leto 18(5
13
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos IV. — Izdan in razposlan dne 27. febrnvarja 1875.
^kaz miiiisterstva za poljedelstvo od 13. febrnvarja 1875,
o preskušnji za tehnično službo v npravstvu državnih gozdov.
k	•	§• i.
Da je kdo znanstveno in praktično sposoben, doseči stanovitno mesto kakor Uničen uradnik v službi državnih gozdov (§. 10 naj višje potrjenih osnovnih črt Upravo državnih in založnih gozdov in grajščin), to mu je izkazati s preskušajo °pi'avljeno po naslednjih določilih.
§• 2.
Da se kdo pripusti k tej preskušnji, mora dokazati: u) Da je akademično zrelost dosegel na kaki srednji učivnici ;
daje kot reden poslušavec dovršil gozdarsko visoko šolo ali drugo učilišče, dajoče poprednjo izomiko za službo gozdnega upravstva; r‘) da je, dovršivši strokovno šolo (lit. />), hodi si v službi državnih gozdov kakor elev (pitomoe) ali v ukovitem gozdu kakega zasebnika, dve letu praktično delal.
, Q svojih nazorih in opazbah v času te praktične službe pisati je dnevnik, at(M'i naj se priloži prošnji za pripuščenje k preskušnji.
§• 3.
Dreskušnja se praviloma vrši vsako leto meseca oktobra pri ministerstvu za
Poljedelstvo.
krošnje za pripuščenje k preskušnji, katerim morajo priloženi hiti izkazi ’ Potrebnostih (i;. ‘2), v polagali jo ministerstvu poljèdelstva do konca avgusta.
, v> O teli prošnjah se prositeljem daje pred koncem meseca septembra pismeno eatl° in tistim, ki se pripustč k preskušnji, naznanja se o pravem času, kdaj hode
Pokušnja,
Prva preskušnja bode meseca oktobra 1875.
Ministru za poljedelstvo je pridržano, da sme v posameznih slučajih dopustiti kak izimek bodi si g-ledé časa, kdaj, ali pa z ozirom na kraj, kje bode preskušnja.
§• 4.
Preskuševavna komisija sestoji iz načelnika gozdno-tehničnega oddelka v mi' nisterstvu za poljedelstvo ali namestnika mu, ki ga minister poljedelstva določi) kakor prvosednika, in iz dveh drugih udov izmed števila tistih v gozdarstvu zve' denih mož, katere minister poljedelstva vsako leto imenuje za preskusne komisarje.
Na posamezno dni preskusnje izbira prvosednik preskusne komisarje; vendar morajo ustno preskušnjo s kakim kandidatom do konca dognati isti komisarji) kateri so jo začeli. Prvosednik vodi celo preskusno delo ter skrbi zlasti za to, da se zapisnik o posvetovanji (§. 11) piše, kakor je v redu.
A ko je kateri preskuŠevavnih komisarjev kandidatu v rodu ali svak, ne sme se deležiti preskušnjo tega kandidata.
§• 5.
Preskušnja obsega pismen in usten del. Vsa vprašanja za oba dela preskus' nje naj s primernim pogledom na pomočna znanstva merijo bolj na djanjsk0 (praktično) ravnanje ter naj so v prvi vrsti in poglavitno ozirajo na nalogo sam6' stojnemu upravniku gozda.
Predmeti preskušnjo so :
a)	Zarejanje gozda, in to takö po njegovih prirodoznanstvenih podlogi1 ter financijalnih in narodno-gospodarstvenih momentih, kakor tudi gledč različnih metod in njih uporabe v tem ali dnem posebnem slučaji;
b)	obramba ali obrana gozdov in lova, z gospodarstvenega in policij' skega stališča.
Tu je imeti na misli umno osnovo ali podlogo in uporabo gozdne ij lovske obrambe z ozirom na to, kakšen je gozd ali lov, in kakšni so škodljij'1 mu vplivi, kakor tudi veljajoče postavo in ukaze za vzdržbo, ravnanje m varovanje gozda in lova, naposled dotična določila kazenske postavcN in p°' stopek;
c)	uživanje gozda, ki obsega načela in pravila, kako se gozdni pridelki pij1' in o pravem času pobirajo, podel ujejo ali preminjajo (gozdarska tehnologij11 in gozdarska obrtnost), kako se prespravljajo, hranijo in prodajejo;
d)	gozdarsko merstvo, ki obsega geodetsko premerjanjo in kartiranj6 gozdnega zemljišča in določevanje prostornine in mase gozdnih pridelke' (produktov) ;
e)	uravnava ali uredba gozdnega gospodarstva v teoriji in praktiki;
f)	izračun gozdne vrednosti, uporabljen na cenitev zemljišča gozdom namerjenega, rastoče lesovine in celega gozda pri kupovanji, zamenjavanj1) razsvojevanji (razlastitvi) in drugih pravnih poslovil», sosebno pri odkupovanji služnosti (servitutov), pri deljenji vkupnega sveta, zlaganji zemlji-j*' i. t. d., naposled, kadar ide za odgovor na kako gozdovno-statično vprašanj6 v ta namen, da se uredi gozdarjenje;
g)	gozdarsko zidavstvo (stavstvo) z ozirom na to, kar zahteva prevoŽnj*1 drv in lesa, z ozirom na občila ali poti po gozdu in na prostejšo nap ra' ° stanišč pogozdnim služabnikom in delavcem;

^izpolnjevanje in izdatnost državnogozdovne službe v njenih različnih nalogah in njeni razvrstitvi;
^ privatno pravo z ozirom na gozdovstvo in lovstvo, zlasti pa na posest, last (svojino), služnosti, pogodbe in povračilo škode (odškodovanje).
Se je predmet preskusnje sumarni postopek v prepirih zaradi motene posesti, postopek v malotnih reččh in postopek ob nalogu (mandatu);
V osnovne črte neposrednjega (direktnega) zadavkovanja;
(ireja in obrana divjadi, lov, uživanj e 1 ova;
^splošne znanosti iz kmetijstva, kolikor je tega potreba za gospodai’-jenje z manjšimi grajščinškimi predmeti (njivami, travniki, vrtovi, pašniki).
§•6.
Pismena preskušnja trpi po dva dni. Vsak dan morajo v dvanajst urah najpozneje vsi kandidatje spisati odgovor na ista tri vprašanja, katera eden kandi-atov neposredstveno pred preskušnjo potegne izmed večjega števila takih vpra-anJ- Kandidatje ne smejo, sestavljajo odgovore, rabiti drugega znanstvenega pomagala nego samo tiste pomočne razkaze, katere jim komisija ponudi ali porabi dopusti.
Kandidatje morajo pri pismeni preskušnji ves čas biti pod strogim nadzorom. Pisani odgovor na vprašanja sme sc tudi v prvem konceptu položiti pred pre-8 Usevavno komisijo.
l'a koncept ali precej narejeni čisti spis se mora oddati brž kakor je odgovor lla Vsako posamezno vprašanje sklenjen.
§• 7.
Za dokončano pismeno preskušnjo prihaja ustna preskušnja, katera bodi naj-PlG(l v zaprtem prostoru. Tu se poklicujcjo kandidatje po abecednem redu, ter v®ak izmed njih po dve uri preskušava.
§. 8.
Ka katerem naslednjih dni se ustna preskušnja nadaljuje v obližu jih
gozdovih.
& to preskušnjo v gozdu pozvedava se zlasti, če preskuševanec poznâ pogodile rastline in njihove svojstvenosti, če je zmožen presojati, kaj in kaleč vi.a,llafa mesto, kjer stoji gozd, in drevje, s kakoršnim je obrasteno, če mu so znane j\ ah za gozdstvo in lovstvo imenitne, naposled, če je spreten v reševanji nalog, Se tičejo zasada gozdov in zareje sajenk, odbiranja dreves za posek, hranjenja 111 lesa, priprav potrebnih za delanje poti, precene gozdov i. t. d.
§. 9.
I Po dokončani preskušnji glasujejo preskuševavni komisarji o sposobnosti lllIdidatov, pri čemer bodi vsakemu komisarju merodavno ne samo to, kar je v ,va^a vsa preskušnja skup, ampak tudi tisto, kar ima kandidatov dnevnik
Kazsodek (calcul) je po večini glasov izražati z besedami „izvrstno“, »hiav dobro“ ali „dobro“; vendar so kandidat ne more proglasiti, daje ”’ZVl’8tno“ sposoben, ako je eden izmed komisarjev izrekel o njem, da ni Proben
Kandidatom, kateri so preskuŠnjo opravili, izdaje se svedočba (spričevalo) o tem. Svedočbo naj podpišejo vsi preskuševavni komisaiji.
§• io.
Kandidat, za katerega se je izreklo, da ni sposoben, sme preskusnjo ponovit' v dobi, ki mu jo postavi preskusna komisija. Ako se tu vdrugič najde nesposO' ben, naj preskusna komisija ob enem določi, če mu je ali ni' dopuščeno, preskus")0 še enkrat in to posledn jikrat ponoviti. Gledé zglasitve k ponavljani preskusu)1 veljajo tudi določila v §. 3 dana.
§• H- 1 • O posvetovanji preskuševavnili komisarjev gledé cenzure kandidatov pisati je zapisnik, ki naj obsege glasove posameznih komisijskih udov in sklepe vsi'5'1 njih storjene gledé glavne cenzure. V ta zapisnik je sprejemati tudi kratek po}’)9 celega preskusnega opravila ali posebno važnih prigodkov v njem. Zapis11''' z vsemi preskusnimi deli je položiti pred ministra za poljedelstvo.
§. 12.
Za preskusnjo ni plačevati posebne takse.
§• 13.	I
V državni službi ne stoječi preskuševavni komisarji imajo pravico do nagrad po 10 gld. na dan in do povračila potnih troskov, če so jih imeli.
Državni uradniki dobivajo, kadar zunaj svojega uradovišča kot preskusevaV' komisarji službujejo, dijete in potnine po pravilih (normalih).
§• 14.
Te preskusnjo so oproščeni tisti sedaj v službi državnih gozdov deluj"1'1 elevi, kateri so državnogozdarsko preskusnjo po ministerskem ukazu od 1(5. ja"'1' varja 1850 (Drž. zak. št. 03) že opravili, predno se je razglasil pričujoči ukaz-
§. 15.
Izkaz akademijske zrelosti v zmislu §.r' 2, lit. a) ne zahteva se od takih h""' didatov, kateri so stopili v katero v tj. 2, lit. b) omenjenih gozdarskih učivfllO predno je bil razglašen ta ukaz.
Dolžnost, pisati dnevnik |§. 2, lit. cjj, začenja s 1. dnem meseca maja 187"'
§. 10.
Ali je s preskusnjo v kaki vnanji deželi opravljeno izpolnjeno, kar zalite'11 tj. 1 in ali dovršitev vnanje (inozemske) gozdarske učivnice zadostuje zahle'11 §.f" 2, lit. b), to določuje minister poljedelstva v vsakem slučaji posebej.
CliliiimH’ky s. r.