Delegatsko glasilo občine Murska Sobota Številka 2 Leto V 21. februar 1985 VSEBINA — Predsedniki zborov Skupščine občine Murska Sobota skli* cujejo seje zborov dne 12. marca 1985 — Poročilo o uresničevanju samoupravnih sporazumov o te-v meljih plana samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za obdobje 1981—1985 v letu 1984 ter izhodišča in programske usmeritve s predlogom bilance sredstev dovoljene skupne porabe za leto 1985 — Načrt spomladanske setve in živinorejske proizvodnje v letu 1985 — Predlog razdelitev sredstev občinskega proračuna, ki so namenjena za financiranje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih občine Murska Sobota Predsedniki zborov Skupščine občine Murska Sobota sklicujejo STRAN 15 VESTNIK, 21. FEBRUARJA 1985 36. sejo Zbora združenega dela 36. sejo Zbora krajevnih skupnosti 36. sejo Družbenopolitičnega zbora Seje bodo v ' torek, dne 12. marca 1985, ob 8. uri v prostorih Skupnosti za požarno varnost, M. Sobota*, Cankarjeva 75 Predsednik Zbora združenega dela in predsednik Zbora krajevnih skupnosti predlagata naslednji dnevni red: 1. izvolitev in poročila verifikacijskih komisij; 2. potrditev zapisa skupnega zasedanja zborov občinske skupščine, z dne 31. januarja 1985; 3. informacija o delu skupin delegatov ter Zbora občin in Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije; 4. poročilo o uresničevanju samoupravnih sporazumov o temeljih plana samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za obdobje 1981—1985 v letu 1984 ter izhodišča in programske usmeritve s predlogom bilance sredstev dovoljene porabe za leto 1985; 5. plan spomladanske setve in živinorejske proizvodnje v letu 1985; 6. predlog programa dela Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Murska Sobota za leto 1985; 7. predlog razdelitve proračunskih sredstev za financiranje potreb KS v letu 1985; 8. osnutek odloka o davkih občanov občine Murska Sobota; 9. osnutek odloka o spremembah in dopolnitvahodloka o komunalnih taksah v občini Murska Sobota; 10. osnutek odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda v občini M. Sobota; 11. predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnih načrtov za posamezna območja v naseljih in območja določena za posebne namene na območju občine M. Sobota; 12. delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja; 13. predlogi, sklepi, mnenja in obvestila. Delegati DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA bodo obravnavali 2.. 3.. 4.. 5„ 6„ 12. in 13. točko zgoraj navedenega dnevnega reda. Gradivo za obravnavo 4., 5.. 7. in 8. točke dnevnega reda je objavljeno v tej številki Delegatskega vestnika. Gradivo za obravnavo 2., 9., 10. in 11. točke dnevnega reda bo posredovano vodjem delegacij, vodjem konferenc delegacij, ter delegatom Družbenopolitičnega zbora. Gradivo za obravnavo 6. točke je bilo kot osnutek objavljeno v 1. št. Delegatskega vestnika, dne 17. 1. 1985. Spremembe od osnutka bodo posredovane vodjem delegacij, vodjem konferenc delegacij in delegatom Družbenopolitičnega zbora. Informacije k 3. in 12. točki dnevnega reda bosta podani na seji. V današnjem Delegatskem vestniku je objavljeno Poročilo o uresničevanju samoupravnih sporazumov o temeljih plana samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za obdobje 1981 — 1985 v letu 1984 terizhodišča in programske usmeritve s predlogom bilance sredstev dovoljene skupne porabe v letu 1985. O poročilu bodo razpravljale Skupščine SIS družbenih dejavnosti, ki bodo sklicane v času od 4. do 9. marca 1985 in zbori občinske skupščine na sejah dne 12. marca 1985. Gradivo je namenjeno za razpravo v delegacijah za zbore občinske skupščine in skupščine Samoupravnih interesnih skupnostih, zbore delavcev in samoupravne organe v TOZD in skupnosti ter za razpravo v družbenopolitičnih organizacijah. Razpravo v TOZD in skupnostih naj bodo usklajene med vsemi organi in organizacijami, zlasti med delegacijami. 2-DELEGATSKI VESTNIK Poročilo o uresničevanju samoupravnih sporazumov o temeljih plana samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za obdobje 1981 -1985 v letu 1984 ter izhodišča in programske usmeritve s predlogom bilance sredstev dovoljene skupne porabe za leto 1985 uvod Družbenoekonomski odnosi na področju družbenih dejavnosti se uresničujejo v skladu z zakonskimi opredelitvami in samoupravnimi opredelitvami za srednjeročno obdobje 1981 — 1985. Ob oceni delovanja teh odnosov ne gre prezreli, da smo se v letu 1984. kot že v prejšnjih letih soočali na tem področju z administrativnimi ukrepi državnih organov predvsem z ukrepi limitiranja sredstev za te namene. Svobodna menjava dela.se uresničuje na posameznih področjih družbenih dejavnosti na podlagi sklenjenih samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci za obdobje 1981 — 1985. Za vsako leto posebej so bila sklenjena dopolnila k samoupravnim sporazumom v obliki aneksov, ki so se usklajevala z določili občinske resolucije. Na tem področju velja izpostaviti v letu 1984 kot pomemben pozitiven premik — sprotno usklajevanje skupne porabe z družbenoekonomskimi gibanji v občini, kar je imelo za posledico, da so postopki sporazumevanja med uporabniki in izvajalci (pri sklepanju samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela) hitreje stekli. Podatki nam kažejo, da je delež sredstev skupne porabe (SIS družbenih dejavnosti) v družbenem proizvodu v občini v obdobju 1981 — 1984 stalno upadal, oziroma se zmanjševal. Kljub ugotovitvi, da so se realno zmanjševala sredstva za vse družbene dejavnosti se v tem srednjeročnem obdobju še nista pomembneje zmanjšala obseg in standard storitev, izpad sredstev se je pokrival v nekaterih SIS s krčenjem dopolnilnega programa, prelaganjem nekaterih naložb, z zmanjševanjem sredstev amortizacije, z zaostajanjem cen storitev ter j nekoliko večjo udeležbo občanov. Celotna real. sred, za dejavnost obč. SIS so se v letu 1984 tako povečala od 1.404.678.000 din v letu 1983 (upoštevani so podatki valorizirane skupne porabe za leto 1983 za poračun.osebnih dohodkov v letu 1983) na 2.036.708.000 din ali za 45 % (upoštevajoč tudi solidarnostna sredstva in drugi viri v letu 1984). Izvirni prihodki, ki jih združujemo v občini po prispevni stopnji pa so se povečali za 42 %. Po posameznih SIS je bila za dejavnost v letu 1984 dovoljena poraba z naslednjo rastjo: V 000 ' Ind. rasti SIS din 1984/83 Obč. zdravstvena skupnost 1.037.813 145,6 Obč. izobraževalna skupnost 527.544 146,2 Skup, otroškega varstva 287.886 151 za dejavnost 124,1 > za den. pomoči Obč. skup, socialnega'skrbstva 98.712 167 Obč. kulturna skupnost 32.575 143 Obč. telesnokulturna skupnost 22.911 141,3 Obč. skup, za zaposlovanje 28.949 158,9 Obč. raziskovalna skupnost 5.220 136.4 iz navedenih podatkov je razvidno, da je tudi v letu 1984 bila različna rast povečanja sredstev glede na leto 1983, kar kaže tudi v letu 1984 na selektiven pristop pri usklajevanju sredstev skupne porabe. Najvišja rast sredstev (nad 145) v primerjavi z letom 1983 so do> gle naslednje SIS: ' Skupnost otroškega varstva , , ’ j upoštevani so bili dodatni stroški za delovanje 4 oddelkov \ VO. .i so pričeli z delom ob koncu leta 1983 . ter dodatno priznana sredstv. v znesku 13.000.000 din za pokrivanje ekonomske cene VVO (delež skupnosti otroškega varstva pri pokrivanju cene VVO je v letu 1984 /nas il 74 %). 2. Občinska izobraževalna skupnost — dodatni stroški za finansiranje 8 novih oddelkov osnovne šole ter dodatno priznana sredstva za pokrivanje stroškov amortizacije pri novozgrajeni) osnovnih šolah. 3. Občinska zdravstvena skupnost za zagotovitev višjih sredstev v odlivu (predvsem za zdravljenje izven regije) ter pokrivanje stroškov zdravstvene nege v Domu oskrbovancev Rakičan. 4. Občinska skupnost socialnega skrbstva -— za dodatno zagotovitev sredstev po novo sprejetem Zakonu o družbenem varstvu, duševno in telesno prizadetih otrok od 1. 5. 1984 naprej. 5. Občinska skupnost za zaposlovanje — za zagotovitev sredstev za nadomestila in denarne oomoči upravičencem v času brezposelnosti (v primerjavi z letom 1983 je indeks rasti v ta namen 209). V okviru dovoljene porabe za leto 1984 je bila vsem izvajalcem na področju družbenih dejavnosti priznana rast osebnih dohodkov 40 %, materialnih stroškov 54 %, minimalna amortizacija 75 % (ter 25 % za tekoča vzdrževalna dela v vseh SIS) razen v zdravstvu 80 % minimalna amortizacija. Podrobnejša analiza o gibanju materialnih stroškov in osebnih dohodkov v izvajalskih delovnih organizacijah bo pripravljena po obravnavi in sprejemu zaključnih računov. Že sedaj pa razpolagamo s podatki, da so materialni stroški v vseh izvajalskih organizacijah bili dosti višji od priznanih (najbolj so izstopali v zdravstvu-v povprečju za 79,9 %, v Domu oskrbovancev Rakičan 63 %, v vzgojnovarstvenih organizacijah 62.7 %). Opravljene analize (v letu 1984), v poslovanju OZD s področja družbenih dejavnosti nam namreč kažejo, da osebni dohodki delavcev v družbenih dejavnostih zaostajajo in da se zaostajanje iz leta v leto povečuje (zaostajanje povprečnih osebnih dobdokov v letu 1983 v negospodarstvu v primerjavi s povprečjem v gospodarstvu je bilo 5 %). Da bi omilili navedena zaostajanja, so bila v letu 1984 priznana dodatna finančna sredstva v znesku 45.067.000.- din (za poračun osebnih dohodkov delavcem v družbenih dejavnostih za leto 1983), kar v prejšnjih letih ni bil primer. V okviru združenih sredstev v vseh SIS za leto 1984 je delež za svobodno menjavo dela znašal 68.8 %, delež sredstev za funkcioniranje delegatskega sistema 0.05 % in delež sredstev za finansiranje strokovne službe. 1.497 % (v letu 1983 .1,546 %). Pri finansiranju strokovne službe velja Qmeniti. da so v materialnih stroških službe zajeti tudi vsi materialni stroški za delovanje skupščin SIS in njenih organov. V letu 1984 smo v skladu z oceno gibanja mase bruto osebnih dohodkov v občini trikrat spreminjan prispevne stopnje, da ne bi prišlo do presežkov pri zbranih sredstvih. V strokovnih službah so že pripravljena poročila o rezultatih poslovanja posamezne SIS iz katerih lahko ugotovimo, da so tri SIS zaključile poslovno-leto 1984 z nekritimi odhodki (zgubo) in sicer: 1) Občinska kulturna skupnost v znesku 918.000.00 din 2) Občinska telesnokulturna skupnost v znesku 765.000,00 din (Obe SIS sta zaključile z zgubo zaradi izpada v prilivu sredstev po prispevni stopnji) 3) Občinska zdravstvena skupnost v znesku 58.242.478,00 din Izguba v zdravstveni skupnosti se nanaša na dodatne stroške zdravstvenega varstva v letu 1984 in sicer: odliv, sredstev za zdravljenje izven pomurske regije, dodatno priznani materialni stroški zdravstvenim organizacijam ter višja vrednost zdravil. 4) Občinska izobraževalna skupnost je zaključila poslovanje sicet pozitivno, vendar je znotraj skupnosti prišlo do prelivanja sredstev — sredstva, ki se zbirajo po stopnji 0,40 % za investicije so v znesku 10.174.000.— din bila prenešena v redno dejavnost. Prizadevati sije potrebno, da se ta sredstva v letu 1985 usmerijo v investicije. Solidarnostna sredstva (rep. solidarnost) predstavljajo pomemben delež v okviru zagotavljanja sredstev za finansiranje SIS družbenih dejavnosti. V letu 1984 so ta sredstva v primerjavi z letom 1983 porasla za 63.7 %. V letu 1984. kakor tudi V vseh letih tekočega srednjeročnega obdobja pa ugotavljamo, da se ta sredstva niso stekala tekoče (predvsem v občinski zdravstveni skupnosti,.kjer solidarnostna sredstva kasnijo od 2—3 mesece). Zaradi navedenega bo potrebno čimprej rešiti sistem solidarnosti, saj so se iz navedenih razlogov posamezne SIS (predvsem zdravstvena skupnost) znašle v izrednih težavah pri svojem poslovanju. Poleg teh težav bo nujno čimprej razrešiti vprašanje solidarnosti v zdravstvenem varstvu. Enotna je namreč ugotovitev, da je občina za-n jivo premajhen prostor, da bi lahko brez posledic prenesla nase vsa ganja pri pokrivanju stroškov celqtnega zdravstvenega varstva. Medobčinska solidarnost je dogovorjena levzdravstvenem varstvu. 1 a je omejena le na trenutno sprejete kriterije — finansiranje zdravljenja v tujini in finansiranje stroškov dialize. Združena sredstva na medobčinski ravni (v Pomurju) ne predstavljajo možnosti za kakršnokoli širše DELEGATSKI VESTNIK - 3 STRAN 17 VESTNIK, 21. FEBRUARJA 1985 razreševanje problematike posameznih občinskih zdravstvenih skupnosti. ki imajo v glavnem podobno problematiko. Velik problem in nezadovoljstvo (predvsem med domačimi izvajalci) predstavlja način združevanja sredstev za vzajemne programe v SRS. kjer moramo tudi kot manj razvita občina (ki prejema solidarnostna sredstva) združevati sredstva po republiških izhodiščih, ki so bila v letu 1984 dosti višja od občinskih (rast OD za 46 %, materialnih stroškov 60 %. 100 % amortizacija). V okviru razpoložljivih finančnih sredstev so bili programi za leto 1984 po posameznih SIS družbenih dejavnosti realizirani v naslednjem obsegu: 1. Občinska zdravstvena skupnost Če analiziramo ustreznost srednjeročno zastavljenih usmeritev in ciljev v obdobju 1981 —1985, ki so naslednje: razvijanje osnovne zdravstvene dejavnosti s hitrejšim razvojem medicine dela, splošne medicine. splošnega in mladinskega zobozdravstva z uvajanjem in širjenjem zdravljenja in nege na domu, s širjenjem dispanzerskih metod dela in povečanjem obsega specialističnih konziliarnih pregledov, lahko ugotovimo, da so te ustrezno Oblikovane glede na splošno neugodno gospodarsko situacijo v združenem delu, vprašanje je le, kako smo sprejete odločitve udeležencev v svobodni menjavi dela, ki zadevajo razvoj in usmeritve sistema zdravstvenega varstva, uresničevali. Osnovna ugotovitev za pretekla leta tega srednjeročnega obdobja je. da o prioritetnem razvoju osnovne zdravstvene dejavnosti oziroma dejavnosti zdravstvena v celoti, ne moremo govoriti. To ugotovitev je možno povzeti iz vrste sklepov in stališč, sprejetih ob obravnavi številnih poročil in analiz v tem srednjeročnem obdobju, v katerih seje na podlagi argumentiranih podatkov o fizičnih in finančnih pokazateljih delegate in celotno družbenopolitično skupnost opozarjalo na stanje v dejavnosti zdravstva. PLANIRANJE IN REALIZACIJA OBSEGA ZDRAVSTVENIH STORITEV V letu 1984 seje z uporabo enotnega seznama zdravstvenih storitev, začel načrtovati. evidentirati in spremlj ati obseg dela v točkah, s katerimi je vsaka storitev relativno ovrednotena. Zato « posameznih zdravstvenih dejavnostih ni možna primeijava z realizacijo v preteklem letu, ko so se storitve vrednotile še s faktorji. Značilnost planiranja obsega zdravstvenih storitev je ta, da se vsa leta tekočega stednjeročnega obdobja planira obseg dela v skladu s finančnimi možnostmi skupnosti s področja ambulantnih, specialistič-. nih. bolnišničnih in lekarniških zdravstvenih dejavnosti v regiji. Tako, izvajalci zdravstvenega varstva planirajo obseg dela iz zagotovljenega in dodatnega programa za naslednje leto, pri tem pa morajo zasledovati osnovne cilje in usmeritve v smislu prestrukturiranja in racionalizacije, ki jih je s sprejela zdravstvena skupnost. ' Za zagotovljeni program, kjer smo zaenkrat še deležni sredstev republiške solidarnosti, je dogovorjena taka metodologija obračuna solidarnostnih pravic, da storitev iz zagotovljenega programa ni mogoče širiti. To pomeni, da se sleherno preseganje storitev, doseženo v letu 1982. ne priznava, breme izdatkov za tovrstne storitve nad obsegom leta 1982. nosi občinska zdravstvena skupnost. Ker skupnost v odlivu nima vpliva na oblikovanje kalkulativnih elementov cene, moramo vse dotlej, dokler se bodo upravičeno koristile storitve v zdravstvenih organizacijah izven naše regije, temu ustrezno planirati sredstva za pokrivanje stroškov, obseg opravljenih storitev se pa mora priznati v celoti na podlagi izstavljene fakture. Ne priznava pa se nobeno preseganje programa oz. opravljeno delo domačim izvajalcem zdravstvenega varstva, kljub temu da tako storitev in višji materialni strošek povzroči uporabnik, ki išče zdravstveno uslugo. Ob tem se. strukturni delež materialnih stroškov v celotnem prihodku zdravstvenih organizacij iz leta v leto zvišuje, izvajalci zdravstvenega varstva opravijo dogovorjen obseg dela in še več. s slabo kadrovsko zasedbo in iztrošeno medicinsko opremo, vendar jih skupnost v okviru razpoložljivih stedstev na podlagi dogovorjenih meril za vse to še ni mogla nobeno leto nagraditi. Ker bomo predvidoma, po. planu zaposlovanja do leta 1985 občinski kadrovski normativ z dogovorjeno prioriteto dosegli v osnovni zdravstveni dejavnosti 85 %,, v specialistični m bolnišnični pa le 84 %, se bo uporabnik pri koriščenju pravic iz zdravstvenega varstva še nekaj časa srečeval s čakalno dobo, dežurstvom in ostalimi problemi. ki so posledica slabe kadrovske zasedbe. Problem posodabljanja medicinske opreme je prav tako vezan na omejena sredstva skupnosti: V letih 1981 in 1982 je bila obračunana 100 % minimalna amortizacija, v letu 1983 77,4 % in v letu 1984 80 %. O uresničevanju zastavljenih usmeritev in ciljev v preteklih letih srednjeročnega obdobja in v letu 1984 pričajo nekateri konkretni fizični kazalci na posameznih ožjih področjih zdravstvenih dejavnosti: 1. Število obiskov v osnovni zdravstveni dejavnosti iz leta v leto narašča, .razen v splošni medicini, kjer beležimo upad obiskov. Planiran obseg opravljenih storitev, ovrednoten s točkami je presežen v vseh dejavnostih: Skupnost ni priznala nobenega preseganja planiranega obsega programa, kar finančno pomeni 29.527.705.00 din poračuna pri fakturirani realizaciji, razen ocenjenih višjih materialnih stroškov. 2. Uresničujejo se načrtovane spremembe v smislu zmanjševanja najdražjih zdravstvenih storitev pri bolnišničnem zdravljenju: število bolniško oskrbnih dni v odlivu seje v letu 1984 v primerjavi z letom 1983 znižala za 634 dni oziroma od leta 1981 skupno za 3733 BOD. V Splošni bolnišnici M. Sobota seje število bolniško oskrbnih dni znižalo v letu 1984 v primerjavi z letom 1983 še za 3919 dni oziroma od leta 1981 skupno za 5136 dni. Obenem se je povprečna ležalna doba bolnišnično zdravljenih občanov v odlivu znižala za 23.7 dni (leta 1983) na 22 dni (leta 1984) in v Splošni bolnišnici M. Sobota od 10.6 dni (leta 1983) na 9.94 dni (leta 1984). Preseganje programa ni priznano v višini 16.036.899.00 din razen ocenjenih višjih materialnih stroškov. 3. Sorazmerno zmanjševanju bolnišničnega'zdravljenja narašča obseg storitev v specialističnih dejavnostih, ki v domačih zdravstvenih organizacijah beleži porast tudi zaradi omejevanja koriščenja specialističnih storitev v odlivu. 4: V letu 1982 smo s sprejemom indikacij omejili tudi koriščenje zdraviliških zdravstvenih storitev. V primerjavi z letom 1981. ko so uporabniki realizirali skupno še 7.170 zdraviliško oskrbnih dni. znaša realizacija v letu 1984 le še 4211 zdraviliško oskrbnih dni. 5. Pri porabi zdravil ugotavljamo nadpovprečno porabo in vrednost izdanega recepta na 1 uporabnika pri kategoriji upokojencev in kmečkih uporabnikov, pri samem predpisovanju pa ni odstopanj v primerjavi z republiškim povprečjem. Zaradi izredne rasti cen zdravil občutimo kot občina z izredno neugodno starostno strukturo prebivalstva toliko bolj problem porabe zdravil. 4-DELEGATSKI VESTNIK Edvarda Kardelja v M. Soboti. Posebej velja izpostaviti, da pa je bil program investicij iz združenih amortizacijskih sredstev od nepremičnin realiziran v večjem obsegu kot je bil sprejet. V letu 1984 je bila dokončana podružnična osnovna šola Dolenci, adaptacije podružničnih osnovnih šol v Krogu, Tešanovcih, Brezovcih, Dokležovju, ureditev centralne kurjave v G. Petrovcih in Šalovcih ter manjša vzdrževalna dela na drugih osnovnih šolah. — S področja srednjega usmerjenega izobraževanja pri razmestitvah izvajanja vzgojnoizobraževalnih programov in števila oddelkov 1. letnikov, kljub velikim prizadevanjem ni bil realiziran vpis dveh oddelkov vzgojnoizobraževalnih programov elektrousmeritve, čeprav je bil interes mladine v pomurski regiji za izobraževanje v teh programih precejšen. Posebna izobraževalna skupnost za elektro usmeritve ni dovolila več dislociranih oddelkov, kljub dejstvom, da je doslej izobraževanje v M. Soboti potekalo uspešno in da so za izvajanje teh programov dani ustrezni kadrovski in prostorski pogoji. V okviru ekonomske usmeritve je bil realiziran vpis treh oddelkov vzgojnoizobraževalnega programa poslovno finančna dejavnost in en oddelek trgovska dejavnost. Manjši je bil vpis v program kovinarstva in strojništva, na novo pa je bil uveden en oddelek s skrajšanim prilagojenim programom kovinarske usmeritve. Sedanji vzgojno izobraževalni programi so izrazito enostranski in bistveno ovirajo mladino pri njenih poklicnih odločitvah. Pri razmestitvah vzgojno izobraževalnih programov je potrebno analizirati sedanje in prihodnje kadrovske potrebe združenega dela ter upoštevati poklicne namere učencev in možnosti zaposlovanja. 3. Občinska skupnost otroškega varstva Skupnost otroškega varstva je v letu 1984 nadaljevala izpolnjevanje programov, dogovorjenih v samoupravnem sporazumu o temeljih planov za obdobje 1981 — 1985 in nalog, ki jih določa zakon o družbenem varstvu otrok. — Na področju družbenega varstva otrok smo dosegli pomembne uspehe pri varstvu matere in otroka — to problmatiko pa izvajamo v skupnosti otroškega varstva Slovenije po načelu vzajemnosti. Porodniški dopust traja 246 dni. oz. eno leto tistim materam, ki rodijo hkrati ve'č otrok ali teže prizadetega otroka s 100 % nadomestilom v višini povprečnega osebnega donodka iz minulega leta. Leta 1982 smo vključili v krog upravičenih do porodniškega dopusta tudi združene kmetice, vendar z nadomestilom v višini najnižjega zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavcev. V občini M. Sobota pa se samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih združenih kmetov do porodniškega dopusta še ne izvaja, ker ni k njemu pristopila KZ Panonka. Zavitek za opremo novorojenca dobivajo vsi novorojenci v okviru standardnega zavitka (v letu 1984 je prejelo v naši občini zavitek ca. 780 otrok). — V tekočem planskem obdobju se znižuje delež denarne pomoči pri pokrivanju minimalnih življenjskih stroškov. V letu 1981 so bile z zakonom denarne pomoči prenešene iz pristojnosti republiške skupnosti otroškega varstva v občinske. Za izvajanje družbeno denarnih pomoči prejemamo solidarnostna sredstva. V zadnjih letih trend upadanja upravičencev stagnira glede na prejšnje obdobje. Z uveljavitvijo samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic, pa bo prišlo do večjih kvalitetnih sprememb na tem področju. Že v letu 1985 naj bi omilili dohodkovne pogoje za pridobitev pravice do družbeno denarne pomoči otrokom ter povečali njeno višino, saj je realna vrednost najnižjih zneskov pomoči (v letu 1984 so bili ti zneski od 450—900 din) le še simbolična. Družbeno pomoč je v letu 1984 v naši občini prejemalo v denarni obliki 1748 upravičencev s 3630 otroki, v funkcionalni obliki (kritje stroškov prehrane in varstva predšolskih in šolskih otrok) pa 583 upravičencev z 938 otroki. — V vzgojnovarstvene organizacije je bilo v letu 1984 v 84 oddelkih vključeno 1817 otrok 246 od 8. meseca do 3. leta ali 34% zajetje (rep. povprečje v letu 1984 je 43.7 %). Priznana sredstva za materialne stroške kljub racionalnemu poslovanju ne zadoščajo, saj se v letu 1984 povišujejo povprečno za več kot 62 % glede na leto 1983. Največja odstopanja (posledica podražitev na tržišču) so nasled na šolo. Obseg »male šole« seje postopno povečal od 120 v letu 1981 na 300 ur v letu 1984 za tiste otroke, ki niso vključeni v VVO. Skrajšano pripravo na šolo je v letu 1984 obiskovalo 428 otrok, celotno (120 ut;) pa 625 otrok. Pri delu vzgojnovarstvenih organizacij je nujno izpostaviti še podatek o deležu sredstev, ki ga je v okviru ekonomske cene v tem srednjeročnem obdobju pokrivala SOV: Leto Delež sredstev v % SOV starši 1980 61 39 1981 64 36 1982 68 32 1983 69 31 1984 74 26 Iz prikazanih podatkov lahko ugotovimo, da je delež občinske skupnosti otroškega varstva pri pokrivanju ekonomske cene v letu 1984 dosegel optimum. Prav zaradi navedenega je bilo potrebno občinski skupnosti otroškega varstva priznati v letu 1984 nekoliko višja finančna sredstva za osnovne dejavnost. — V letu 1984 smo na področju nvesticij pričeli z gradnjo 2 oddelkov Vzgojnovarstvene enote v Mačkovcih, 4 oddelkov v Beltincih (nadomestna gradnja) in 2 oddelkov na Lendavski ulici (v okviru blokovske gradnje). Sicer pa v organih skupnosti otroškega varstva ugotavljajo, da v občini nismo izvedli vseh predvidenih investicij v tem srednjeročnem obdobju. Na tako stanje so v glavnem vplivale: zakonska prepoved investicij na področju družbenih dejavnosti, nepripravljene lokacije v KS. nezagotovljena soudeležba — prispevek posameznih KS. 4. Občinska skupnost socialnega skrbstva V občinski skupnosti socialnega skrbstva so se v letu 1984 pričela izvajati poleg nalog dogovorjenih v sporazumu o temeljih plana 1981 — 1985 še določila Zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih otrok. Izvedba določil tega zakona je zahtevala tudi dodatno združevanje sredstev po prispevni stopnji 0,15 od vseh izvirnih prihodkov Občinske skupnosti socialnega skrbstva z veljavnostjo od 1. 5. 1984 naprej. V tej zvezi je bilo v letu 1984 izpeljano večina postopkov za priznanje zmerno, težje in težko duševno in telesno prizadetim osebam. Ob koncu leta je prejemalo nadomestilo za invalidnost 214 invalidnih občanov. Sprejem zgoraj navedenega zakona in priznanje nadomestil je za zagotovitev socialne varnosti tej kategoriji občanov izrednega pomena. V letu 1984 v občinski skupnosti socialnega skrbstva zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni bilo možno zagotoviti višine denarne pomoči uživalcu, ki mu je to edini vir preživljanja, ki naj bi bila enaka ugotovljenemu življenjskemu strošku starostnika — zagotovljena pa je bila višina denarne pomoči, ki je pogoj za pridobitev republiške solidarnosti. V letu 1984 je prejemalo povprečno 458 upravičencev mesečno stalno denarno pomoč. Ena najpomembnejših pridobitev na področju skrbi za .zmerno in težje prizadete osebe v občini vsekakor predstavlja ustanovitev delavnic pod posebnimi pogoji v letu 1984. Trenutno je vključenih v omenjene delavnice 12 invalidov, ki so bili doslej v celoti prepuščeni oskrbi staršev. Koncept dela delavnieje potrebno še dograjevati in postopno vključevati večje število invalidov. . V skupnosti socialnega skrbstva je že vso srednjeročno obdobje prisotna kadrovska problematika v Domu oskrbovancev Rakičan. V letu 1984 so tekla številna prizadevanja za oblažitev kadrovske problematike v tem zavodu, kjer je z ozirom na strukturo oskrbovancev nujno zagotoviti še sredstva za namestitev socialnega delavca in nekaj negovalnega kadra. Prav zaradi težkih pogojev dela v omenjenem socialnem zavodu so bila v letu 1984 zavodu priznana dodatna finančna sredstva za delno korekcijo osebnih dohodkov zaposlenim v zavodu. Samo tako bomo lahko dosledno zahtevali, da se v domu več naredi za dobro počutje oskrbovanca, čemur smo v zadnjem obdobju posvečali premalo pozornosti (organizacija delovne terapije itd.). Vletu 1984je bilo izobčine M. Sobota vzavodih za ostarele 128oseb za katere smo v 77 primerih plačevali stroške v celoti, v 46 pa delno. V posebnih socialnih zavodih je bilo povprečno 22 oseb od katerih imata le dva nekaj lastnih sredstev. V zavodih za Usposabljanje je bilo povprečno 24 otrok, v vzgojnih zavodih 13, v rejništvu pa 57 otrok (36 zaradi neurejenih razmer, 21 zaradi usposabljanja). Tudi Center za socialno delo M. Sobota se ukvarja s kadrovsko problematiko. Kljub vsemu pa moramo kritično oceniti delo in prisotnost delavcev centra na terenu. Premalo je narejenega na organizaciji soseske pomoči. Vse prevečkrat se problematiko ostarelega rešuje z oddajo v dom. kljub temu, da se občan s tem ne strinja. Delo socialnih delavcev mora biti predvsem na terenu ob dobrem sodelovanju KS, OZD in drugih. DELEGATSKI VESTNIK - 5 STRAN 19 VESTNIK, 21. FEBRUARJA 1985 5. Občinska skupnost za zaposlovanje Občinska skupnost za zaposlovanje je vletu 1984 izvajala naloge in usmeritve, ki jih zastavlja samoupravni sporazum o temeljih plana občinske skupnosti za zaposlovanje v obdobju 1981 — 1985. V zaostrenih družbenoekonomskih odnosih v naši občini je skupnost svojo aktivnost usmerjala predvsem v iskanje večjih možnosti razreševanja problemov na področju zaposlovanja v občini in celotni pomurski regiji. Pri svojem delu so organi skupnosti v letu 1984 na podlagi gradiv, ki jih je pripravljala strokovna služba ugotavljali zlasti naslednje: — V občini se povečuje nezaposlenost kot posledica zaostrenih pogojev gospodarjenja. Ob koncu leta je bilo prijavljenih 1529 iskalcev zaposlitve. — Kvalifikacijska struktura zaposlenih se v OZD prepočasi spreminja (ponekod celo slabša) glede na priliv mlade, strokovno usposobljene generacije v zaposlitev, kar še dodatno zaostruje probleme zaposlovanja in nezaposlenosti. — Zaradi negotovosti ekonomskega razvoja večjega dela gospodarstva. kadrovska politika ni dovolj načrtna, kar se med drugim izraža tudi v šibkem kadrovskem štipendiranju. Podatki nam kažejo, da pa se povečuje število upravičencev štipendij iz združenih sredstev. V šolskem letu 1984/85 prejema štipendije iz združenih sredstev 1116 upravičencev od tega novo priznanih 401 v letu 1984. — V pogojih upadanja življenjskega standarda se povečuje negotovost zaposlitve v večini poklicev in hkrati zmanjšuje interes mladine po združevanju. — Nenehno se povečujejo izdatki za socialno varnost občanov v času nezaposlenosti, ki jih z združenimi sredstvi v občini in sredstvi solidarnosti le s težavo pokrivamo. V letu 1984 je prejemalo denarno pomoč oz. denarno nadomestilo 154 upravičencev, za kar je bilo porabljenih 2.000.000 din mesečno. — Zaposlovanje in usposabljanje invalidnih oseb preko skupnosti po Zakonu o zaposlovanju in usposabljanju invalidnih oseb je zadovoljivo. zaradi velikega števila delovnih invalidov v OZD, ki pa ne izpolnjujejo pogojev za invalidsko oz. starostno upokojitev je zaposlovanje teh manjše od potreb. — Z ozirom na težko situacijo v gospodarstvu in z ozirom na pereč problem nezaposlenosti seje kljub prizadevanjem v naši občini doslej premalo naredilo za dolgoročnejšo razrešitev problemov. 6. Telesnokultuma skupnost Telesnokultuma dejavnost je v občihi M. Sobota potekala v skladu s sprejetim programom dejavnosti za leto 1984 in sprejetim samoupravnim sporazumom o temeljih plana telesnokulturne skupnosti za obdobje 1981 — 1985. — V tekočem srednjeročnem obdobju je bila namenjena osnovna skrb množični telesni kulturi, kar dokazujejo podatki o naraščanju aktivnih udeležencev v raznovrstnih organiziranih akcijah, izključno namenjenih rekreaciji občanov. Tako beležimo v letu 1984 podatek, da je bilo v telesnokulturno dejavnost vključenih 24.200 občanov, od tega 15.300 v redno dejavnost in 8.900 v občasno dejavnost. Posameznih organiziranih rekreativnih akcij se je udeležilo od 1.700 do 5.000 občanov. — V letu 1984 se je povečalo število kategoriziranih in perspektivnih športnikov od 38 na 47, kar dokazuje, daje tudi strokovno delo na tem področju kvalitetnejše. — Število osnovnih telesnokulturnih organizacij se je v letu 1984 povečalo od 130 na 136. — V tekočem srednjeročnem obdobju v telesni kulturi ni bil uresničen plan po pridobitvi novih telesnokulturnih objektov, ki so pogoj za nemoteno izvajanje dejavnosti. Posebej pa velja izpostaviti, daje bil del združenih sredstev (sredstva športne stave) dobro naložen za vzdrževanje športnih objektov, Tu velja posebej izpostaviti prizadevanja občanov v KS. razen KS mesta M. Sobota, kjer zaradi neusklajenega dela med KS v mestu ni bila realizirana ureditev trimske steze v fazanariji. — Velik problem v telesnokultumi dejavnosti predstavlja pokrivanje materialnih stroškov, ki so v zadnjih letih zelo porasli (prevozi športnikov na razna tekmovanja, kjer dostikrat ni možno potovati z javnimi prevoznimi sredstvi, visoki stroški prehrane športnikom in drugo). Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v telesni kulturi tudi v letu 1984 niso bile ralizirane naloge, ki izhajajo iz Samoupravnega sporazuma o skupnih nalogah s področja telesne kulture ter vzgoje in izobraževanja (šola v naravi, sektorska, občinska in republiška tekmovanja). Sicer pa je potrebno ugotoviti, da nam analize neizpodbitno kažejo, da delež za telesno kulturo v občini iz leta v leto upada in je že dosegel mejo, ki pomeni pravo stagnacijo, oziroma onemogoča realizacijo sprejetih usmeritev. Po-najnovejših podatkih ugotavljamo, daje po višini veljavne prispevne stopnje Občinske telesnokulturne skupnosti M. Sobota v slovenskem prostoru na 61 mestu. 7. Občinska raziskovalna skupnost V občinski raziskovalni skupnosti so se v tekočem srednjeročnem obdobju, kakor tudi v letu 1984 v okviru razpoložljivih sredstev izvajale predvsem prioritetno opredeljene naloge: — prestrukturiranje gospodarstva v občini. — sofinansiranje raziskovalnih nalog delovnih organizacij v smislu uporabnosti in družbene koristnosti v občini. — sofinansiranje krožkarske dejavnosti in sicer — naravoslovno tehničnih krožkov na osnovnih šolah in šolah srednjega usmerjenega izobraževanja. — pospeševanje inovacijske dejavnosti. Tako je v obdobju 1981 —1984 občinska raziskovalna skupnost sofinansirala 28 raziskovalnih nalog, od tega 10 v letu 1984. kar kaže da iz leta v leto dajemo v združenem delu vse večji pomen raziskovalnemu delu. Seveda pa je delo raziskovalne skupnosti v tesni povezavi z razpoložljivimi sredstvi. Organi te skupnosti smatrajo, daje v tekočem srednjeročnem obdobju znatno premalo sredstev (po prispevni stopnji 0.03 “/.) kar terja že v letu 1985 zvišanje prispevne stopnje in s tem zagotovitev večjih finančnih sredstev. V letu 1985 bo občinska raziskovalna skupnost izdelala analizo uporabnosti do sedaj dokončanih raziskovalnih nalog, ki jih je sofinansirala ter s tem upravičenost razdelitve finančnih sredstev za posamezne raziskovalne naloge. 8. kulturna skupnost Občinska kulturna skupnost je izvajala svojo dejavnost v skladu s sprejetim programom v letu 1984 ter Samoupravnim sporazumom o temeljih plana v obdobju 1981 — 1985. Kulturna skupnost je v svojem programu za leto 1984 dala priori-, teto naslednjim nalogam: 1. Nakup knjig za Pokrajinsko in študijsko knjižnico M. Sobota Kulturna skupnost M. Sobota je za nakup knjig Pokrajinski in študijski knjižnici namenila 600.000 din. S tem denarjem je knjižnica kupila 750 knjig. Dotok oz. prirast knjižnega gradiva je potekal v naslednjem razmerju: Študijski odd. Splošnoizobraževalni št. knjig in pionirski odd. Skupaj 1984 št. knjig- 1984 279 1523 1802 2. Sanaciji kultumo-zgodovinskih spomenikov V letu 1984 je v skladu s srednjeročnim programom za obdobje 1984—1985 bila izvršena sanacija rotunde Sv. Nikolaja v Selu (zaščita pred vlago). Finančna sredstva za izvedbo sanacije so znašala 370.000 din. Sanacija poteka na omenjenem objektu že od leta 1980. 3. Zagotovitvi finančnih sredstev za uskladitev OD delavcem v kulturi z ostalimi področji družbenih dejavnosti V ta namen so bila kulturnemu centru M. Kranjec M. Sobota v letu 1983 priznana dodatna finančna sredstva v znesku 500.000 din. . Delovni programi izvajalcev v kulturi so bili realizirani v skladu z razpoložljivimi sredstvi, ki so dotekala po dogovorjeni prispevni stopnji za področje kulturne dejavnosti. Kljub določenim materialnim težavam ni bilo zaslediti siromašenja kulturne ponudbe. Realizirane so bile predvsem tiste programske naloge izvajalcev, ki niso bile visoko finančno ovrednotene. Kulturni skupnosti ni uspelo v tekočem srednjeročnem obdobju v program uvrstiti naloge, ki po svojem obsegu in vsebini za uspešno realizacijo zahtevajo zajetnejša finančna sredstva. Te naloge so: — obnova gradu in ureditev okolice gradu v M. Soboti. — razširitev oddelka NOB v Pokrajinskem muzeju v M. Soboti. — neizvršena posodobitev prostorov v pokrajinski in študijski knjižnici. Zveza kulturnih organizacij občine M. Sobota je preko svojih organov sodelovala z vsemi kulturnimi društvi v občini ter se povezovala in usklajevala delo z družbenopolitičnimi organizacijami, delovnimi organizacijami ter krajevnimi skupnostmi. Program ZKO M. Sobota je za leto 1984 v celoti realiziran. II IZHODIŠČA IN PROGRAMSKE USMERITVE SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI TER PREDLOG BILANCE SREDSTEV DOVOLJENE SKUPNE PORABE ZA LETO 1985 UVOD Programi samoupravnih interesnih skupnosti za leto 1985 izhajajo iz sprejetih nalog v samoupravnih sporazumih o temeljih planov za obdobje 1981 —1985, v katerih so izpostavljene kot prednostne naloge — nerealizirane naloge tekočega srednjeročnega obdobja ter nekatere nove zakonske sprejete naloge iz leta 1984. V vseh programih SIS so upoštevana določila sprejetih ukrepov za dosledno uveljavljanje politike gospodarske stabilizacije. Že v mesecu decembru 1984 so vse skupščine SIS ter zbor združenega dela SO M. Sobota sprejeli sklep o .začasnem finansiranju SIS 6-DELEGATSKI VESTNIK družbenih dejavnosti za prvo tromesečje 1985. Istočasno so bili sprejeti tudi sklepi o podaljšanju veljavnih prispevnih stopenj iz meseca decembra 1984 do 1.4. 1985. V vseh SIS so bili v mesecu decembru pripravljeni in obravnavani tudi osnutki programov in začasni finančni načrti. Da bi skupščine SIS in zbori občinske skupščine lahko pravočasno razpravljali o bilanci sredstev dovoljene skupne porabe in prispevnih stopnjah z veljavnostjo od 1. 4. 1985 je v skladu s sprejetimi izhodišči pripravljena bilanca sredstev dovoljene porabe za leto 1985. Bilanca sredstev dovoljene skupne porabe za leto 1985 s podrobno obrazložitvijo je sestavni del materiala. V skladu z ocenjeno maso bruto osebnih dohodkov v občini za leto 1985 so izračunane tudinove prispevne stopnje (kot inštrument za zbiranje prispevnih stopenj) z veljavnostjo od 1. 4. 1985 naprej (glej priloženo bilanco z obrazložitvijo). Po narejeni temeljiti analizi poslovanja v izvajalskih organizacijah bomo ob prvem vsklajevanju sredstev SIS družbenih dejavnosti ponovni' preveri I i sredstva SI S ter pri posameznih SIS predlagali po potrebi drugačen obseg sredstev. 1. Občinska zdravstvena skupnost Osnova in hkrati usmeritve programa zdravstvenega varstva v letu 1985 je izvajanje že sprejetih samoupravnih aktov skupnosti, v katerih je začrtana razvojna politika zdravstvenega varstva. Na osnovi 7 člena načrta aktivnosti za sklepanje aneksov v Samoupravnem sporazumu o svobodni menjavi dela za ieto 1985, ki gaje sprejel samoupravni organ skupnosti v mesecu decembru 1984, so temeljne organizacije Pomurskega zdravstvenega centra dolžne pripraviti osnutke delovnih in finančnih načrtov za leto 1985. V svojih programih morajo upoštevati nekatere prednostne naloge, kot: dosledne uveljavljanje delitve dela in preusmeritev na cenejšo zdravstveno dejavnost. kar pomeni krepitev in širjenje osnovne zdravstvene dejavnosti. Na podlagi predloženih delovnih programov temeljnih zdravstvenih organizacij bo pripravljen program zdravstvenega varstva v skupnosti, do katerega se bodo morali opredeliti uporabniki — predvsem glede obsega in nivoja zdravstvenega varstva. V programu Občinske zdravstvene skupnosti bo vsekakor upoštevana dogovorjena prioriteta osnovnega zdravstva, tako v vsebinskem kot materialnem pogledu. Osnovni cilji, usmeritve ter prednostne naloge v posameznih de javnostih za leto 1985 so sledeče: a) osnovna zdravstvena dejavnost — povečanje števila prvih obiskov in pregledov v odnosu do ponovnih. število zdravljenih oseb na domu, sistematičnih serijskih pregledov. števila občanov vključenih v dispanzersko obravnavo; — zmanjševanje števila ponovnih obiskov in njihovega odnosa do prvih obiskov, števila občanov napotenih k specialistom, števila napotenih v bolnišnico, števila predpisanih zdravil na recept in njihove povprečne vrednosti; b) specialistično-ambulantna in bolnišnična dejavnost — povečanje števila prvih pregledov v odnosu do ponovnih, prvih ambulantnih obiskov na račun števila bolnišnično zdravljenih, števila občanov premeščenih v zdravljenje na domu; — zmanjševanje števila hospitaliziranih bolnikov, skrajševanje povprečne dobe zdravljenja in števila bolniško oskrbnih dni; c) lekarniška dejavnost — povečati število opravljenih storitev na farmacevtskega; delavca, — s predpisovanjem cenejših zdravil v osnovni zdravstveni dejavnosti zmanjšati povprečno vrednost zdravila izdanega na recept. d) zdraviliško zdravstvena dejavnost — zmanjševanještevila rehabilitacij v zdraviliščih in ambulantnih oblik fizioterapije. 2. Občinska izobraževalna skupnost Vse osnovne šole v občini so z delovnim načrtom programirale 'obseg, vsebino in kvaliteto vzgojnoizobraževalnega dela, materialne in kadrovske pogoje, kakor tudi razvijanje interesnih dejavnosti za vse učence. a) V osnovnem šolstvu je dana prioriteta zagotovljenemu programu. ki se izvaja enotno v skladu s predpisanim predmetnikomin učnim načrtom osnovne šole. Osnovne šole bodo morale v svojih programih dati primerno mesto dodatnemu pouku, saj je ugotovljeno, da je razmerje med dopolnilnimin dodatnim poukom neustrezno, ker je večja skrb namenjena slabim učencem, malo pa je storjenega za sposobnejše, oziroma nadarjene učence. V letu 1985 vključuje zagotovljeni program vse zakonske obveznosti, ki se izvajajo v osnovnih šolah v šolskem letu 1984/85 in sicer v skladu z enotnimi osnovami standardov in normativov. V programu je vračunana vrednost storitev za: 314 oddelkov osnovne šole s 7334 učenci, z upoštevanjem novega normativa v celoti se s šol. letom 1985/86 število oddelkov poveča za 7. Od skupnega števila vseh oddelkov je: — 13 oddelkov s prilagojenim programom, — 12 dvojezičnih oddelkov. — 12 kombiniranih oddelkov, — 37 oddelkov podružničnih šol. — 1 oddelek za odrasle. — 1.5 bolnišnični oddelek. V zagotovljeni program so vračunani tudi: — stroški prevoza učencev, do katerih so upravičeni po zakonu (1569 dnevno prevoženih km). — stroški ekskurzij učencev v skladu z enotnimi osnovami standardov in normativov ter meril. b) Osnovne šole bodo v letu 1985 uresničevale novi program življenja in dela osnovne šole z elementi celodnevne osnovne šole. Pogoje za njegovo izvedbo bodo morale zagotavljati v skladu z materialnimi možnostmi ob večjem povezovanju šole z neposrednim okoljem in ob uveljavljanju neposredne menjave dela. Doseči bo potrebno trdnejšo in kontinuirano povezavo osnovne šole z družbenim okoljem. V okviru interesnih dejavnosti je potrebno dati še naprej prioriteto dejavnostmi s področja kmetijstva, politehničniyzgoji ter proizvodnemu in družbeno koristnemu delu. c) Oddelkov celodnevne osnovne šole glede na zožene materialne možnosti ne bomo širili, tako da ostane 48 oddelkov s 1224 učenci in prav tako 30.5 oddelkov z 980 učenci. Dopolnilni program Občinske izobraževalne skupnosti nadalje obsega: — izvajanje programov šolskih svetovalnih služb — psiholog in socialni delavci. — testiranje šolskih novincev, — strokovno izpopolnjevanje učiteljev osnovnih šol, — kadrovsko štipendiranje za potrebe osnovnih šol, — razširjeno dejavnost osnovnih šol kot je organizacija šole v naravi, sektorska tekmovanja, občinska, republiška in zvezna tekmovanja ter prireditve. — dejavnost glasbene šole, — izvajanje izobraževanja odraslih po sprejetem družbenem dogovoru (izvaja Delavska univerza), — sofinansiranje dejavnosti društev in organizacij, ki se s svojimi programi vključujejo v proces vzgoje in izobraževanja. č ) V okviru materialnih možnosti bo osnovnim šolam tudi v letu 1985 omogočena dopolnitev opreme za pouk strokovno teoretičnega in praktičnega dela programov. V občinski izobraževalni skupnosti bodo tekla prizadevanja za enakomerni start razvijanja računalništva na vseh osnovnih šolah v občini. d ) Na področju investicijske dejavnosti se bo iz sredstev referendumskega programa za področje šolstva pristopilo h gradnji osnovne šole s prilagojenim programom v Murski Soboti in pripravi dokumentacije za gradnjo večnamenske dvorane pri Osnovni šoli Edvarda Kardelja v Murski Soboti. V letu 1985 bo dokončana gradnja podružnične osnovne šole v Mačkovcih z dvema oddelkoma vzgojnovarstvene enote za predšolske otroke. e ) Še naprej bodo osnovne šole združevale sredstva amortizacije nepremičnin pri Občinski izobraževalni skupnosti. Iz združenih sredstev se bodo odplačevale anuitete in dodeljevali krediti za najnujnejše adaptacije šolskih objektov. f ) Naloge v zvezi s vpisom mladine v 1. letnike usmerjenega izobraževanja bo usklajevala komisija za srednje usmerjeno izobraževanje pri skupščini OIS z vključevanjem ostalih odgovornih dejavnikov v občini. Zavzemali se bomo za ohranitev dosedanjega obsega vzgoj-noizobraževalnih programov in pridobitev programov elektro usmeritve (elektronika in elektroenergetika). Vzgojnoizobraževalni programi v srednjem usmerjenem izobraževanju morajo nuditi možnosti za vključitev v izobraževanje celotni generaciji, ki bo v šolskem letu 1984/85 zaključila osnovno šolo. 3. Skupnost socialnega varstva V letu 1984 je bil sprejet samoupravni sporazum o uveljavljanju socialnovarstvenih pravic, s katerim so vse skupnosti socialnega varstva v SRS poenotile merila za upravičenost do socialnovarstvenih pomoči, se dogovorile za enotne prispevke k socialnovarstvenim storitvam in za enoten postopek uveljavljanja teh pravic. Sporazum pomeni pomembno pridobitev za socialno politiko, njeno podružbljanje. selektivno in smotrno odločanje o upravičenosti do socialnovarstvenih pomoči — uveljavljanja tudi osnovno načelo, da si vsak predvsem z lastnim delom zagotavlja socialno varnost. Kot osnovno merilo družbene pomoči pa sporazum določa dogovorjeno raven socialne varnosti, s katero nadomešča dosedanjerazličnecenzuse.Sporazumsmodelnožeuresničevali v letu 1984, z enotno evidenco za ugotavljanje dejanskih socialnih razmer družin pa se bo moral v celoti uveljaviti že v letu 1985. V teh okvirih si bo Skupnost socialnega varstva v letu 1985 prizadevala zlasti za uveljavitev navedenega samoupravnega sporazuma ter uskladitev in sprejem srednjeročnih in dolgoročnih planskih dokumentov s področja socialnega varstva. STRAN 9n VFSTNIK 9-1 CCDDIIAD I* taoc DELEGATSKI VESTNIK-7 Poleg navedenega bo skupnost socialnega varstva v letu 1985 odločneje spodbujala in povezovala samoupravne interesne' skupnosti, društva, izvajalske in druge organizacije v krajevnih skupnostih za uveljavljanje prostovoljnega dela, da bodo vsi ti dejavniki usklajeno razvijali številne oblike funkcionalnih pomoči družinam. a) Skupnost otroškega varstva — V okviru skupnega programa (ta se izvaja enotno v SRS) bomo na področju varstva matere in novorojenčka zagotavljali v času porodniškega dopusta 100% nadomestilo osebnega dohodka v preteklem letu, valoriziranega v skladu s sporazumom o spremembah in dopolnitvah Samoupravnega sporazuma o uresničevanju pravic do porodniškega dopusta ter opremo novorojenčka v obliki paketa. — Pripravo otrok na osnovno šolo bomo izvajali za vse otroke eno leto pred vstopom v osnovno šolo v okviru: a) celoletne priprave (za otroke, ki so vključeni v vzgojnovarstvene organizacije) v obsegu 1.200 ur, b( skrajšane priprave v obsegu 350 ur (za otroke, ki niso vključeni v vzgojnovarstvene organizacije) Otroke Romov bomo prednostno zajemali v program celoletne priprave na osnovno šolo. — Denarne pomoči (otroške dodatke) bomo zagotavljali otrokom tistih družin, ki same s svojimi dohodki ali zaradi težjih socialnih razmer ne zmorejo kritje stroškov po otroku. Višina pomoči bo odvisna od dohodkov na družinskega člana iz preteklega leta. oz. proste presoje komisije za denarne pomoči, glede na dejanski socialno-ekonomski položaj družine. Ocenjuje se. da bo po ugotovljeni nadaljnji upravičenosti (reviziji) s 1.5. 1985 zadržan obseg upravičencev, oziroma se bo ta še povečal zaradi višje ravni dogovorjene socialne varnosti in višine pomoči. — V okviru vzgojnovarstvene dejavnosti bodo tekla prizadevanja v smeri, da se obdrži število otrok v obstoječih oddelkih, kakor tudi doseženi materialni položaj izvajalcev (VVO). Za 4—5 letne otroke, ki niso vključeni v VVO. bomo zagotavljali vzgojni program v obsegu 80 ur ter program v okviru brigadirskih vrtcev v obsegu 200 ur. V okviru otroških letovanj bomo, v času zimskih in letnih počitnic izvedli letovanja predšolskih in osnovnošolskih otrok ter učencev srednjega usmerjenega izobraževanja. — Na področju investicij bo dokončana izgradnja 2 oddelkov vzgojnovarstvene enote v Mačkovcih. 4 oddelkov v Beltincih. 2 oddelkov na Lendavski ulici v M. Soboti (v okviru blokovske gradnje) in adaptacija 1 oddelka v OŠ Melinci. Pristopilo se bo k pripravam na novogradnjo ene vzgojnovarstvene enote (v tisti KS. ki bo imela pogoje za pričetek investicije — lokacija, zagotovljena lastna finančna sredstva) v skladu s srednjeročnim programom. b) Skupnost socialnega skrbstva V skupnosti socialnega skrbstva bomo v letu 1985 izvajali naslednje prednostne naloge: — Dosledno izvajanje novo sprejetega Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialno-varstvenih pravic ter v zvezi s tem zagotavljanje ustrezne višine denarnih pomoči kot edini in dopolnilni .vir preživljanja. Poleg tega bo potrebno v letu 1985 tudi začeti dosledno izvajati prispevke s strani staršev oz. otrok k oskrbnim stroškom, kar prav tako opredeljuje zgoraj navedeni sporazum. — Organiziranost oskrbe ostarelega občana, invalida v njegovem okolju z organizacijo nege na domu, sosedske pomoči in ostalih oblik pomoči (vključno KS, RK, zdravstvo in druge organizacije in društva na terenu. V primerih kjer to ni možno je potrebno poiskati primerno domsko varstvo in občana na to odpraviti. — Z vsemi pristojnimi dejavniki je v letu 1985 potrebno pripraviti kompleksno analizo o problematiki Romov v občini M. Sobota ter nakazati vse možne rešitve za konkretno reševanje navedene problematike. — Skrbeti za širitev kapacitet Delavnic pod posebnimi pogoji, ter končati s postopkom priznavanja nadomestil invalidnim osebam po Zakonu o varstvu duševno in telesno prizadetih oseb. — Izvajalcem s področja socialnega skrbstva — Centru za socialno delo, Domu oskrbovancev Rakičan, Delavnici pod posebnimi pogoji ter ostalim zavodom za usposabljanje in ostalim je potrebno zagotoviti normalne pogoje dela (kadrovske in materialne pogoje). Istočasno pa je potrebno pri izvajalcih poskrbeti ža boljšo kakovost dela. V Domu oskrbovancev je potrebno poskrbeti za boljše počutje oskrbovancev (organizacija prostega časa itd.). Delo Centra za socialno delo mora biti bolj prisotno na terenu, izboljšati se mora sodelovanje z ostalimi službami (zdravstvo itd.), ker samo kompleksno reševanje socialne problematike bo imelo za posledico izboljšanje socialnih razmer na terenu. — Obravnavati problematiko financiranja humanitarnih organizacij in društev v občini z vsemi pristojnimi SIS ter dokončno vzpostaviti sistem financiranja na tem področju. c) Občinska skupnost za zaposlovanje Temeljni cilji zaposlovanja v letu 1985 bodo izhajali iz določil Samoupravnega sporazuma o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini. — Po določilih teh dokumentov bo zaposlovanje v letu 1985 naraščalo z 2 % stopnjo — od novozaposfenih bo 2/3 pripravnikov. Prednost pri zaposlovanju bodo imeli mladi, strokovno usposobljeni, ustrezno usposobljeni invalidi, uživalci denarnih nadomestil in pomoči ob enaki strokovni usposobljenosti. — Na področju poklicnega usmerjanja mladine bo skupnost skupaj z Občinsko izobraževalno skupnostjo, izobraževalnimi inštitucijami in drugimi dejavniki sodelovala pri oblikovanju šolske mreže v Pomurju. Prednostno bo usmerjanje v deficitarne poklice (tehnične, uslužnostne. malo gospodarstvo in poklice v živilski mdustriji). — Iskalcem zaposlitve bo skupnost za zaposlovanje dosledno zagotavljala pomoč pri iskanju zaposlitve in pri pripravi na zaposlitev. V ta namen bo skupnost preko strokovne službe sodelovala z OZD v občini. — Nezaposlenim.delavcem bo skupnost zagotavljala socialno narnost v skladu z zakonskimi določili. Skupnost'bo preko strokovne 'službe zagotavljala zaposlitve delavcem, ki bodo prejemali denarna nadomestila in pomoč tistim., ki imajo status.delavca za določen čas. Pri tem bo skupnost skrbela za prekvalifikacijo in dokvalifikacijo delavcev, ki bi na tak način prej dobili zaposlitev. Pri usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb bo skupnost preko strokovne službe stalno spremljala problematiko v zvezi z zaposlovanjem invalidnih oseb. — Pri izvajanju štipendijske politike bo skupnost skrbela za dosledno uresničevanje določil družbenega dogovora o štipendiranju v SRS in samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini. Pri podeljevanju štipendij iz združenih sredstev bo odbor za štipendiranje sodeloval s krajevnimi skupnostmi in Centrom za socialno delo. 4. Telesnokultuma skupnost Telesnokulturna skupnost bo v zadnjem letu sprednjeročnega obdobja nadaljevala z izvajanjem nalogsprejetih v planskih dokumentih tekočega srednjeročnega obdobja. V izvajanju celotnega programa telesnokulturne dejavnosti v letu 1985 bo vključenih 136 osnovnih telesnokulturnih organizacij, ki delujejo v občini ter pristojne zveze in strokovni Odbori. — V okviru športne rekreacije bodo ponujene raznovrstne oblike aktivnosti v vseh sredinah v občini za delovne ljudi in občane različnih starosti in kategorij. Pričakuje se. da bo v športnorekreativno dejavnost v občini vključenih 22.000 ali 29 % občanov. — V šolski šport naj bi bilo vključenih cca 6.000 udeležencev preko sekcij in krožkov v različnih oblikah dejavnosti. Posebna skrb bo namenjena tistim .oblikam aktivnosti, ki so osnova za množičnost. — Na področju vrhunskega športa bo posvečena osrednja skrb primerni organiziranosti v občini na tem področju. V vrhunski šport bo v letu 1985 vključenih cca 600 športnikov, ki bo tekmovalo od medobčinskega nivoja pa vse do tekmovanj v medrepubliških ligah. — Izobraževanju m izpopolnjevanju amaterskih strokovnih delavcev bo namenjena posebna skrb, prav zaradi specifične aktivnosti v telesni kulturi ki sloni na amaterskih delavcih. — Telesnokulturna skupnost se bo poleg sktbi za vzdrževanje športnih objektov na terenu vključila v pripravo izgradnje večnamenske dvorane pri OŠ Edvard Kardelj v M. Soboti. 5. Kulturna skupnost Pri pripravi programa kulturne skupnosti za leto 1985 je bilo upoštevano spoznanje, da so zaostrene gospodarske razmere zahtevale tudi krčenje materialne možnosti kulturnega ustvarjanja in delovanja. Že sedaj je moč ugotoviti, da v letu 1985 ne bo možno uresničiti vseh nalog, ki smo si jih zastavili na začetku tega srednjeročnega obdobja. 'Prav zaradi tega bo tudi v letu 1985 potrebno dati večji poVdarek boljši organizaciji dela, gospodarnejšim ravnanjem ter varčevanjem s sredstvi in opremo, racionalnejši izrabi delovnega časa in večji kakovosti programov. V letu 1985 bo posebna pozornost posvečena tistim dejavnostim, ki približujejo kulturne dobrine ali omogočajo kulturno aktivnost velikemu številu občanov ter povečanju knjižnega fonda za knjižnice v občini M. Sobota. Temu primerno so zastavljene tudi programske usmeritve izvajalcev: a) DO Kulturni center »Miško Kranjec« M. Sobota s svojimi delovnimi enotami daje prednost naslednjim nalogam: — odpiranje enot kulturnega centra navzven in približevanje kulture čim širšemu krogu občanov. — vključevanje v kulturno vzgojo — šolske in predšolske mladine in povezovanje z osnovnimi šolami in s srednjeustnerjenim izobraževanjem. 8- DELEGATSKI VESTNIK — povezovanju na medobčinskem nivoju, zaradi vsklajevanja skupnega načrtovanja in sofinansiranja akcij ter drugih kulturnih dejavnosti v Pomurju. b) Pomurska založba M. Sobota Pomurska založba si je za leto 1985 zadala obsežen in zahtevni program (41 naslovov izvirnih in prevedenih del). c) Zavod za spomeniško varstvo Maribor Poleg stalnih nalog zavoda za spomeniško varstvo Maribor velja v letu 1985 izpostaviti dokončanje zadnje faze gradbene sanacije cerkve sv. Nikolaja v Selu. d) Zavod za arhiv Maribor V skladu z zakonskimi predpisi bo zbiral, urejeval in varoval vso pomembno dokumentacijo z območja občine M. Sobota. e) Zveza kulturnih organizacij občine M. Sobota z Svojo dejavnost bo usmerila v naslednje pomembne naloge: — nadaljevala bo z organizacijsko utrditvijo društev in vzpodbujala ustanovitev novih, predvsem na šolah. — v sodelovanju z OSS si bo prizadevala za utrditev in kulturni razvoj delavcev v delovnih organizacijah, za sprejemanje kulturnih vrednot in lastno ustvarjalnost. — še nadalje bo vzpodbujala lastno ustvarjalnost in gostovanjsko politiko na dvojezičnem območju. — posebna pozornost bo namenjena izobraževanju kadrov v ljubiteljski kulturi. 6. RAZISKOVALNA SKUPNOST Pri načrtovanju raziskovalnega dela v letu 1985 so upoštevane raziskovalne naloge, ki. so bile že*pogodbeno dogovoijene v prejšnjih letih in bodo zaključene v letu 1985. Ostale raziskovalne naloge bodo vključene v program Občinske raziskovalne skupnosti ko se bo zaključil razpisni rok za prijavo raziskovalnih nalog v letu 1985. Ena od glavnih usmeritev Občinske raziskovalne skupnosti v letu 1985 -bo akcij a za pospeševanje ustvarjalno inovacijske dejavnosti v OZD. S sofinansiranjem programov bo tako omogočena ustvarjalna uporaba domačih in tujih znanstvenih ter tehničnih dosežkov z namenom, da bi inovacijska dejavnost postala sestavni del proizvodnje. V ta namen se bo občinska raziskovalna skupnost povezovala z OZD in nadaljevala z 'zbiranjem podatkov o inovacijskih dosežkih ter z nagrajevanjem inovacijskih rezultatov spodbujala inventivno dejavnost. Naravoslovno-tehnični krožki v osnovnih šolah ter v šolah srednjega usmerjenega izobraževanja, so temeljna podlaga za poklicno usmerjanje ter za pridobitev navad po raziskavah in inventivni dejavnosti. V skladu s to ugotovitvijo bo Občinska raziskovalna skupnost sofinancirala in nagrajevala dejavnost na šolah (najuspešnejše krožke) in nagrajevala mentorje za dosežke na tem področju. III. ZAKLJUČEK Samoupravne inteiesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti bodo še v mesecu februarju dostavile v svoje delegacije podrobnejša poročila o realizaciji programov za leto 1984, kakor tudi finančno ovrednotene programe za leto 1985 v skladu s predloženo bilanco skupne dovoljene porabe za leto 1985. OBRAZLOŽITEV K BILANCI DOVOLJENE SKUPNE PORABE ZA LETO 1985 Z bilanco sredstev bo v letu 1985 za skupno porabo v občini namenjeno skupno 3.368.808.000 din (stolp. 4), kar je za 57,7 % več kot v letu 1984. Sredstva, ki se združujejo po prispevnih stopnjah za leto 1985 (izvirni prihodki) znašajo 2.780.711.000 din, kar je za 61,3 % več kot v letu 1984. V kolikor pa upoštevamo vsa dodatna sredstva (stolpec 10 + 11) pa se sredstva skupne porabe dodatno povečujejo za znesek 200.324.000 din. in je tako skupna rast 67,1 %. Poleg navedenih sredstev v znesku 3.569.132.000 din (stolpec 4 + 10+ 11) je potrebno še dodatno združiti sredstva v višini 59.925.000 din za nekrite odhodke v letu 1984 (zaradi manjšega pritoka sredstev po prispevni stopnji v letu 1984 v občinski kulturni skupnosti in v občinski telesr.okulturni skupnosti ter večjih odhodkov pri občinski zdravstveni skupnosti (v skladu z dogovorom v vseh občinskih zdravstvenih skupnostih v Pomurju seje vsem TOZD Pomurskega zdravstvenega centra priznalo ocenjene višje materialne stroške. TOZD PZC so dolžni pripraviti končni.obračun — analiza gibanja materialnih stroškov po zaključnem računu 1984). V kolikor prištejemo ta dodatno priznana sredstva (obveznost) k dovoljeni skupni porabi za leto 1984 (stolp. 1) je rast 65.3 % (namesto prejšnjih 67.1 %). Za prve tri mesece letošnjega leta veljajo prispevne stopnje iz meseca decembra 1984. V priloženi bilanci je izdelan predlog novih prispevnih stopenj, ki bi naj veljale s 1.4.1985. .Po tem predlogu se bodo združevala sredstva v globalu po stopnji iz BOD 12.80 % in iz dohodka 1230 %. Predlagane prispevne stopnje so glede na začasno veljavne višje iz BOD za 1,60 % in višje iz dohodka za 0.87 %. Pri izračunu potrebnih sredstev skupne porabe za leto 1985 so bila upoštevana sprejeta izhodišča na koordinacijskem odboru za spremljanje samoupravnega sporazumevanja v okviru SIS družbenih dejavnosti (to je organ IS SO M. Sobota) in sicer: — rast dohodka nominalno za 54 % — skupna poraba za 48,6 % — osebni dohodki za 48,6 % Poleg navedenih izhodišč so pri pripravi bilance bile upoštevane nekatere dogovorjene širitve ter nove zakonske obveznosti. Upoštevajoč nekatere nove naloge oziroma širitve je rast v nekaterih SIS v letu 1985 hitrejša, kar sledi iz naslednje obrazložitve: 1. Skupnost otroškega varstva a ) pri osnovni dejavnosti je upoštevana naslednja širitev programa: ■ — novi oddelki VVO (1 odd. v Melincih, ki bo pričel z delom 1. 5. 1985. 2 odd. v Mačkovcih od 1. 9. 1985 ter 2 oddelka na Lendavski ulici v M. Sobota od 1. 10. 1985 naprej, kar znaša v sredstvih 1.409.000 din. — širitev programa male šole od 300 ur na 350 ur v letu 1985, kar znaša 965.100.— din. — pri denarnih pomočeh je indeks rasti v primetjavi z letom 1984 159.5 na kar vplivajo novo sprejeta zakonska določila o zagotavljanju sredstev v času porodniškega dopusta (sredstva se iz tega naslova povečujejo za 31.824.000 din), in jih v celoti pokriva — refundira Skupnost otroškega varstva Slovenije (glej stolpec 7). Poleg navedenih dodatnih obveznosti so v stolpcu 10 prikazana potrebna sredstva v letu 1985 za denarne pomoči po sprejetem samoupravnem sporazumu za vsklajevanje socialno varstvenih pomoči, ki stopi v veljavo s 1. 5. 1985. Upoštevajoč navedene širitve in nove obveznosti se v občinski skupnosti otroškega varstva zvišuje veljavna prispevna stopnja za dejavnost od 1.56 % na 1,69 %, pri denarnih pomočeh pa od 0,70 % na 0.98 %. DELEGATSKI VESTNIK-9 V stolpcu 10 prikazana sredstva v višini H.600.000 din pa so namenjena kot prioriteta osnovnemu zdravstvu za nakup' medicinske opreme in stanovanja zdravstvenim delavcem. Zaradi navedenih dodatnih sredstev se prispevna stopnja občinske zdravstvene skupnosti iz dohodka zvišuje od 11.08 % na 11,96 % iz BOD pa se znižuje od 0.70 na 0.60 %. 4. Občinska skupnost socialnega skrbstva Pri tej skupnosti bo potrebno v letu 1985 dodatno združiti sredstva v znesku 12.993.000 din (stolpec 10) za uveljavljanje novega zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Zakon velja od l. 6. 1984 naprej). Zaradi navedenega se zvišuje sedaj veljavna prispevna stopnja od I.05 % na l,08 %. 5. Občinska skupnost za zaposlovanje Na tako visok indeks rasti 173,4 vpliva izračun potrebnih sredstev za zagotovitev socialne varnosti — nadomestila in denarne pbmoči brezposelnih oseb. 6. Občinska raziskovalna.skupnost Upoštevana je prioriteta dogovorjena v občinski resoluciji in višja prispevna stopnja < 1 veljavne 0.03 % na 0.05 %. 7. Občinska telesnokultuma skupnost Pri tej veljavnosti so upoštevane nepokrite obveznosti iz leta 1984 do rep. TKS ter znesek nerealiziranih prihodkov (zguba). Prispevna stopnja se povečuje od sedaj veljavne 0.28 % na 0.30 %. 8. Občinska kulturna skupnost V tej dejavnosti se v letu 1985 ne predvideva nobena širitev. V stolpcu 9 so prikazana sredstva, ki jih bo potrebno dodatno združiti zaradi nerealiziranih prihodkov po prispevni stopnji (zgubo). V stolpcu 11 so prikazana potrebna sredstva, ki naj bi se v letu 1985 združevala za finansiranje časopisne irt-radijske dejavnosti — za kar je potrebna dodatna prispevna stopnja 0.05 %. Zap. št. SIS Dovolj. por. 1984 Dodatno zdr. sr. -za OD 1983 Skupaj zd, sred, po pr. st. v letu 1984 Skupna poraba 1985 Indeks 4:1 VIRI SREDSTEV 1985 DODATNA SRED. ZA LETO 1985 Indeks rasti 12:3 Prisp. st. 1985 solidarnost drugi viri zdr. sred, p. st. Nepokriti odh. 84 Nove, obv. 85 (zakon) Preneš. Skupaj sr. iz zdr. sred. pror. SO 8 — 11 BOD DOH 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 STRAN 18 VESTNIK, 21. FEBRUARJA 1985 I. DEJAVNOST 132.930 46.608 212,9 147,7 • - 132.930 46.608 - - 132.930 46.608 - 1,10 0,50 1. SOV SRS 2. KS SRS 62.434 31.556 - 62.434 31.556 SKUPAJ SRS 93.990 - 93.990 179.538 191,0 - - 179.538 - - - 179.538 - 1,60 3. SOV 271.051 4.425 166.683 421.810 155,6 22.134 159.985 239.691 — dejavnost 122.600 4.261 118.451 185.039 150,9 — 9.472 175.567 — — -— 175.567 148,2 1,48 — denar, pom. 148.451 164 48.232 236.771 159,5 22.134 150.513 64.124 — ■ 49.200 — 113.324 235,0 0,98 4. OIS 495.478 15.747 376.730 758.448 153,1 165.448 39.675 553.325 — 117.210 2.846 673.381 178,7 5,70 — dejavnost 492.467 - — — 753.480 153,0 — — — — — — — — — — skup. pr. SRS 2.248 ■ — — 3.729 165,9 ■ — — — — — — — — — — vzajem. pr. SRS 763 — — 1.239 162,4 — — — — — — — — — 5. OKS 32.575 672 31.147 48.536 149,0 — 3.102 45.434 918 — 6.100 52.452 168,4 — dejavnost OKS 30.603 672 29.175 45.598 149,0 — 3.102 42.496 918 — — 43.414 148,8 0,37 — Zavod za CRD 1.972 — 1.972 2.938 149,0 — — 2.938 — ■ — 6.100 9.038 458,3 0,08 6. TKS 22.911 209 23.019 34.637 151,3 • — — 34.647 765 — 210 35.622 153,0 0,30 - obč. TKS 20.047 209 20.155 30.330 151,2 — 30.330 765 — 210 31.305 153,3 — - TKS SRS 2.864 — 2.864 4.317 150,7 — — 4.317 — — — 4.317 150,7 7. SS 98.712 919 87.100 135.457 137,2 15.840 4.499 115.118 12.993 128.111 ,08 — obč. prog. 92.578 919 80.975 134.181 144,9 — — — — — — — — skup. prog. 6.125 — 6.125 1.276 20,8 — — — — — — — ?60 11,36 8. OZS 990.867 22.730 820.942 1.585.351 160,0 138.054 22.000 1.425.297 58.242 11.600 — 1.382.839 168,4 a) po prisp. stop. 915.294 22.730 820.942 1.473.051 160,9 — — 1.312.997 — — — — — b) krneč, prisp. 75.573 — 112 300 148,6 — 112.300 — — — —- — — obč. prop. 963.392 22.730 793.467 — — — — — — — — — — skup. prog. 4.002 — 4.002 — — — — — — — — — — — — solidar. MZS 7.824 — 7.824 — — — —* — — — — — — — - SLO in DS 15.649 — 15.649 — — — — — — ■ , — — — — — 9. Skup, za zaposlov. 28.949 365 23.310 50.196 173,4 15.663 1.697 32.836 - - — 32.836 - ' 0,29 SKUPAJ OBČ. SIS 1.940.543 45.067 1.528.931 3.034.445 156,4 357.139 230.958 2.446.348 59.925 191.003 9.156 2.594.132 169,6 10,59 11,65 SKUPAJ SRS + OBČ. 2.034.533 45.067 1.622.921 3.213.983 157,9 — — 2.625.886 59.925 191.003 9.156 2.773.670 — 12,19 10. ORS 5.220 38 5.071 13.390 256,5 — — 13.390 — — .. 165 13.555 267,3 0,05 VSEGA SKUPAJ 2.039.753 45.105 1.627.992 3.227.373 158,2 357.139’ 230.958 2.639.276 59.925 191,003 9.321 2.787.225 171,2 12,19 11,70 II. INVESTICIJE 95.847 — 95.847 141.435 147,6 — — 141.435 — — — 141.435 147,6 0,61 0,60 SKUPAJ I + II 2.135.600 45.105 1.723.839 3.368.808 157,7 357.139 230.958 2.780^711 59.925 191.003 9.321 2.928.660 169,9 12,80 12,30 Murska Sobota, 11.2. 1985 Razvojno planski sektor Načrt spomladanske setve in živinorejske proizvodnje v letu 1985 1. Uvod Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana v letu 1985 predvideva, da se bo kmetijska proizvodnja povečala za 4 %. Da bi bil ta cilj dosežen, zahteva, razen povečane proizvodnje, tudi povečanje kakovosti, ooljše izkoriščanje naravnih danosti, večje prilagajanje tržnim razmeram in daje večji poudarek primarni proizvodnji ter višji stopnji obdelave kmetijskih proizvodov. Za večjo in kakovostnejšo proizvodnjo so naloge, ki jih imajo kmetijske organizacije nadvse pomembne pri izvajanju spomladanske setve, negi ozimin in urejanju travnikov in pašnikov. Zaostreni pogoji gospodarjenja in težave v prireji in plasmanu klavnih živali, zahtevajo še večjo orientacijo na povečanju doma pridelane krme. Povečani stroški proizvodnje prav tako zahtevajo čim bolj racionalno uporabo sredstev za proizvodnjo. Za vse to bo moralo biti v večji meri izkoriščeno znanje, nadaljevati bo potrebno z melioracijami, komasacijami, pričeti z namakanjem, boljše bo potrebno izkoriščati agrotehnična sredstva in v večji meri bo morala biti angažirana pospeševalna služba z nasveti in pojasnili. Velika sredstva, ki jih družba namenja predvsem pospeševanju poljedeljstva, v njem pa krušnim žitom, pesi, koruzi in krompirju, bo potrebno izkoriščati tako, da se bo njihov učinek odrazil na povečani proizvodnji, in prekc nje tudi na povečanem dohodku. Za vzpodbujanje te proizvodnje bo pomembna tudi cenovna politika, ki bo bolj morala Sloneti na ustreznem razmerju med cenami pridelkov in cenami reprodukcijskih sredstev v taki meri, da bo zagotavljala zadosten interes in vzpodbujala produktivnost dela in delovnih sredstev. Večji vpliv ekonomskih in tržnih zakonitosti bo zahteval večjo poslovnost organizaciji še posebno pa drugačen odnos do naložb, zadolževanja in drugih oblik porabe denarnih sredstev. Intervencijski skladi bodo tudi v tem letu, v skladu s srednjeročnimi usmeritvami, stimulirali družbeni interes predvsem na tistih področjih kmetijske proizvodnje, ki jim je namenjen hi- 10 - DELEGATSKI VESTNIK trejši razvoj in kjer je od posegov odvisna kontinuiranost v proizvodnji in zagotavljanju hrane za domače potrebe in za izvoz. 2. Rastlinska proizvodnja 2.1. Ocena jesenskih opravil in priprave na spomladansko setev Zapoznela vegetacija in kasno pospravilo koruze sta vplivali na pričetek 'Ctve ozimin. Kljub zapozneli setvi so bili setveni pogoji sorazmeroma ugodni. Uspelo je posejati vse predvidene površine. V TOZD Poljedeljstvo in govedoreja KG Rakičan je to 878,18 ha, na katerih pričakujejo 4566 ton priaelka. Ocenjujemo, da je bilo v zasebni proizvodnji posejano okrog 9000 ha, od tega v organizirani proizvodnji 2640 ha, s predvidenim odkupom 8500 ton. Ozimine so ob ustreznih vremenskih razmerah dobro vzklile in se razrasle, januarske nizke temperature jim zaradi snežnega pokrivala niso škodovale. Za setev je bilo na razpolago zadosti semena in mineralnih gnojil. KZ Panonka je v organizirani akciji zamenjala 612 ton semena viso-korodhih sort pšenice. Ugodne vremenske razmere so omogočile, da je bil pretežen del zemlje globoko preoran in tako ustrezno pripravljen za setev jarin. V pripravah za spomladansko setev so bila opravljena ustrezna organizacijska opravila. V zimskem času so bila opravljena predavanja in strokovno izpopolnjevanje pospeševalcev, določen sortni izbor, opravljena posvetovanja o obsegu intervencij ter naročena potrebna količina semena in mineralnih gnojil. V razpravah so predvsem izstopali poslabšani materialni pogoji proizvodnje zaradi velikih podražitev gnojil in zaščitnih sredstev in predvsem povečanje stroškov na račun povečanih obrestnih sto-' penj za kredite v kooperacijski in lastni proizvodnji. • 2.2. Setveni plan Spomladanska setev bo v občini zajela okrog 16.000 ha površin. Na posamezne poljščine bo odpadlo zasebna proiz. družbena proizvod. ha ha ton koruza zrno 6000 1561 11700 koruza silaža 1500 251 10000 peša — sladkorna 650 424 19000 krompir 450 — — (org. proiz.) vrtnine 50 — — V kmetijski zadrugi bodo nadaljevali z organiziranim pridelovanjem vrtnin, ki postaja zanimiv predvsem za manjše kmetije. Njihov program obsega — zelje 800 ton — pesa — rdeča 200 ton — korenje 200 ton — kumarice 50—100 ton — hren 250—300 ton — čebula 20 ton — bučnice 20 ton Razlogi za to so v nesorazmerno visoki ceni, ki ni v sorazmerju s ceno klavnih živali, predvsem prašičev, in v pomanjkanju beljakovinske krme, ki je v glavnem vezana na uvož. V preteklih letih je v pridelovanju te poljščine bil dosežen pomemben napredek, ki se odraža predvsem v dobrih donosih v družbeni proizvodnji in na usmerjenih kmetijah, medtem ko v poprečju niso izrabljene še vse možnosti. Na pridelovanje so vplivali različni dejavniki, kakor slaba kakovost semena, premajhen obseg uporabe priznanega semena, neustrezna agrotehnika, premajhna poraba mineralnih gnojil. Dosežen je bil napredek pri uporabi pnevmatskih sejalnic, k čemur je prispeval tudi regres za njihovo uporabo. V razpravah o položaju v živinoreji je bilo poudarjeno, da bi morali pridelovanju koruze nameniti enak poudarek, kakor sladkorni pesi in'krušnim žitom. Proizvodni cilj ostane še v naprej 80 det/ha v družbeni in družbeno-organizirani proizvodnji, v poprečju pa 50—60 det suhega zrna na ha. Za leto 1985 predvideva KZ Panonka zagotovitev semena naslednjih količin v določenem sortnem izboru: — OSSK—247 90 ton — BC 28—11 , 8 ton — ZPSK—42 ' 23 ton — PIONIR 39—01 5 ton PIONIR 37—32 2 toni SKUPAJ 128 ton Pridelovalci bodo deležni tudi regresa na seme v višini 100 din/kg, KZ Panonka pa bo deležna tudi regresa na razliko za kalibriranje semena v višini 50 %. 2.5. Krompir TZP Beltinci se je v. zadnjih letih uveljavila kot pomembna proizvajalka jedilnega krompirja v Sloveniji. Proizvodna skupnost združuje interese v zagotavljanju oskrbe s semenom, skladiščenjem in tržišča, odkup pa se suče od 7 do 8 tisoč ton. Kmetijska zadruga predvideva, da bo v organizirani pridelavi zajela 450 ha z odkupom 8800 ton, od česar bo odpadlo 1000 ton na rani, 1000 ton pa na krompir industrijske kakovosti. Proizvodni cilj ostaja 270 .det/ha. Zadruga bo zagotovila 410 ton semenskega krompirja, od tega 190 ton iz lastne proizvodnje, ostali del pa preko poslovne skupnosti. Tudi letos bo organizirala pridelavo semenskega krompirja na 15—20 ha. Opredeliti se bo potrebno tudi glede sodelovanja za pridelavo brezvirusnega semena, za kar pa bo potrebno oceniti možnosti združevanja sredstev v višini 10 milijonov dinarjev. Ker sloni proizvodnja krompirja tudi na družbenem interesu, bosta republiški intervencijski sklad in republiška poslovna skupnost regresirali kg semena z 20.— dinarji. Priporočene sorte v izboru ostanejo nespremenjene — prevladovali bosta Igor in Desirre. 2.6. S pridelovanjem soje vstopa KZ Panonka v četrto leto, in bo imela še vedno poskusno obeležje. Težave v preskrbi z beljakovinami so še vedno prisotne v tolikšni meri, da je potrebno iskati možnosti v domači pridelavi. Nekateri rezultati prejšnjih let kažejo na možnosti in interes kmetovalcev. Proizvodni cilj je doseči 30 dt po ha. Skupnost za pospeševanje kmetijstva bo letos zagotovila regres za seme, ki naj bi bilo za pridelovalca brezplačno, ne bo pa več stimulirala setvenih stroškov. 2.7. Povrtnine KZ Panonka izvaja program širjenja pridelave povrtnin iz leta v leto, tako, kakor tudi narašča interes pridelovalcev. Ti uvajajo predelavo vrtnin predvsem kot dodaten proizvodni program, ki je dohodkovno zanimiv. Ne glede na določene zaplete pri realizaciji nekaterih vrst povrtnine (korenček, zelje), ki so nastale pri kupcih in tudi zaradi obilne letine na širšem območju, bodo ustaljene vrste povrtnin še naprej v pridelavi, na-katere se pa pričnejo uvajati. To sta čebula in bučnica (golica), medtem ko pridelava česna zaradi težav pri oskrbi semena verjetno ne bo našla odziva. Skupnost bo sofinancirala programe v višini 200.000 din. 2.8. Travinje V letu 1985 se bo nadaljevala akcija za Čimboljšo izrabo travnih površin. Še vedno je to pridelovanje živinske krme v občutnem zaostanku za možnostmi, predvsem pa za potrebami po beljakovinskih krmilih. Akcija za urejanje pašno-košnih površin, ki jo vodi živinorejskp-veterinarski zavod, je sicer zavzela določen obseg in dosegla uspeh, vendar glede na površine še občutneje ne vpliva na preoblikovanje tega pridelovanja. Razloge za prepočasnost je iskati tudi v počasnem poteku melioracij, in predragih mineralnih gnojilih, katerih večja poraba bi povečala prinos travnikov.. Čedalje bolj prodirajo priporočila pospeševalne službe glede pravočasne košnje in načina pospravila. Skupnost za pospeševanje bo v preureditvi travnikov sodelovala v višini 200.000 dinarjev. 3. Ukrepi v rastlinski proizvodnji 3.1. Pospeševalna služba je v kmetijski zadrugi in v živinorejsko-ve-terinarskem zavodu dosegla tako stopnjo razvoja, da njeni posegi pome DELEGATSKI VESTNIK - 11 nijo v rastlinski proizvodnji pomembno postavko. Vse boli se tudi pri pridelovalcih uveljavlja spoznanje, da je uspeh proizvodnje odvisen od ustreznega strokovnega pristopa in zato imA služba tudi čedalje večji vpliv. Povečal se je tudi obseg časopisnih in radijskih nasvetov v lokalnih sredstvih obveščanja. Pomembne so tudi demonstracijske parcele, ki jih organizira kmetijska zadruga, KG Rakičan in Srednja kmetijska šola. Slednja zagotavlja tudi organizirane tečaje za pospeševalne kadre. Tudi diferenciacija znotraj organiziranih proizvajalcev je spodbuda za vpeljevanje sodobnega načina pridelovanja. Čedalje več mladih kmetovalcev, tudi z ustreznejšo izobrazbo, sprejema sodobno tehnologijo in teži k večji in kakovostnejši proizvodnji ob manjših stroških. Kmetijska zadruga bo tudi letos deležna sofinanciranja pospeševalne službe, pri čemer bo občinska skupnost sodelovala s 30 % oziroma 1.235.000 dinarji. Skupnost bo zagotovila sredstva tudi za prikaze sodobne rastlinske proizvodnje (pšenica, rž, pesa, soja, koruza), zagotovila stroške za predavanja, tekmovanja traktoristov, poskusništvo na srednji šoli in sofinancirala kmetijske oddaje oziroma napotke v sredstvih javnega obveščanja. 3.2. SOZD ABC Pomurka bo v sodelovanju s kmetijskima organizacijama zagotovila potrebne količine mineralnih gnojil, zaščitnih sredstev drugega repromateriala. Ponudba kmetijske mehanizacije bo letos že presegala povpraševanje. Pričakovati je določene motnje pri oskrbi z rezervnimi deli in gumami za traktorje in prikolice. Z ukinitvijo racioniranja oskrbe z gorivi ni pričakovati motenj. KZ Panonka računa, da bo v letu 1985 potrebovala 21.280 ton mineralnih gnojil. Po sklepu samoupravnih organov je naročenih: 3.450 ton KAN-Kutina 1.170 ton KAN-uvoz 660 ton UREE 2.845 ton NPK-Kutina 2.120 ton NPK-Ru”e 10.254 ton Ta količina predstavlja potrebne količine gnojil za 1. polletje. 3.3. Za uresničitev nalog je pomembno tudi nadaljevanje regulacij, melioracij in komasacij. KG Rakičan pričenja tudi z nalpžbami za namakanje na območjih, ki so najbolj izpostavljene suši in bo možho zagotoviti potrebno vodo. Program vodne skupnosti Mura predvideva naslednja dela: Regulacije: 1. Kučnica na območju Kramarovci—Fikšinci vbolžini 2,6 km 2. Ledava v odseku Pertoča—Večeslavci v dolžini 2 km .3 .) Regulacija Crnčiča v Domajincih, Titanovega potoka in Mosteca v Moravcih v dolžini 3,6 km 4. ) Velika Krka s pritoki na območju Adrijanci, Markovci, Čepinci, Šalovci, Peskovci, Hodoš v dolžini 12 km 3.4. Skupnost za obrambo pred točo in Hidrometeorološki zavod bosta organizirala aktivnosti za obrambo pred točo tudi v tem letu. Skupnost oz. tehnične službe morajo zagotoviti zadostno število raket, poskrbeti za ustrezne zveze in za dopolnilno izobraževanje kadrov. Skupnost za pospeševanje bo zagotovila svojo soudeležbo pri sofinanciranju stroškov, ki so narasli predvsem zaradi povečane cene raket. i 3.5. Na določenih območjih divjad, predvsem jeleni in divji prašiči, povzročajo veliko škodo na kmetijskih pridelkih. Iz teh razlogov bo v okviru komisije za lov tudi to leto potrebna usklajena akcija za vzdrževanje dogovorjenega števila (populacije) divjadi, izpolnjevanje obveznosti iz gojitvenih načrtov glede odstrela, zaščite pridelkov pred škodo in poravnavo škode. 3.6. V letu 1984 je bila opravljena korekcija katasterskega dohodka in uveden sistem davčnih olajšav glede na realizacijo. Zaradi nezaupanja v predpis, je možnost olajšave zahtevalo le del zavezancev iz kmetijstva. V letu 1985 bo v krajevnih skupnostih in temeljnih zadružnih organizacijah potrebno obširneje'seznaniti zavezance z namenom ukrepa, ki bi naj stimuliral večjo tržno proizvodnjo poljščin oziroma večjo proizvodnjo v živinoreji. 3.7. Krajevne organizacije SZDL in krajevne skupnosti bodo tudi v letu 1985 vzpodbujevalec ukrepov, ki jih predvideva občinska resolucija. Zato bodo skrbele, da postanejo proizvodni programi temeljnih zadružnih organizacij sestavni del programov aktivnosti v krajevnih skupnostih, kjer bo v sekcijah za kmetijstvo tudi mesto za obravnavo motenj in za aktivnosti. 4. Živinorejska proizvodnja V preteklem delu leta 1984 so bile v prireji živine prisotne motnje, ki so vplivale na usmeritve rejcev v zmanjšanje proizvodnje, predvsem prašičev. Motnje se kažejo predvsem v neenakomernem povečanju cen reprodukcijskih sredstev in cen klavnih živali in v povečanih obrestnih stopnjah. Zaradi tega, se je poslabšala akumulativna in reproduktivna sposobnost rejcev in organizacij. Zastale so naložbe v povečanje ali modernizacijo zmogljivosti, upadel odkup in povečala ponudba telet za prodajo izven občinskega prostora. V takih okoliščinah, ki so prisotne tudi v začetku tekočega leta planirata obe kmetijski organizaciji naslednjo prirejo oziroma prodajo živine in mleka: goveda: KG Rakičan—TOZD 2535 kom 1216 ton KZ Panonka 8700 kom 4500 ton prašiči: KG Rakičan—TOZD 75000 kom 7500 ton KZ Panonka 25000 kom 2500 ton teleta: KG Rakičan—TOZD 65 kom KZ Panonka 3500 kom plem. gov.: KG Rakičan—TOZD 55 kom KZ Panonka 1000 kom mleko: KG Rakičan—TOZD 357000 I KZ Panonka 28 milj. I STRAN 16 VESTNIK, 21. FEBRUARJA 1985 Za uresničitev programa se s sporazumom o enotni politiki v proizvodnji hrane predvidevajo naslednji ukrepi: — planiranje povečanja staleža krav osnovne črede za 500 komadov s premijo 20.000.— din (40.000 din). V oklepaju navedene številke veljajo za območja III. dav. okoliša — premiranje pitanja telet za 520 ton mesa s premijo 21,82 (43,64) po kg — premiranje proizvodnje mleka, ki ga odkupi tovarna mlečnega prahu v višini 3 din za družbeno proizvodnjo in pridelovalcem 111. dav. okoliša in 1 din/1 ostalim pridelovalcem Živinoreja bo deležna premij v višini 34.426.000,— din. Razen tega bo občinska pospeševalna skupnost sofinancirala analizo krme rejcem izvoznega programa, higiensko pridobivanje mleka (vzdrževanje mol-nih strojev), pričetek osemenjevanja prašičev in akcijo za odkrivanje in zdravljenje mastitisa. Pokrila bo tudi stroške za vzdrževanje žrebca in plemenilne postaje za čebele in sofinancirala raziskave v govedorejski proizvodnji. Veterinarska služba bo izvršila preventivna cepljenja proti kužnim boleznim na osnovi programa, ki ga je z odredbo določil Izvršni svet. Ve-terinarsko-higienska služba bo zagotovila odvoz živalskih trupel in drugih živalskih odpadkov. 12 - DELEGATSKI VESTNIK Predlog razdelitev sredstev občinskega proračuna, ki so namenjena za financiranje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih občine Murska Sobota V proračunu občine b 4. Sobota za leto 1985 je za izvajanje delegatske- stroške petih KS, razdeli tako, da odpade 30 % na enak delež vsem KS. ga sistema v Krajevnih skupnostih določenih 12.433.000.— dinarjev. To je 10 % po številu vaških odborov, preostanek pa do številu prebivalcev v KS. za 3.223.000.— dinarjev ali 35 odstotkov več od rebalansiranega proračuna Na tej osnovi se predlaga naslednja razdelitev: za leto 1984. — za finančno administrativne posle KS Bakovci, Z odlokom in delovnim programom skupščine je določeno, da o raz- Černelavci, Krog, Rakičan. M. Sobota 1.630.780.— din delitvi sredstev odločata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti. — ostane za razdelitev po ključu 10.802.220.— din Iz teh sredc.ev krijejo krajevne skupnosti svoje potrebe za delovanje samo- — 30 % del, ali 77.160.— din po KS 3.240.720,—din upravnih organov, delovanje družbenopolitičnih organizacij in društev, — 10 % po številu vaških odborov stroške za izvajanje nalog SLO in družbene samozaščite in ostale funkcio- (140 VO po 7.716. — din) 1.080.240.—din nalne •> troske. — 60 % po številu prebivalcev v KS Sredstva so namenjena tudi za stroške administrativnega in finančnega (64.299 po 100,80 din) 6.481.260.— din poslovanja tistih KS, kjer teh nalog ne opravljajo krajevni uradi. Dotacija Skupaj 12.433.000 — din občinskega proračuna je dohodek krajevne skupnosti, ki ga samoupravni Rast za finančno-administrativne naloge mestnih krajevnih skupnosti organ razporedi s finančnim načrtom (proračunom) za leto 1985. Ob pri- je zagotovljena v isti višini, kakor za delo občinskih upravnih organov. četkutega srednjeročnega obdobja je bil v zborih občinske skupščine in na Izvršni svet predlog komisije pri izvršnem svetu sprejet ključ razdelitve sredstev, po ka- terem se masa, ki ostane po izločitvi sredstev za finančno administrativne M. Sobota, januar 1985 Zap. KRAJEVNA Za finančno Stalni delež St. Pp naselju Št. Na prebivalca št. SKUPNOST poslovanje nas. Znesek preb. Znesek SKUPAJ 1. Bakovci 125.977 77.160,00 1 7.716,00 1576 158.861,00 369.714,00 2. Beltinci 77.160,00 1 7.716,00 2161 217.829,00 302.705,00 3. Bratonci 77.160,00 1 7.716,00 710 71.568,00 156.444,00 4. Bogojina 77.160,00 4 30.864,00 1655 166.824,00 274.848,00 5. Bodonci 77.160,00 ' 2 15.432,00 1029 103.723,00 196.315,00 6. Bfežovci 77.160,00 3 23.148,00 786 79.229,00 179.537,00 7. , Cankova 159.658 77.160,00 8 61.728,00 2353 237.182,00 376.070,00 8. Černelavci 77.160,00 4 30.864,00 2166 218.333,00 486.015^00 9. Čepinci 77.160,00 3 23.148,00 1141 115.013,00 215.321,00 10. Dokležovje 77.160,00 1 7.716,00 970 97.776,00 182.652'00 11. Gančani 77.160,00 1 7.716,00 1089 109.778,00 194.647,00 12. Gederovci 77.160,00 4 30.864,00 908 91,526,00 199.550,00 13. Gornji Petrovci 77.160,00 10 77.160,00 2268 228.614,00 382.934,00 14. Grad 77.160,00 7 54.012,00 3093 311.774,00 442.946,00 15. Ižakovci 77.160,00 1 7.716,00 875 88.200,00 173.076,00 16. Hodoš 129.760 77.160,00 2 15.432,00 495 49.896,00 142.488,00 17. Krog 77.160,00 2 15.432,00 1377 138.801,00 361.153,00 18. Križevci 77.160,00 5 38.580,00 1340 135.072,00 250.812,00 19. Kuzma 77.160,00 5 38.580,00 2119 213.595,00 329.335,00 20. Lipa 77.160,00 1 7.716,00 743 74.894,00 159.770,00 21. Lipovci 77.160,00 1 7.716,00 976 98.380,00 183.256,00 22. Mačkovci. 77.160,00 8 61.728,00 2286 230.429,00 369.317,00 23. Melinci 77.160,00 1 7.716,00 956 96.365,00 181.241,00 24. Martjanci 77.160,00 6 46.296,00 1851 186.580,00 310.036,00 25. Moravci 77.160,00 1 7.716,00 622 62.697,00 147.573,00 26. Pertoča 77.160,00 4 30.864,00 1586 159.868,00 267.892,00 27. Puconci 77.160,00 7 54.012,00 2090 210.672,00 341,844,00 28. Prosenjakovci 105.913 77.160,00 7 54.012,00 1006 101.404,00 232.576,00 29. Rakičan 77.160,00 1 7.716,00 1326 133.661,00 324.450,00 30. Ratkovci 77.160,00 4 30.864,00 487 49.089,00 157.113,00 31. Rogašovci 77.160,00 7 54.012,00 2692 271.353,00 402.525,00 32. Šalovci 77.160,00 2 15.432,00 1003 101.102,00 193.694,00 33. Selo-Fokovci » 77.160,00 2 15.432,00. 626 63.100,00 155.692,00 34. Tešanovci 77.160,00 5 38.580,00 1243 125.294,00 241.034,00 35. Tišina 77.160,00 8 61.728,00 3439 346.651,00 485.539,00 36. Zenkovci 77.160,00 4 30.864,00 1108 111.616,00 219.640,00 37. Alije Kardoša 77.160,00 1 7.716,00 2302 232.041,00 316.917,00 38. Lendavska 77.160,00 1 7.716,00 1820 183.456,00 268.332,00 39. Partizan 77.160,00 1 7.716,00 1755 176.904,00 261.780,00 40. Turopolje 77.160,00 , 1 , 7.716,00 2635 265.608,00 350.484,00 41. Park 77.160,00 1 7.716,00 1926 194.141,00 279.017,00 42. B. Kidrič 77.160,00 1 7.716,00 1710 172.368,00 257.244,00 M. Sobota skupaj: 1.109.472,- 462.960,00 6 46.296,00 12.148 1.224.518,00 2.843.246,00 SKUPAJ: 1.630.780,- 3.240.720,00 140 1.080.240,00 64.299 6.481.260,00 12.433.000,00