarje in prereže volku trebuh. Iz volka poskačejo mlade kožice. Volku pa nalože kamenja v trebuh in ga zašijejo. Ko se volk zbudi, hoče k vodi, da se je napije. Prekucne se, pade v vodo in utone.
52. Lepa naša domovina.
Lepa naša domovina, oj, junaška zemlja mila! Stare slave dedovina, da bi vedno častna bila! Mila kakor si nam slavna, mila si nam ti edina, mila, koder si nam ravna, mila, koder si planina!
Kazalo.
Stran
Mala in velika abeceda . . . 3—67
S H S...........68
1.	Z Bogom začni vsako delo! .	69
2.	Prvikrat v šolo......70
3.	Bolna punčka......70
4.	Trije otroci.......70
5.	Razbiti vrč.......71
6.	Pogumni zajček.....71
7.	Zajec.........72
8.	Zajček in zelje......73
9.	Mladost ........73
10.	Kdo ugane?.......73
11.	Ptički pozimi......74
12.	Sanke..........74
13.	Mladi šolareek......75
14.	Pomlad.........75
15.	Moj god........76
16.	Pri igri ........76
17.	Palček in rogač.....77
18.	Izlet.........	78
19.	Deček in lastovka.....79
20.	Naša Mara.......79
21.	Ptičje gnezdo......80
22.	Krokar in lisica.....80
23.	Kokla in račice......81
24.	Deklica in piške.....82
25.	Naša muca.......82
Stran
26.	Maček na vrtu......83
27.	Kar najdeš, ni tvoje ....	83
28.	Prsti.............84
29.	Kako so zidali našo šolo . .	84
30.	Hvaležna žival......85
31.	Uganka.........86
32.	Medved in' zajec.....86
33.	Pod voz ........	86
34.	Polž in kobilica.....87
35.	Poletje.........87
36.	Deček in kozel ......	87
37.	Uganka.........88
38.	Solnce in dež......89
39.	Solnce čez hribček gre . . .	89
40.	Pismo.........89
41.	Jutro .........90
42.	Večer.........90
43.	Lahko noč.......90
44.	Usmiljeni Janeze^.....91
45.	Nova obleka.......91
46.	Ribica.........93
47.	O mehurčku.......93
48.	Radovedni Slavko.....94
49.	Strupene gobe......94
50.	Kaj imaš pa ti?.....94
51.	Volk in kožice......95
52.	Lepa naša domovina! ...	95