Kronika. — Za visokošolsko izobrazbo (tčiteljstva, Minoli teden se je na Dunaju vršilo zborovanje l}udskošolskega in meščanskošolskega učiteljstva, na kateretn so razpravljali o otvoritvi visokih §ol učiteljstvu. Akademični senat je na zborovanje poslal pismo, v katerem zagotavlja učiteljshai v njegovem boju za višjo izobrazbo vso svojo podporo. Sprejeli so resolucijo, v kateri zahtevajo, da se mora v bodoče učiteljska izobrazba načelno zaključiti z univerzo, dotlej pa naj država učiteljem, ki so že v službi. omogoči. da po prodpisih dopolnilnih izkiišnjah cbiskuje visoke šole. — Množina bankovcev. V vsej Jugoslaviji je bilc kolkovanih bankovcev avstro-ogrske banke v skupnem znesku štirih milijard 610 milijonov in 436.419 K. Na Slovenijo odpade od tega 717,463.840 kron ali okrog 15 odstotkov. M.islllo se jc splo&io, da ]e teh bankovecv veliko vec kot jih je v resnici, ampak njihova množina je za naše razmere prevellka, ker k temu pridejo še dinarji, ki jih bo tudi blizu ene milijarde. = Smrt velike dobrotnice srskih sirot. V Bajni Bašti v Srbiji je umrla te dni Angležinja, gospa Haberfeld, velika dobrotnica srbskih sirot. Dolga leta je vsc svoje moči posvečala skrbi v vojni osirotele srbske dece. V oporoki je zapustila vse svoje premoženje domu, ki ga ie ustanovila za vojne otroke. = Učencl člani roparske družbe. V Budimpešti so ustanovili učenci neke ra:ščanske šole med seboj tatin.sko dnižbo, ki je obsegala kakih 30 učencev, starih do 14 let. Vsak večer so šli po mestu na rop. Sedaj jih je zasačil šolski ravnatelj in naznaiiil policiji. Res nadebudna mladina. = Strankarstvo v trgovinah? Dtli\na vlada }O dobila paročilo, da oddajajo nekateri trgovci. prekupci in neupravičeni proda'alci živila in druRe vsakdanje po: trebščine Ie svojim strankarskim prlstašcm, oziroma. da jih ne naraio prodajart drugim ljudem. Ker je v sedanji prebranjevalni krizi skrajno nemoralno in nedopnstno tako postorvanje, da bi živele nekatere plasti prebivalstva in stranke na račun drugih, je odredila deželna vlada vse potrebno, cia se zadeve nemudoma preiščejo in krivci najstrožje kaznujeio. = Zakaj nimamo živeža? Beograjska »Republika« prinaiša nribližme podtrtke živil. ki jih je naša država izvozila v Pe- što in na Dunai. Po teh podatkih se je izvozilo od novembra do konca februarja: nad 13.000 vagonov žita, 700 vagonov moke. 600 vagonov koruze,, 240 vagonov fižote, 280.000 kg jajc, 200.000 kg zaklano živine. nad 1000 vaponov ovac in nad 10 tisoč komadov svini. Te številke in današnje pomanjkanje v državi sta dve lep! točki naše^a trgovskega strokovmjaštva. = Državne orodajalne. V mmistrstvn za prelirano in obnovitev se dela na usta« navlfeniu državiuh prodajalen živil, obleke in drueih pcvtrebščin. — Enketa o omejitvi rastoče dragin|e. Predsedništvo deželne vlade za Slovenijo sklicuje na 8. aprila 1920 ali eventuelno naslednje dni enketo v svrho posveta o omejitvi draginje in drugih perečih gospodarskih vprašanj v deželnenj dvorcu v Ljubl.tani, posvetovalna dvorana z nastopnim sporedom: 1. Kako bi se dala ome.iiti rastoča d^aginja, in sicer: 1. glede živil in splošnih gospodarskih potrebščin; 2. glcdc nranuiakiurnega bliga; 3. glede usnja; 4. glede kmetskih gospodarskih potrebščin: 5. dopustni trgovski dobiček in 6. pobijanje tihotapstva in drugih izrodkov v trgovlni. II. Interpelacije in morebitni clrugi predlogi gospodarskega značaja. Razprava bo javna in občinstvo bo imelo prost dostop na galerijo posvetovalnice k točkain I.. 1. do 6. bodo predloženi enketi konkretni predlogi v razmotrivanje. Organizacije so vabljene da odpošljejo po dva zastopnika. Zač^tok cnkete dne 8. aprila ob 9. uri. = Tuja kcnzularua zastopstva v Ji» goslavlji. Presbiro abjavlja uradno: Minlstrstvo za zunanje stvari daje v vednost interesiranim; I. Do sedaj so bila izdana načetna dovolienja za otvorrtev nastopnih inozemskih konzulatov na ozemlju našega kraljestva: 1. Grški v Skoplju, 2. Franclji v Zagrebu in Skoplju, 3. Angli.ii v Zagrebu, 4. Spaniji v Beogradu, 5. Čehoslova5ki v Beogradu in Sarajevu, 6. Nizozemski v Beogradu in Zagrebu. II. Dala so se začasna dovoljenja za poslovanje nastopnim inozemskim konzulatom: 1. Belglp v Beogradu in Nišu, 2. Francidi v Negotinu (konzularna agenci.ia). 3. Poljski v Sarajevu, 4. Svici v Beogradu, 5. Nizozemski v Sarajevu, 6. Rusiji v Zagrebu. 7. ItaJlJl v Ljublfani (konzularna agencifja). III. Dala so se definitivna dovoljenja za poslovanje nastomiim inozemskim konzulatoms 1. Angltji v Beogradu in Skoplju, (vicekortzulat). 2. Zedi-njenim državam v Beogradu, 3. Rusiji v Beogradu (vicekonzulat). = Zdravniška stavka v Sara^vu. 7dravniki deželne bolnišnice v Saratevtt so sklenili, da stopijo 1. aprila v stavko ako se jim ne izplačajo doklade. — Genzura fllmov. Kriminalistika je poslednji čas spoznala, da imiajo kinematografi mnogo slabega vpliva na du5evn! razvoi otrok. Zato je po vsem kulturnem svetu uvedena cenzura filmov. Kadar stroko\Tijaki ugotovijo, da fifm nlma slabih posledic za otroke. je p-i-edstava filma dcv voljena. Tako komisijo za presojo filmov bodo sedaj ustanovili tudi v Beogradu ocstavliena bo iz dveh učiteljev in enega pohcijskga organa. Odstej se bo cenzuriral vsak film. Delavska zbornica in zakon o bišnem usluzbenstvu v Avshiji. Avstr'jska repubhka je dobila dva nova zakor.a snc;ialno polltične vrednosti delavstvu v rrii Prvi nstanavlia delavske zbornice, s kateriml pndobi delavski razred novo ustavno cpo ro pnspeševanfu !n zaščiti svoffli intere^h: 7a ,?a u,re}a odnošale hlšne služinčadi. Zadnji zakon Je bil predmet hudih bojev med socijalno-demokra