Šentjur do 0 ŠENTJURSKE NOVICE 2012 352(497 4 Šentjur) 0105603,12 COBISS e Knjižnica Šentjur za Ponikvo Mestni trg 10 3230 Šenitur Radio rogla Radio Rogla ' v Šentjurju in Dobju najbolje slišite na 101,8.; f LJ peter Žmaher s.p. Cesta Kozjanskega odreda 16, ■H 3230 Šentjur Telefon: 03/ 749 26 00 GSM: 041 596 790 Zadobrova 69 (SnOoOo 3211 škofJa vas Drofenibova 16,3230 Šentjur Tel.: 03 74919 60, Cim: 041 693 388 ¥*m Vfec&H sfaa [132pSw^_ Jelovica PSC Celje Tel.: 03 5413 050 V Gsm: 041 209 549 031 652 437 tel./fax.:03/545 1870 www.trakom-slo.com 9"7 7 1 1 44H8 7 50 w bJGVG bJGVG bJGVG bJGVG NOVO bJGVG bJGVG vj-fššBtmttiosr/tfA NAŠIH ODLIČNIH PIC IN OSTALE NAŠE DOBRE HRANE NA VAŠ DOM BREZPLAČNO bo fkmfecentrA ŠcntfwrfAl telefon: o? 74-919 61 mobitel: Oti 41) 190 VABIMO VAS TUDI, DA V NAŠEM PROSTORU ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE DO 80 OSEB, PREŽIVITE PRIJETNE TRENUTKE OB VAŠIH POSEBNIH PRILOŽNOSTIH! H tjmsm** „ v šentjur \rprn Cesta Kozjanskega odreda 87/a ^ / / v/l/Z AVTOCEIMTER /MULEJ %sd uv mirni °f!)ažio, tm> zdrnuja uv omim^a I zadamlidm aputmiamrni letu/ mm ml um daha kaUztia sduimelia- lllulej. ‘BOŽIČNO -NOVOLETNI KONCENT Bihalnega orkestra Šentjur Sreda, 26. decembra 2012, ob 18. uri v športni dvorani Osnovne šole Hruševec v Šentjurju. Program bo povezoval pevec in igralec Miha G. ALUJEVIČ, gostje koncerta pa bodo člani Ansambla UNIKAT. VLJUDNO VABLJENI ! www.po-sentjur.com ^3 Cena vstopnice v predprodaji: 10,00€ Cena vstopnice na dan koncerta: 12,00€ Prireditev je posvečena tudi dnevu samostojnosti in enotnosti. Predprodaja vstopnic: - HOTEL ŽONTA, Šentjur - GOSTILNA PRI AHAC, Stopče pri Grobelnem - KAVA-BAR POŠTA, Šentjur - PIZZERIJA OSMICA, Šentjur - ČEVLJARSTVO PETA, Šentjur - GOSTIŠČE MIRAN, Trnovec pri Dramljah - CENTER SELIČ-trgovina Elektrobum, Šentjur - Trgovina VVIHAR, Nova vas, Šentjur - Supermarket JAGER, Šentjur - Avtocenter MULEJ, Šentjur - Marketi KEA: Planina pri Sevnici, Gorica pri Slivnici, Hruševec, Dramlje, - Supermarket KEA, Šentjur 31.12.2012, OB 22. URI, na mestnem trgu v Šentjurju ansambel petka, pihalni orkester Šentjur, darko žvižej, štamperlov pepi Za PIJAČO IN JEDAČO POSKRBLJENO! Organizator: Pihalni orkester Šentjur Prireditev bo potekala v OGREVANEM ŠOTORU 0 OBČINA ŠENTJUR Podpirate referendum o slabi banki? Novo vprašanje: So vrhunski športniki upravičeni do življenjske rente? www.sentjur.net uvodnik noiflLe Piše Jure Godler urednik Šentjurskih novic Konec sveta in pokojninska reforma Včasih se zgodi, da nimaš prave zamisli, kaj napisati v uvodnik, tokrat pa sta se kot strela z jasnega v zadnjem koledarskem mesecu pojavili vsaj dve temi za uvodničarja. Ker sta obe skoraj kontradiktorni, sta mogoče ravno toliko zanimivi, da jih združim v en uvodnik. V eni roki imamo pokojninsko reformo, ki so jo soglasno sprejeli v slovenskem parlamentu, povsem v senci protestov. Verjetno bo le ena izmed mnogih, ki bodo bistveno slabšale pogoje pridobivanja pokojnine za mirno starost. V drugi roki se pojavi Majevski koledar, ki napoveduje konec sveta po 5125-letnem ciklusu na natanko 21. decembra 2012. O tem bomo verjetno v prihajajočih dneh veliko slišali - o tem, da bo sonce obstalo točno na nebesnem križišču med mlečno cesto in galaktičnim ekvinokcijem in bo formiralo popolno formacijo s središčem galakcije (kar se je v zgodovini planeta Zemlje zgodilo že 150.000-krat). Napovedi te starodavne civilizacije nam dajo v razmislek tudi dejstva, da so napovedali konec svoje civilizacije in tudi da jo bodo uničili tujci, ki bodo prišli z ladjami po morju. Naj bi napovedali celo svetovne vojne. Zakaj se sploh obremenjujemo s pokojninskimi reformami, če bo konec vsega, kar poznamo? No, če se tudi sam igram preroka, verjamem, da se 21. decembra ne bo zgodilo nič omembe vrednega, le to, da se bomo morali sprijazniti z dejstvom, da bomo delali 40 let in več, vse do 65. leta starosti. Če bomo takrat še vedno zmožni za delo, bomo lahko za velike dodatke k penziji delali še naprej. Večna želja predlagateljev pokojninske reforme je ta, da bi po 45 letih neprestanega dela kar na delovnem mestu za vedno zaspali. Jack pot za državo! božičnih praznikov se bomo svetlobnih in zvočnih učinkov pirotehnike naužili za vse leto. Piše: Jure Godler Prihajajo dnevi, ko bomo nebo razsvetlili z ognjemeti, pokale bodo petarde, pasje bombice, kar bo nekaterim v nepopisno radost, drugim pa bo paralo živce. Uporaba pirotehnike je omejena samo na nekaj dni, in sicer od 26. decembra do 2. januarja. Pokajoče, žvižgajoče, prasketajoče ter svetleče in goreče blago bo na policah od 19. decembra in vse do zadnjega dneva v letu. Omejitve Pirotehnične izdelke obravnava Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih. Glede na vrsto uporabe, namen, raven nevarnosti in raven hrupa, ki ga pirotehnični izdelek povzroča, so ti izdelki razvrščeni v ognjemetne izdelke (kategorija 1, 2, 3, 4), pirotehnične izdelke za odrska prizorišča (kategorija Tl in T2) in druge pirotehnične izdelke (kategorija Pl in P2). V kategorijo 1 sodijo ognjemetni izdelki, ki povzročajo zelo majhno nevarnost in zanemarljivo raven hrupa. Namenjeni so za uporabo v stanovanjskih zgradbah in zaprtih prostorih ... Sem sodijo pasje bombice, mini fontane, vrtalke, ročne fontane, čudežne svečke. dejstva Poškodbe V lanskem letu se je v Ljubljani s pirotehniko poškodovalo 25 oseb, ki so jih sprejeli na Silvestrovo. Največkrat si v teh nesrečah poškodujejo obraz in oči ter roke. Tako hude poškodbe lahko človeka zaznamujejo za vse življenje. Najbolj tragično je dejstvo, da je kar 80 % poškodovanih, mlajših od 20 let. Eksplozivna sredstva. V času detonacijo, nepredvidljivo smer leta itd., seveda pa posledično tudi lažje in hujše poškodbe. Praviloma iz polic hitro izginejo kompleti raket, ki so cenovno ugodni. »Pirotehnične izdelke smo že začeli prodajati,« nam je zaupal Matjaž Likar iz Trgovine Elektro Bum. »Vsi pirotehnični izdelki, ki jih prodajamo, imajo slovensko deklaracijo. Na zalogi imamo 80 kg pirotehničnih izdelkov, kar je največja teža, dovoljena z zakonom. Cene so zelo različne, od nekaj evrov pa tudi do ognjemeta za skoraj 100 EUR. Zaenkrat večjega povpraševanja po pirotehniki ni opaziti, verjamemo pa, da se bo to postopoma povečevalo vse do prazničnih dni,« nam je še povedal Likar. V Trgovini Elektro bum so pirotehniška sre1’ *e naprodaj. V kategorijo 2 uvrščamo izdelke, ki povzročajo nizko raven hrupa in majhno nevarnost za uporabo na prostem. V kategorijo 3 sodijo ognjemetni izdelki, ki povzročajo srednje veliko nevarnost in se lahko uporabljajo na velikih odprtih območjih. Njihova raven hrupa ni škodljiva za zdravje ljudi. V kategoriji 4 se najdejo izdelki, ki jih lahko uporabljajo le strokovno usposobljene osebe na velikih odprtih področjih. Velja tudi prepoved prodaje pirotehničnih izdelkov osebam, mlajšim od 14 let, za kategorijo 1, mlajšim od 16 let za kategorijo 2 in mlajšim od 18 let za pirotehniko kategorije 3, Pl in Tl. Iz kategorije 3 sta fizičnim osebam dostopni le dve vrsti pirotehničnih izdelkov - baterije s kombinacijo do 1000 g neto mase eksplozivnih snovi in fontane do 750 g neto mase eksplozivnih snovi. Kje kupiti? Marsikomu se zdi, da je kupovanje ne preveč poceni pirotehnike metanje denarja skozi okno. Spet drugi si zadnjega dne v letu ne znajo predstavljati drugače kot z raznobarvnimi eksplozijami in vonjem smodnika. Nakupu in uporabi petard se raje izognite, saj so razen izjem kategorije 1 prepovedane in nevarne. Ponudbo pirotehničnih izdelkov j e težko zgrešiti. Najdemo jo v večini večjih trgovskih centrov po Sloveniji. Še vedno velja dobronameren nasvet, da se izogibajte uličnih prodajalcev, ki prodajajo cenejše blago, polnjeno s snovmi dvomljivega porekla, ki lahko povzročijo predčasno Kam na silvestrovanje? Mimoidoče smo povprašali, kam se bodo letos odpravili na silvestrovanje Spraševal je: Zoran Borovšak Zlatko Zevnik Letos bom najverjetneje silvestroval doma. Že več let silvestrujemo doma. Podobno tudi za božič. Tu in tam se z družino udeležimo kakšne prireditve kje na prostem. Mogoče se bomo s prijatelji dobili pri katerem izmed nas in se malo podružili. Andreja Ocvirk Letos bomo, kot že nekaj let, silvestrovali doma. Več družin z malimi otroki se bo dobilo pri nas doma, kjer se bomo pozabavali, nekaj pojedli, otroci se bodo pa naigrali. To se sicer dogovorimo v zadnjih dveh tednih pred silvestrovanjem, vendar je prišlo že nekako v navado. Maks Korošec Letos bom, kot že nekaj preteklih let, silvestroval doma. V krogu družine, z ženo in otroki. Vsem pa bi zaželel srečno novo leto. Klemen Zdolšek Glede na to, da imamo malega dojenčka, najverjetneje doma, z družino oziroma recimo z razširjeno družino, glede na to, da se bodo silvestrovanja udeležili tudi prijatelji z dojenčki. Ne bomo se udeležili silvestrovanj na prostem. Na veseli dan kulture Prvo decembrsko nedeljo je bilo še posebej veselo v Šentvidu na Planini. Prosvetno društvo Zarja Šentvid pri Planini in Zveza kulturnih društev (ZKD) Šentjur sta skupaj proslavila obletnico rojstva slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Tokrat je ZKD Šentjur, ki združuje 26 kulturnih društev in z več kot 1200 aktivnimi člani, drugič podelil priznanje za zelo uspešno organizacijsko delo na področju kulture. Priznanje, ki je bilo podeljeno, je prejel MePZ Zarja Akvonij Šentvid pri Planini, in sicer za organizacijo in izvedbo številnih gostovanj v tujini, ki vzpodbujajo člane zbora k večji ustvarjalnosti, kakovosti in pripadnosti zboru. Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik ZKD Šentjur Jože Mastnak Marjan. »Čeprav se sredstva za kulturo v občini zmanjšujejo bolj, kot je nujno, se kulturniki ne damo. Četudi smo prvi pri varčevanju in klestenju sredstev, pa ne bomo prvi, ki bomo prekinili našo dejavnost,« je v svojem govoru povedal Mastnak. Predstavo je režirala Katja Pliberšek. V preddverju dvorane KD Šentvid pri Planini so pripravili manjšo razstavo v spomin zvestemu članu društva Janku Gračnarju. Predolgo veselje je prekinil snežni metež in marsikoga, ki se je tega veselega dneva kulture udeležil, prisili da se je predčasno odpravil domov. (J. G.) ♦ na naslovniciiiioVTče Zimsko veselje na »Križu« Foto: Jure Godler # nepreslišanono^iče Jože Mastnak Marjan Predsednik ZKD Šentjur »Kljub klestenju sredstev za kulturo ne bomo prekinili naših dejavnosti, saj jih opravljamo z veseljem in ponosom, v občini v glavnem ljubiteljsko in v zadovoljstvo številnega občinstva na naših prireditvah.« Rubrika ne vključuje strokovnih oziroma znanstvenih nazivov osebnosti. Vrstni red izbranih ljudi meseca je naključen. 1 2 3 4 5 Marija Plemenitaš - dobitnica nagrade za naj osebnost leta 2012 po izboru bralcev Šentjurskih novic. Franc Bevc - dobitnik najvišjih priznanj: plakete Združenja SEVER, plakete Policijskega veteranskega društva SEVER za celjsko območje in posebne zahvale za sodelovanje pri izdaji zbornika Da ne pozabimo. Boštjan Korošec - organizator koncerta samospevov Benjamina Ipavca, ene izmed dveh prireditev v Šentjurju, ki seje uvrstila v program Evropske prestolnice kulture. Franc Zupanc - direktor trgovine Akvonij v prazničnih dneh vsako leto organizira obisk sv. Miklavža in obdarovanje otrok. Šolskim umetnikom je podaril tudi dežnike za poslikavo in razstavo v Zgornjem trgu. MMaruša Alegro - flavtistka, učenka glasbe-■^/^8 ne šole v Šentjurju, ki je v začetku meseca na mednarodnem tekmovanju Ars Nova Musič competition v Trstu z 91 točkami MRk zasedla 2. mesto. 6 7 Jože Artnak - pobudnik in idejni oče ustanovitve Časovne banke Šenjtur. Eva Vrečko - violinistka, učenka glasbene šole v Šentjurju, ki je v začetku meseca na mednarodnem tekmovanju Ars Nova Musič competition v Trstu s 87 točkami zasedla 3. mesto. tammmmmmmmmmmmmammmm 9 številka meseca ncrffiče 6 Toliko je kategoriziranih šentjurskih športnikov, ki trenirajo in tekmujejo za domače klube. PIZZERIJA OSMICA Bar Osmica Žnidar Istok s.p. Nk. Rifnik 17, 3230 Šentjur (a (0590) 200 33 (041) 954 509 NAROČITE HRANO NA DOM ■■■■ lahko poiščete, kakšno delo kdo nudi ali potrebuje, ter ponudite svoje usluge drugim. »V enem tednu delovanja časovne banke se je registriralo nekaj deset uporabnikov, vendar bodo polnopravni člani, pripravljeni na izmenjavo storitev in uslug, šele ko bodo dostavili svojo fotografijo in prejeli indentifikacijsko izkaznico,« nam je med uradnimi urami povedal informatik Klemen Artnak. Registracija je brezplačna. Vsekakor bo tovrstna storitev potrebovala še nekaj časa, da bodo uporabniki pridobili zaupanje in bogato ponudbo del in storitev, da bo šentjurska časovna banka zaživela v polnem sijaju. 0 aforizem___________ni Urejamo le toliko, kot nas potrebujejo, (jmm) Časovna banka. Nov pristop k socialni državi in družbeni pravičnosti. Piše: Jure Godler Bi želeli, da vam nekdo pokosi travo, prevede povzetek diplomske naloge, pomije posodo, a nimate denarja, da bi ga plačali? Mogoče pa znate igrati klavir ali imate v malem prstu pravno svetovanje? Ravno to potrebuje tretja oseba. Mogoče vam bo lažje, da nekomu nudite pravni poduk, nekdo tretji pa vam pomije okna v stanovanju, ker sami nimate časa. Časovna banka Ideja o časovni banki je stara že trideset in več let. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja jo je razvil prof. Edgar Cahn. Gre za sistem, ki deluje na načelih vzajemnosti, soustvarjanja in enakosti. Trgujete s svojo storitvijo, pri tem se vsa znanja in vse spretnosti vrednotijo enako. Ura dela je vedno ena Dežurstva Svetovalec in informator Časovne banke Šentjur vam je na voljo vsako sredo med 16. in 17. uro na Mestnem trgu 5 v Šentjurju, ki ima vhod nasproti vhoda Knjižnice Šentjur v prvem nadstropju. Na morebitna vprašanja pa odgovarjajo tudi na e-pošto info@casovnabanka.si. V pisarni časovne banke so vam za vse informacije. ura dela. Časovna banka je neke vrste »menjalnica« in omogoča izmenjavo storitev in uslug med članicami in člani skupnosti, ki so vključeni v mrežo, prostor. Za opravljeno delo ne boste dobili plačila, za to vam bo nekdo drug ponudil svoje spretnosti in delo v menjavo. Časovna banka je začela svoje delo tudi v Šentjurju in je del Časovne banke Slovenije. »Ustanovili smo jo iz potrebe, kije največja ravno v času gospodarske in finančne krize,« nam je zaupal eden od pobudnikov ustanovitve časovne banke pri nas Jože Artnak. Prvo pobudo za to je dal dr. Slavko Gaber, in sicer po vzoru takšnega sistema, ki že vrsto let funkcionira v ZDA, Angliji, na Japonskem in še kje. V časovno bančništvo je skozi različne možnosti vključeno na milijone ljudi po svetu. »Prepričani smo, daje časovno bančništvo v okolju, kot je Šentjur, širše Kozjansko, pa tudi Celje, zelo potrebno. Z njim želimo ljudem pomagati na eni strani pri menjavi storitev -dobrin, ki jih drugače ne morejo dobiti, na drugi strani pa je to zelo pomemben element socialne vključenosti ljudi, ki so bili zaradi delovanja prevladujočega denarnega načina menjave povsem izključeni iz trga ali pa jim je bilo to bolj ali manj omejeno,« je povedal Artnak. Začetek Največ prostovoljnega dela so opravili »domači« informatiki Tomaž Zupanc, Andrej Zalar in Klemen Artnak, ki so poskrbeli, da je aplikacija na internetni strani http://cbs-sentjur.si funkcionalna in pregledna. Prav na tej aplikaciji se registrirate in Praznično v Domu starejših Šentjur V Domu starejših Šentjur aktivno obeležujejo vse aktualne praznike in dogodke. Varovanci doma poskrbijo, da z lastnim delom v svoje bivalno okolje vnesejo čimveč domačnosti in topline. Seveda pa je zanje pomembno tudi druženje. V praznični čas veselega decembra so varovanci Doma starejših Šentjur vstopili že s tradicionalno adventno delavnico. Spretnim rokam stanovalcev so na pomoč priskočili še zaposleni v domu, svojci, člani Društva upokojencev Šentjur ter dijaki Srednje zdravstvene šole Celje. Da bi bilo druženje bolj prijetno in praznično, so stanovalce na delavnici obiskali tudi otroci iz Vrtca Šentjur, ki so se vključili v izdelavo okrasja ter pripravili nastop. V okviru delavnice so nastali venčki in aranžmaji, ki krasijo domske prostore. V Domu starejših so pripravili adventno delavnico. loioiodatarstvo-rnjsi^si Zlatarstvo Naj mir božične noči potni srca Vam vse dni v (etn 2013! ‘E-pošta:info@z(dtarstt'o-gajscf^si, www.z(dtarstiv-gajsct^si Tefefm: +386 J 749 20 30, Ta+386 3 749 20 31 ?;>r Želimo va Novo lete polno / Tajfun Planina d.o.o. I Planina pri Sevnici 41/a, 3221 Planina pri Sevnici, T: 03 746 44 00, F: 03 579 12 41, prodaja@tajfun.si, www.tajfun.si (1 TAjrau (poročni prstani ^ofe^cija 2013 Ha izbiro več kot 500 parov poročnik prstanov! Skoraj vsi za Pahorja * udeležba 1. krog udeležba 2. krog Udeležba je bila na vseh voliščih slabša kot v prvem krogu. Drugi krog predsedniških volitev. V senci dogodkov na ulicah Maribora in Ljubljane seje prvo decembrsko nedeljo v šentjurskem okraju na volišča zglasilo najmanj volivcev doslej. Piše: Bogdan Rahten Šentjurski okraj je izjemno odločno podprl Boruta Pahorja, najbolj v celjski volilni enoti. Na osmih izmed 38 volišč je novi predsednik prejel nad 90 % glasov. Še najmanj so mu bili naklonjeni na volišču na šentjurski občini, kjer je zbral 69,3 % glasov, kar je še vedno več od državnega povprečja. Naj 5 Pahorjevih volišč 1. Jakopin - Grobelno 94,9 %, 2. Hrastje 93,9 %, 3. Slivnica, 93,9 %, 4. Pletovarje 93,3 %, 5. Osredek 92,7 %. V nadaljevanju smo pripravili pregled dosedanjih predsedniških volitev, iz katerega je razvidno vztrajno padanje udeležbe in nekateri »zanimivejši« rezultati, saj je bila volja šentjurskih volivcev nekajkrat precej drugačna od državne ravni. Volitve 1990 (za predsednika predsedstva) Prvi krog (udel.: RS 83,5 %, Šentjur 80,2 %): Milan Kučan 44,4 % (25,8 %), Jože Pučnik 26,6 % (30,8 %), Ivan Kramberger 18,5 % (32,0 %), Marko Demšar 10,4 % (11,4%). Drugi krog (udel.: RS 80,2 %, Šentjur 72,1 %): Milan Kučan 58,6 % (42,4 %), Jože Pučnik 41,4 % (57,6%). Volitve 1992 Udel.: RS 85,8 %, Šentjur 71,5 %. Rezultati: Milan Kučan 63,9 % (58,3 %), Ivan Bizjak 21,2 % (22,8 %), Jelko Kacin 7,3 % (9,6 %), dr. Stanislav Buser 1,9 % (4,8 %), Darja Lavtižar Bebler 1,8 % (1,2 %), mag. Alenka Žagar Slana 1,7 % (1,6 %), dr. Ljubo Sire 1,5 % (0,7 %), France Tomšič 0,6 % (0,8 %). Volitve 1997 Udel.: RS 68,3 %, Šentjur 58,5 %. Rezultati: Milan Kučan 55,6 % (44,4 %), Janez Podobnik 18,4 % (28,5 %), dr. Jožef Bernik 9,4 % (8,9 %), Marjan Cerar 7,1 % (7,7 %), Marjan Poljšak 3,1 % (3,9 %), Anton Peršak 3,1 % (3,2 %), Bogomir Kovač 2,7 % (3,0 %), Franc Miklavčič 0,6 % (0,3 %). Volitve 2002 Prvi krog (udel.: RS 72,1 %, Šentjur 68,8 %): dr. Janez Drnovšek 44,4 % (42,2 %), Barbara Brezigar 30,8 % (31,5 %), Zmago Jelinčič Plemeniti 8,5 % (10,9 %), dr. France Arhar 7,6 % (8,0 %), dr. Franc Bučar 3,2 % (3,1 %), dr. Lev Kreft 2,3 % (1,1 %), dr. Anton Bebler 1,9 % (1,2 %), Jure Jurček Cekuta 0,5 % (1,3 %). Drugi krog (udel.: RS 65,4 %, Šentjur 62,7 %): dr. Janez Drnovšek 56,5 % (51,4 %), Barbara Brezigar 43,5 % (48,6%). Volitve 2007 Prvi krog (udel.: RS 57,7 %, Šentjur 52,9 %): Lojze Peterle 28,7 % (32,4 %), dr. Danilo Turk 24,5 % (21,0 %), Mitja Gaspari 24.1 % (17,5 %), Zmago Jelinčič Plemeniti 19,2 % (25,8 %), mag. Darko Krajnc 2,2 % (2,2 %), Elena Pečarič 0,9 % (0,5 %), Monika Piberl 0,5 % (0,6 %). Drugi krog (udel.: RS 58,5 %, Šentjur 52,6 %): dr. Danilo Turk 68.1 % (62,6 %), Lojze Peterle 32,0 % (37,4 %). OBČINA ŠENTJUR Spoštovane občanke in občani, Vsaka snežinka je drugačna, zato so vse —popolne, tako kot nas ljudi povezuje - raznolikost. Nismo vedno istih misli, a upanje nam je skupno, ravnamo vsak po svoje, a delimo si isto usodo, ubiramo različne smeri, a poti le enega sveta. Naj nas prazniki povežejo v želji po dobrem in lepem v letu 2013. Vsem občankam in občanom čestitamo ob dnevu samostojnosti in enostnosti. mag. Marko Diaci, župan Občine Šentjur s sodelavci ■ l'./ Npp ■/p ' |.,Z T • ’/ / Po muzeju Zakladi Rifnika seje ponovno sprehodila deklica Piri. Zgodovina korak bližje Muzejske zbirke. Ob bok Miklavževemu sejmu so tudi letošnje leto na prvo decembrsko soboto odprle svoja vrata muzejske zbirke v Šentjurju in Galerija Zgornji trg. Piše: Jasna Romih Z dnevom odprtih vrat so občani Šentjurja in drugi obiskovalci dobili možnost za boljše poznavanje kulture in zgodovinske ponudbe Šentjurja, in sicer brezplačno ter v spremstvu vodstva ob določenih urah. Pod vodstvom Mihaela Bučarja so si lahko obiskovalci ogledali Muzej Južne železnice Šentjur. Muzej Zakladi Rifnika, ki je prav tako imel vodstvo, je obiskovalce, med katerimi je bilo kar nekaj takih, ki so bili prvič v muzeju, predvsem so bili to otroci, popeljal skozi večtisočletno zgodovino našega pomembnega arheološka najdišča v obdobje od mlajše kamene dobe do prihoda Slovanov. Spominska soba New Swing Quarteta - Pesem Južne železnice je bila prepojena z glasom enega od članov omenjene skupine Marjanom Petanom. Petan je v kvartetu pel bas, v času Miklavževega sejma pa je javno vodil po spominski sobi. Tudi Ipavci Ob dogodku se je bilo moč v Ipavčevi hiši spolniti tudi na naša dva izjemna skladatelja, in sicer skozi ogled dokumentarnega filma Brata Gustav in Benjamin Ipavec: narodni in glasbeni preporod. V Galeriji Zgornji trg je potekala razstava Moj dežnik je lahko sonce. Dežnike je podarila trgovina Akvonij, razstava pa je nastala pod okriljem Javnega sklada za kulturne dejavnosti, 01 Šentjur. Dežniki so nastali na likovni delavnici izpod rok učencev osnovnih šol v občinah Šentjur in Dobje. Ideja o sočasnem odprtju muzejskih zbirk in Miklavževem sejmu je zares dobra, saj se na ta način približa zgodovina tudi našim najmlajšim generacijam. # aforizem nOViCe »Lahko je biti revežem proti socialnim razlikam,« je vzkliknil bogat, (jmm) ' mm«a,mstssm.-s.-,*'«*: Pogled v jasnovidnost in prerokovanje s pozitivno energijo. 090 42 16 i,99 EUR/min, za omrežje Novatel. Cene klicev iz drugih omrežij po tarifi drugih operaterjev. ljubezen, zdravje, finance Kava bar Pošta Tomaž Dre Mestni trg 7, Šentjur X ^ Naša kava diši nepozabno! Elbatrade Martin Laubičs.p. ''aa votIJSeŽESS Dramlje 33, 3222 Dramlje e-mail: loubic.martin@siol.net Url O/Z j(/Z GSM: Sest« MISeš« ZlthmM« M dbjperM f-erl ŠesatSuM . Bo neinformiranje dobilo svoj epilog? Dobjanska svetnica je na nepravilnosti opozorila inšpektorat. Primer oporečne vode in neprimerno obveščanje javnosti v občini Dobje še ni končan. Po prijavi občinske svetnice Natalije Plemenitaš Fuchs na Zdravstveni inšpektoriat RS, Območna enota Celje, je ta odredil inšpekcijki nadzor pri upravljalen vodovoda v Dobju. »Zavedam se nujnosti obveščanja vseh občanov v primeru nevarnosti za zdravje ljudi, zato bi morali biti občani obveščeni kar najhitreje in ne le selektivno,« je dodala Plemenitaševa. Tako je inšpektor 26. novembra ugotovil neskladja in bo v okviru svojih pooblastil ukrepal v skladu z Zakonom o prekrških. Prav tako je inšpektoriat na to opozoril Inštitut za varovanje zdravja, podal navodilo, kako ukrepati pri oporečni vodi na svoji strani. V primeru, ko gre za omejitev ali prepoved uporabe pitne vode, mora upravljalec vodovoda obvestiti uporabnike čimprej, a najkasneje v dveh urah, z obvestili na lokalnem radiju in oglasnih deskah. »Inštitut za zdravje je navodilo o tem, kako se obvešča uporabnike v takem primeru, objavil na svoji spletni strani. To navodilo je upravljalec vodovoda - Občina Dobje - dolžan upoštevati in ga vključiti v svoj sistem notranjega nadzora,« nam je diplomatsko sporočil Simon Zajec iz Zdravstvenega inšpektoriata. (J. G.) Kmalu posodobljena cesta Dole-Ponikva? kolumna ribiče Dvorana [še] ni umrla! Civilna inciativa. ZA prenovitev dotrajane državne ceste. Piše: Gašper Andrinek V torek, 4. decembra, je na Ponikvi potekal ustanovni sestanek iniciativnega odbora za ustanovitev Civilne iniciative za rekonstrukcijo ceste od Dol preko Ponikve in Dolge Gore do Loč. Vodenje je prevzel občinski svetnik in nekdanji državni svetnik Jože Korže. V izjavi za javnost so napisali, da je civilna iniciativa popolnoma odprta skupina in je odprta vsem tistim, ki si želijo, da se ta cesta prenovi. Ideja prenovitve je bila predstavljena tudi ministru za infrastrukturo in prostor Zvonetu Černaču, ki se je konec meseca novembra mudil v Šentjurju. Prišel je na povabilo Koržeta in poslanca dejstva ntrflce Nevarni odseki Jože Korže je opozoril na težave prevoznosti ceste, ki je na nekaterih odsekih nevarna, zaradi česar nastaja možnost prometnih nesreč. Cesto naj bi v veliki meri poškodovali veliki prevozi gradbenega materiala pri obnovi železniške infrastrukture. Zato meni, da bi tudi v tej smeri lahko pridobili del sredstev. »Ponkovljani si želimo široke in varne ceste,« je še povedal. Po tem, ko so se konec novembra in na začetku decembra odvijali zbori krajanov v Mestni skupnosti Šentjur, ki je razdeljena na šest mestnih četrti, so izdelali plan investicij za naslednji dve leti. Plan investicij, v katerem so bile v veliki meri upoštevane tudi želje krajanov, so sestavili predsednik Komisije za investicije v MSŠ Zdenko Hrovat in predsedniki mestnih četrti. V prihodnjih dveh letih se bo zgradil uvoz za blok Ulice Valentina Orožna 8a in 8, pristopili bodo mag. Štefana Tisla. Namen obiska je bil predstavitev glavnih infrastrukturnih projektov v občini Šentjur in v ožji regiji. Sestanka se je prav tako udeležil direktor Direkcije Republike Slovenije za ceste mag. Gregor Ficko. V izjavi so zapisali, da sta oba z ministrom obljubila, da bodo pristopili k izdelavi projektov. Projektni načrt še ni izdelan Prav izdelava projekta rekonstrukcije te ceste je ena izmed glavnih naslednjih potez civilne iniciative. Projekta namreč po besedah Koržeta še ni. Med naslednje projekte iniciative spada tudi pobuda poslanca Tisla v državnem zboru, da uradno naslovi vprašanje v zvezi s to cesto na ministra Černača. Poleg tega si v prihodnje želijo obvestiti vse akterje, ki naj bi bili vključeni v projekt. Čim manj obremeniti Občino Korže je še povedal, da v Civilni iniciativi nastopa zgolj kot krajan k sanaciji Ulice I. celjske čete, modernizirala se bo Ulica Blaža Kocena, sanirale Ulica Antona Martina Slomška ter Maistrova in Vrtna ulica v Hruševcu. Prav tako se bo izvedla preplastitev asfaltne prevleke na Kamenem od Kovačiča do Arliča v dolžini 300 m. Zgornjetržani se bodo lahko veselili novega parkirnega prostora pri Kajzlerju. Predvidene so številne manjše investicije po celotnem delu mesta ter popravila, ki se bodo izvajala skozi vse leto. Po prvih ocenah bo skupna vrednost Ponikve in je izključil vsakršno strankarsko povezanost. Za pridobitev sredstev bodo poskušali čim manj vključevati in obremenjevati občinska proračuna dveh sosednjih občin -Šentjur in Slovenske Konjice. Čim več bodo zato poskušali iztržiti iz evropskih sredstev za obnove cest in iz državnega proračuna. Cesta je bila že umeščena v Rebalans državnega proračuna za leto 2008, vendar se je investicija vsako leto zamaknila. V izjavi so še zapisali, da je v letošnjem letu državnem svetniku Jožetu Koržetu z amandmajem uspelo cesto vključiti v dokument, ki obravnava prednostno obnovo cest, ki so bile poškodovane zaradi gradnje avtocestnega omrežja in železniške infrastrukture. # aforizem lidV|Ce Kogar skrbi "imidž” potrebuje službo za stike z javnostjo, (jmm) investicij, ki jih bo plačala Mestna skupnost Šentjur, okoli 105.000 EUR v letu 2013 in 117.000 EUR v letu 2014. Seveda je izvedba vseh investicij po planu odvisna tudi od sredstev iz občinskega proračuna, za katera se lahko zgodi, da bodo manjša kot letos. Kot je že v navadi, bodo morali prispevati tudi krajani, živeči ob dotični cesti, s samoprispevkom, kar je predpogoj pri vseh investicijah. Brez pobranega samoprispevka se lahko poti želja in realnosti kmalu začno odmikati vsaka zase. (J. G.) Piše: Gašper Andrinek Dvorana v kulturnem domu je najbolj zapuščen in osamljen prostor na Ponikvi. Zakaj? Zato, ker bo vsak čas kultura zamrla. Kar se dogaja po Sloveniji zadnje leto, ko kulturniki naenkrat niso nič več vredni in se kulturi jemlje še tisto malo, je na Ponikvi že dolgo stalna praksa. Premlad sem, da bi govoril, kakšno je bilo včasih kulturno življenje na Ponikvi. A vendar, po pričevanjih mnogih starejših naj bi bilo veliko bolj pestro, kot je sedaj. Zanima me, kolikokrat je prebivalec Ponikve v zadnjem letu obiskal dvorano? Odgovor je enostaven: premalokrat. Veliko očitkov pada na foro, da je dvorana za dogodke na Ponikvi premajhna. S tem se nikakor ne strinjam. Premajhna je zgolj za koncert Sončkov, ki so se do sedaj že tako razvili, da lahko napolnijo celo športno dvorano v osnovni šoli. Letos so potekali dvajseti Martinovi dnevi. Največja napaka v zgodovini te tradicije je bila nekaj let nazaj, ko so potekali v dvorani gasilskega doma. Dvorana v KD jim daje nek dodaten faktor, ki ne sme manjkati. Športna dvorana je sicer lep prireditveni prostor, vendar če samo pomislim, da bi se odločili dramsko igro Učilnica pod orehi, ki je sicer zelo dobro izpadla, igrati v njej, mi postane slabo. Upam si trditi, da je dvorana ravno pravšnja za Ponikvo. Če bo dogodek prvič zelo dobro obiskan in bo nekaj obiskovalcev ostalo pred vrati, se ta še enkrat ali dvakrat ponovi. Velik krivec, ki spremlja nekatere redke dogodke v dvorani, je žal famozna »ponkovška neenotnost«. Ko je dogodek najavljen, se mi zdi, da se najprej pogleda, kdo stoji za njim. Opazil sem, da se potem zgodi bojkot še tistih nekaj dogodkov s strani lokalne oblasti. Tega si ne bi smeli privoščiti. Na dogajanju se je nekaj že začelo spreminjati, v zadnjem mesecu je bila dvorana večkrat zasedena. Želim si, da bi se kultura počasi vrnila na Ponikvo, saj na žalost postaja kot mesto Goga, v katerem vsi čakajo na dogodek. S pogledom, zazrtim naprej Ukradfi so nam državo! Vrnimo jo nazaj (judem! Iskreno čestitamo ob dnevu samostojnosti in enotnosti. ŽeCimo vam veseC kožic ter sreče, zdravja, notranjega miru in izpofni osebnih že(ja v Cetu 2013. Svetniška skigjina LDS v občinskem občine Šentjur: Jože Artnak, mag. Sebastajan JakCič in Primož Lavbič ter čCanice in čCani izvršnega in občinskega odbora. Občinski odbor Šentjur Es S. Slovenska ljudska stranka Zavrtelo seje 21 plesnih parov. V konec leta s plesom Ples Ker Big band Šentjur izvaja tudi plesno glasbo, je zasedba že večkrat sodelovala na plesih, od leta 2009 pa pripravlja plesne večere v Šentjurju. Po njihovih ritmih se je 8. decembra vrtelo 21 plesnih parov. Pred mikrofonom se je zvrstilo kar nekaj članov Big banda, nekaj skladb pa je odpela gostja Nikolina Novak. Organizatorji plesnega večera so poskrbeli, da je bila v ceni tudi večerja, ki jo je pripravilo Gostišče Bohorč. Predsednik društva Matic Plemenitaš, ki je v letošnjem letu na predsedniškem mestu zamenjal Matejo Rajh Jager, je bil z udeležbo in izvedbo plesnega večera zadovoljen. »Plesni večer je v celoti uspel in tudi bigbandovci smo ob tem, da se je plesalo od prve do zadnje pesmi, resnično uživali,« je povedal Plemenitaš. Bigbandovci so igrali do jutranjih ur. Big band Šentjur. Že četrto leto je pripravil tradicionalni ples v Kulturnem domu Šentjur. Piše: Jure Godler Big band Šentjur deluje od leta 2007, ko je skupinica glasbenikov ustanovila svoje Kulturno društvo Big band Šentjur. Umetniški vodja zasedbe je Boštjan Jager. Vsako leto pripravljajo poletne koncerte v Šentjurju, vedno z drugimi glasbenimi gosti. Prav tako sodelujejo na številnih prireditvah v Šentjurju in po Sloveniji, udeležujejo pa se tudi državnih srečanj in festivalov big bandov, kot je Srečanje amaterskih big bandov Slovenije in festival Marezijazz v Marezigah. Glede na gospodarsko w situacijo Šentjur ni oaza te* Mag. Marko Diaci. Zupan občine Šentjur kljub gospodarski krizi optimistično zre naprej. Pogovarjal seje: Jure Godler C. župan, za vami je zelo uspešno leto, v katerem se je končalo kar nekaj velikih investicij ... Z letošnjim letom smo lahko glede investicijskega cikla v teh težkih okoliščinah zelo zadovoljni. Tako smo zaključili izgradnjo vrtca v Hruševcu in OŠ Planina pri Sevnici. Komunalno smo uredili Industrijsko cono Šentjur - jug 2. Gre za milijonske projekte. Očistili smo deset največjih evidentiranih črnih odlagališč odpadkov, prenovili velik del javne razsvetljave, sanirali kopico plazov še iz prejšnjih let. Modernizirali smo kar nekaj lokalnih cest, na nekaterih odsekih, na primer na cestah Pešnica-Podgrad, Orehova vas-Dolga Gora in cesta v Hruševec, pa so zaključena dela v prvih fazah, tako da se bodo nadaljevala v prihodnjem letu. Treba je omeniti še dolg seznam investicij v vodovodno in kanalizacijsko omrežje ter druge cestne odseke, ki smo jih modernizirali v sodelovanju s posameznimi krajevnimi skupnostmi in s samimi krajani. Končali smo obsežno urejanje vaškega jedra na Ponikvi ter Športnega parka Šentjur, uredili Parkirišče v krožišču pri Ul. Miloša Zidanška ter na Kamni plaži pri Slivniškem jezeru. Poleg tega smo seveda opravljali in financirali vse ostale tekoče obveznosti in naloge, ki jih od nas zahteva zakonodaja in vežejo ogromna proračunska sredstva in so na nek način kar samoumevna. Pred kratkim ste imeli sestanek z ministrom Zvonetom Černačem. Kako kaže našemu projektu stoletja - navezovalni cesti Dramlje-Šentjur-Črnolica? Navezovalna cesta, za katero smo občinski podrobni prostorski načrt sprejeli v lanskem letu in jo s tem umestili v prostor, je sedaj sestavni del načrta razvojnih programov, kar predstavlja velik korak naprej. Predvideno je, da se bo investicija financirala v naslednji finančni perspektivi iz evropskih sredstev, saj je projektantska vrednost preko 32 milijonov evrov. Ministra Černača smo seznanili s stanjem vseh državnih cest v občini. Investicije v državno infrastrukturo v prihodnosti se bodo nadaljevale z dinamiko, s katero najbrž nihče ne bo mogel biti zadovoljen, saj je odvisna od finančnih zmožnosti države. Smo pa opozorili na glavne kritične točke pri nas; na odseke cest Dole-Ponikva, Črnolica-Gorica, da imamo pripravljeno projektno dokumentacijo za cesto skozi mesto Šentjur, pločnik Bezovje in seveda za kritično točko Loka-Ledinščica. V tem času so se začela izvajati dela na cesti Planina-Sevnica v dolžini 400 metrov. Kar precej Šentjurčanov moti slabo vzdrževana državna vpadnica Sele-Šentjur, ki je že precej uničena. Ima občina kakšen vzvod, da bi pospešila preplastitev te ceste? Gre za državno cesto, kar pomeni, da je zanjo pristojna Direkcija za ceste RS. Ministru in predstavnikom DRSC smo predstavili tudi ta problematičen odsek. Del ceste od trgovine KEA proti nogometnemu igrišču se je v letošnjem letu financiral iz sredstev za vzdrževanje državnih cest in trudimo se, da bi v prihodnjem letu to nadaljevali. Treba je poudariti, da občina vzvodov, da bi se lotila preplastitev državnih cest, nima, saj bi zaradi take investicije trpele tiste ceste, za katere smo sicer odgovorni. Mi bomo seveda na tem delali še naprej. Projekt, ki ste ga izpostavili, pa je, kar zadeva ureditev v centru, povezan tudi z ostalimi vzporednimi projekti; pri nogometnem igrišču sta predvidena širitev in tretji pas, podobna situacija je pri gostilni Bohorč. Vse to pomeni precej velik finančni zalogaj, ki pa ga bomo v prihodnjih letih realizirali. Župan Šentjurja ste že drugo leto - polovico mandata. Ste zadovoljni s postorjenim v občini? Oceni, da je to obdobje najtežje po osamosvojitvi, lahko mirno pritrdimo. Glede na dane razmere trdim, da zadeve »peljemo« optimalno. Dobro črpamo razpisana sredstva države oz. evropska sredstva. Dejstvo je, da smo se znašli v težkem položaju tudi zaradi relativne obremenjenosti občine z obveznostmi za nazaj. V novembru 2010 je imela občina 4,6 milijona kratkoročnih dolgov in 4 milijone dolgoročnih, vendar smo se kljub temu z občinskim svetom odločili za pot investiranja, servisiranja obveznosti za nazaj in optimalne podpore tekočim dejavnostim. Verjamem, da bomo podobno strategijo ubrali tudi za naprej. Dejstvo je, da je bilo v letu 2010 stanje v tej državi popolnoma drugačno. Takrat so bile aktualne gospodarske napovedi o več kot 2,5-odstotni gospodarski rasti v letih 2011 in 2012. Zgodilo pa se je ravno obratno in tudi za naslednji dve leti so napovedi negativne. Gospodarska aktivnost se krči, s tem pa tudi prilivi v državni proračun, kar pomeni manjši dotok sredstev v občinski proračun. Če pogledamo določila, ki jih predvideva Zakon o financiranju občin, lahko ugotovimo, da bomo v teh štirih letih samo v naši občini prejeli cca. 6 milijonov evrov manj, kot bi po zakonu morali, kar je zelo veliko denarja. Moramo se zavedati, da brez uspešnega gospodarstva ni prilivov v državni in občinske proračune. Gospodarstvo poganjata investiranje in potrošnja. Kaj pa investicije v Zgornjem trgu v Šentjurju? Z nekaterimi projekti želimo v obdobju 2013 in 2014 kandidirati za evropska sredstva. Med njimi je druga faza urejanja Zgornjega trga, v kateri želimo obnoviti objekt Ipavčeva 30. S celovito obnovo starega trškega jedra mesta Šentjur bomo poskušali zagotoviti ustrezno kulturno in turistično infrastrukturo, s tem pa boljše pogoje za nadaljni razvoj kulturnih, turističnih in drugih dejavnosti. V tem sklopu se lahko pogovarjamo tudi o določenih spremembah na področju infrastrukture, ki je namenjena glasbeni šoli. Seveda pa je o tem prezgodaj govoriti, saj je najprej treba projekt speljati in uspešno pridobiti sredstva. Boleča rana večine kulturnikov je tudi šentjurski kulturni dom? Spominjam se vaše predvolilne obljube leta 2010, da bomo leta 2014 predstave gledali že v novem kulturnem centru. Se v tej smeri že kaj premika? Najprej naj povem, daje program, ki smo ga predstavili, predvideval, da projekt izpeljemo v dveh mandatih. Težava je v tem, da je lastnik dela nepremičnin, kjer se nahaja Kulturni dom Šentjur, Ministrstvo za pravosodje in javno upravo. Z ministrstvom smo se v teh dveh letih o tej zadevi kar nekajkrat pogovarjali. Strinjali so se s preselitvijo sodišča, vendar izključno na občinske stroške. Realna možnost je bila, da bi se sodišče preselilo v prostore podjetja Alpos, vendar so nas v dogovarjanju prehiteli insolvenčni postopki tega podjetja. No, naj omenim, da je v preteklosti že bila v igri tudi kombinacija z zamenjavo zemljišč med občino in Alposom, vendar ta zadeva žal ni bila realizirana. Tudi če odmislimo vse probleme, bi preselitev sodišča in odkup prostorov sodišča stala krepko čez milijon evrov, tega stroška pa si nikakor ne moremo privoščiti. Iskali smo tudi druge rešitve in lokacije, vendar so vse finančno neizvedljive. Objekt kulturnega doma je vsekakor potreben temeljite prenove, zato je ob upoštevanju finančnih zmožnosti in lastništva objekta edina možnost prenova v več fazah. Prizadevam si, da bi kulturni center ali kakorkoli ga že imenujemo dobil svoje mesto v regionalnem razvojnem programu kot infrastruktura regionalnega pomena, kar bi pomenilo tudi večjo možnost financiranja. Ne glede na vse težavne okoliščine nikakor ne smemo obstati. Kaj nam bo prineslo leto 2013? Gospodarska aktivnost se nedvomno krči. Tudi gospodarske napovedi posameznih institucij so zaznale negativen trend, kar pomeni, da se bomo soočali s težavami. Glede povprečnine sem že omenil, da je manjša cca. za 100 evrov na glavo prebivalca glede na ZFO. Če to množite s številom prebivalcev (in v občini nas je 19.500) je manko sredstev boleče evidenten vsakomur. To velja za vse občine po Sloveniji. Moje osebno mnenje je, da smo se s težavami soočali tudi v preteklih desetletjih. Spominjam se obdobja okrog leta 1990, ko so bile razmere podobne, vendar smo krizo nekako prebrodili. Verjamem, da bomo tudi to. Kar zadeva investicije v občini Šentjur, imamo pripravljenih kar nekaj projektov, tako da investicijska aktivnost ne bo zastala. Tudi na področju financiranja dejavnosti bomo poskušali poiskati optimalne rešitve, se bomo pa morali vsi skupaj uokviriti v dane zmožnosti, kljub temu da bi vsi želeli več. Še enkrat apeliram na razum, kajti čudežev ne moremo pričakovati. Delovati moramo razumno, strpno in predvsem složno, saj se bo le tako dalo v tej težki situaciji kaj postoriti. Kaj se bo izcimilo iz protestov proti lokalni oblasti? Bomo dočakali nove volitve, nov volilni sistem? Protesti so predvsem odraz zaostrenih razmer, saj je dejstvo, da nam kupna moč in s tem življenjski standard padata. Usmerjeni so proti celotni politiki, ki ni bila sposobna pravočasno odgovoriti na posamezne deviacije, ki so se pojavile. Zato ne gre vsega metati v isti koš. Ali bo prišlo do predčasnih volitev na državni ravni, ne morem napovedovati. Verjamem pa, da je potrebno vse sile strniti v iskanje pametnih rešitev na vseh področjih. Spremembe volilnega sistema, bodisi na državni, bodisi na lokalni ravni, same po sebi ne bodo rešile ničesar. Se bomo morali po tisti novoletni občutek, ko se pelješ po okrašenem mestu, ponovno peljati v sosednje kraje? Zakaj? Menim, da bodo tudi v sosednjih krajih počasi razvili podoben sistem razmišljanja, kot smo ga v občini Šentjur že pred dvema letoma, ko smo se odločili za skromnejšo okrasitev. Hkrati pa mislim, da ljudem več pomeni silvestrovanje, ki ga bomo letos ponovno izvedli, medtem ko v preteklih letih to ni bila praksa. To sicer predstavlja strošek, vendar verjamem, da moramo v teh časih delati predvsem na sodelovanju in združevanju ljudi. Da se povezujemo, se poslušamo in predvsem slišimo. In ta način je eden izmed tistih, ki ljudi verjetno povezuje bolj kot načičkano osvetljene in okrašene posamezne ulice. Vsak ima svojo individualno pravico, da si okrasi svoj del življenjskega prostora, a hkrati moramo paziti tudi na svetlobno onesnaženje, ki je v vsej državi še vedno preveliko. Kakšna je vaša božična poslanica bralcem Šentjurskih novic? Vsem občankam in občanom Šentjurja in pa tudi vsem državljankam in državljanom želim srečne in blagoslovljene božične praznike ter veselo novo leto. Kljub časom, ki jih preživljamo, moramo iskati upanje, sožitje. Kriza nas ne sme razdvajati, ampak nas mora povezovati. S skupnimi močmi in strnjenimi vrstami jo lahko prebrodimo. Seveda pa posamezne individualne deviacije ne sodijo v današnji čas, v noben čas, in se jih moramo poskušati maksimalno izogibati. Če bomo razumni, če bomo strpni, bomo prebrodili to težko obdobje, ki nam mora predstavljati tudi izziv za boljše delovanje v prihodnosti. Za božič nam je mar! Naredimo skupaj lep božič otrokom v vseh družinah. Na Radiu Rogla čakajo praznični paketi za božični nasmeh več. Komu naj jih predamo? V zahvalo ali preprosto zato, ker ta družina ta božič darilni paket najbolj potrebuje. Naslove družin, ki naj jih obdarimo, napišite na www.radiorogla.si. Božično obdarovanje so omogočili naši pokrovitelji: Generalni pokrovitelj: G SATLER ■T Ufi® Pokrovitelji: Harvey Norman < ( Mi l. C dffi -J Odmaknjeni, a nikakor zapostavljeni KS Prevorje. Pogovarjali smo se s predsednikom sveta KS Prevorje. Piše: Zoran Borovšak Na kratko nam predstavite KS Prevorje. Leži v jugovzhodnem delu občine Šentjur, v južnem delu pa meji na občino Kozje. Trenutno štejemo okrog 750 prebivalcev. Območje KS pokriva 6 vaških skupnosti. Te so Lopaca, kot jedro krajevne skupnosti, Krivica, Straška Gorca, Žegar, Dobje pri Lesičnem in Košnica. Smo tretja najmanjša krajevna skupnost po velikosti in lahko rečem tudi po proračunu. Naš proračun znaša približno 35.000 EUR sredstev iz občinske blagajne, okrog 5.000 EUR pa letno zagotovimo še sami. V naši krajevni skupnosti imamo Podružnično osnovno šolo Prevorje, enoto vrtca, župnišče, pošto, trgovino, dva gostinska lokala ter mnogo podjetnikov z različnimi dejavnostmi. Aktivna so tudi društva. Katere pretekle investicije bi izpostavili? Od nastopa mandata smo ugotovili, da v naši KS primanjkuje projektov, zato smo se na začetku usmerili v pridobitev različnih projektnih dokumentacij. Kot najpomembnejšega smo določili večnamenski objekt, za katerega je bilo v letošnjem novembru izdano tudi gradbeno dovoljenje. V njem bodo prostori za gasilce, ostala društva in lokalno samoupravo. Pridobili smo tudi projektno dokumentacijo za stalno etnološko zbirko v kletnih prostorih POŠ Prevorje. Aktivnosti tečejo tudi v prestavitvi in ureditvi ceste do POŠ ter ureditvi že obstoječe pešpoti. Skupno smo pridobili projektno dokumentacijo za investicije v višini okrog milijona evrov. V letu 2011 smo izvedli modernizacijo javne Astronomski observatorij V prostorih POŠ Prevorje deluje astronomski observatorij. Z njim upravlja Astronomsko društvo Kosci iz Šentjura. Observatorij je ob predhodni najavi na ogled za najavljene skupine. Več informacij najdete na spletni strani www.kosci.si. poti Straška Gorca-Dol v dolžini enega kilometra. Investicija se je financirala iz občinskega razpisa in soudeležbe krajanov. V obsegu sredstev, s katerimi razpolagamo, smo prav tako asfaltirali nekategorizirane ceste v skupni dolžini 400 metrov, istočasno pa smo v Vaški skupnosti Žegar uredili avtobusno nadstrešnico. Trudimo se tudi s pomočjo pri ureditvi zemljišč za javne poti in lokalne ceste. Veliko teh cest še vedno ni odmerjenih in potekajo po zasebnih zemljiščih. Katere investicije načrtujete v bližnji prihodnosti? Naši načrti so odvisni od občinskega proračuna za leti 2013 in 2014, ki bo sprejet v prihodnjih mesecih. Nekatere investicije imamo že začrtane. Prioritetna je izgradnja večnamenskega objekta z zunanjo ureditvijo in ureditvijo infrastrukture centra Preverja, ureditev prostorov za etnološko zbirko, prestavitev lokalne ceste vzporedno z izgradnjo večnamenskega objekta in ureditev ceste do šole. Prav tako se imamo v planu ponovno prijaviti na razpis za ureditev pešpoti. Dodal bi še ureditev avtobusnega postajališča v Spodnji Košnici v letu 2013 ter ureditev AP v Prevorski vasi. Čaka nas še modernizacija javne poti proti Košnici ter ureditev nekaterih nekategoriziranih cest, s katerimi se bomo prijavili na občinski razpis. Kljub temu da urejanje državnih cest ni v naši pristojnosti, načrtujemo, vsaj skozi vas Dobje pri Lesičnem, ureditev ceste. V občinskem planu za prihodnje leto je modernizacija ceste Spodnji Žegar-Hrastje. Samo ime Prevorje pomeni, da je na vašem območju veliko prevalov. S to geografsko značilnostjo so pogostokrat povezani tudi plazovi. Kako se spopadate z njimi in kolikšen del proračuna letno porabite za sanacije? Re je, da je naše območje izpostavljeno plazovom. Plazove, ki se pojavijo v bližini občinskih cest ter bivalnih in gospodarskih poslopij, evidentiramo, občina pa nato opravi nadaljne raziskave in sanacijo, sredstva pa ne gredo iz našega proračuna. Na cestah moramo zagotoviti zavarovanje in prevoznost javnih cest v gramozni obliki, da se ta del ceste lahko uporablja. V zadnjem času, ko so zaradi elementarnih dogodkov plazovi in odnešen gramoz iz cest Predsednik sveta KS Damjan Maček. vedno pogostejši, bi bilo smotrno v proračunu občine predvideti več sredstev za te zadeve. V zvezi z dogodki iz leta 2010 je občina na obočju naše KS sanirala tri plazove. V nekaterih KS se v odmaknjenih delih pojavlja problematika oskrbe z vodo. Se tudi vi srečujete s to težavo? Z oskrbo z vodo načeloma nimamo težav, razen v izjemno sušnih obdobjih. V preteklosti je bil zgrajen nov vodovod iz Hrastja, za podporo pa je še vedno ostal star vodovod, ki se po potrebi kombinira z novim. Glede tega je bilo v preteklosti izrečenih že veliko hudih besed, ko so ob odprtju nazdravili novem vodovodu iz Hrastja, uporabljali pa so še vedno starega. Nekatera gospodinjstva v Vaški skupnosti Dobje pri Lesičnem imajo sicer še vedno svoja vodna zajetja. Na območju vaše KS deluje več društev. Kako sodelujete s posameznimi? V naši KS je sedem društev. To so PGD, kulturno društvo, športno društvo, planinsko društvo, društvo konjenikov, Strelsko društvo Bohor in Športno društvo Simple Žegar. Skušamo jim pomagati in jih spodbujati k razvoju in izvajanju aktivnosti. Vse je seveda odvisno od sredstev, ki jih imamo na razpolago. Društvom že nekaj let namenimo okrog 1700 . Lani smo sprejeli merila za sofinanciranje društev. S tem poskusimo čimbolj realno razdeliti sredstva. Vaša KS je tesno povezana z razbojnikom Guzajem. Turistična ponudba v zvezi z njim se že razvija, kaj pa načrtujete glede tega v prihodnje? Urejen je spletni portal www. guzaj.si, ki je bil sofinanciran iz projekta Leader. Pri financiranju projekta sta sodelovali Občina Šentjur in krajevna skupnost, vodilni partner pa je bil SAMA Navitas. Na štirijezičnem portalu sta združeni kulturna dediščina in turistična ponudba. Na taborih potekajo delavnice o razbojniku Guzaju, kulturno društvo pa izvaja igro o Guzaju, in sicer na območju naše in sosednjih občin. V prostorih POŠ je načrtovana ureditev zbirke, za katero material se že intenzivno zbira. V eni izmed krajevnih skupnosti so izpostavili, da je vaša šola za vaše potrebe prevelika. Kako bi vi komentirali to izjavo? To je lahko rečem nepremišljeno. Šola je bila zgrajena leta 2000 in ustreza takratnim normativom. Ima prostore za izvajanje petletke, od leta 2008 ima v njej prostore tudi enota vrtca. Tu so še prostori, ki morajo biti za izvedbo zgoraj navedenih dejavnosti, kot so kuhinja, jedilnica, sanitarije, telovadnica in knjižnica. V objektu je prostor observatorija, večnamenski prostor pa uporabljamo tudi za potrebe lokalne skupnosti. V kletnih prostorih se predvideva še prostor za stalno etnološko zbirko. Če to seštejemo, prostora ni preveč. V celotni občini je zadnje čase izjemno aktualno vprašanje zimske službe. Kako se v vaši KS spopadate s snegom na cestah? Vsako leto sprejmemo program zimske službe v skladu z veljavno zakonodajo za nekategorizirane ceste, za katere smo zadolženi. Teh imamo okrog 18 kilometrov. Imamo izvajalce, ki izvajajo pluženje. Dobavo soli za potrebe posipavanja zagotovimo mi. Vse pa je v okvirih sredstev, ki so na razpolago. Na javnih poteh zimsko službo izvajajo izvajalci, ki jih izbere Občina Šentjur, za kar nosit tudi strošek. Bi sami dodali kaj, kar nisem zajel v vprašanjih? Dodal bi, da naj bodo ljudje v času krize strpni in vzdržni, kar krajani na našem območju so. Krajevna skupnost bo pomagala v okviru svojih sredstev oziroma krajane napotila na pristojne istitucije. Vsem želim vesele in mirne božične praznike ter zdravo in strpno novo leto 2013. Za poslovni uspeh potreluješ Jajca. To modrost smo delili z obiskovalci Miklavževega poslovnega zajtrka. Naj osebnost leta 2012. Bralci Šentjurskih novic so za naj osebnost izbrali Marijo Plemenitaš iz Dobja. Piše: Jure Godler Šentjurske novice so letos prvič poiskale osebnost, ki je po mnenju bralcev naredila največ v Šentjurju in Dobju. Med desetimi kandidati, ki smo jih nominirali, so se znašli Tanja Gobec, Jelka Godec, Alojz Kačičnik, Jani Kukovič, Roman Moškotevc, Dušan Polenšek, Marija Plemenitaš, Henrik Plank, Iztok Špan in Lara Žmaher. Bralci so lahko s pomočjo glasovnic, objavljenih v oktobrski in novembrski številki Šentjurskih novic, med njimi izbrali »Osebnost 2012«. Kot je povedal odgovorni urednik Šentjurskih novic Jure Godler, so vsi nominirani že zmagovalci, saj je vsak posamezni med njimi naredil presežek, ki so si ga občani občin Šentjur in Dobje v tem letu zapomnili. Največ glasov bralcev je prejela dobjanska pesnica in pisateljica Jajca pa niso bila navadna. V 5jajc soorganizatorji Marija Plemenitaš, ki je v letu skrili 5 zlatih prstanov, ki so jih s pomočjo solne Jajca, ki so jih gostje prejeli, so morali zamenjati —3aj Je miu:>i uapcnc. iuu, 2012 izdala kar dve knjigi - Legenda kisline in apnenca spravili pod lupino. sodelovanju. Seveda je bilo treba jajca še ocvreti. o nastanku Dobja in Zgodbe s Handila. Po izboru uredništva Šentjurskih novic je urednik podelil tudi priznanje za življenjsko delo, ki ga je prejel Janez Šmid, dr. med, zdravnik, kulturnik in zbiratelj etnografskega blaga. Šmid je poleg naštetega še častni občan obeh občin. Vsi nominiranci za akcijo Šentjurskih novic in Radia Rogla. Poleg ekipe Radia Rogla in Šentjurskih novic je za odlično počutje poskrbela tudi ekipa Hotela Žonta in vodja hotela Mihaela Bajo Pikelj. Povabljeni so bili predstavniki lokalnih oblasti, poslovni partnerji, predstavniki javnih zavodov in drugi. Izžrebanci Med vsemi prispelimi glasovnicami za Naj osebnost leta 2012 smo izžrebali 3 nagrajence, ki bodo prihodnje leto prejemali naš časopis brezplačno. Nagrajenci so: Reneja Centrih iz Dobja, Marinka Kukovič s Ponikve in Jožica Zalokar s Prevorja. Vsem nagrajencem čestitamo in jim želimo obilo užitkov ob branju našega časopisa! Naj osebnost leta 2012 je po izboru bralcev Šentjurskih novic postala dobjanska pesnica in pisateljica Marija Plemenitaš. Po izboru uredništva Šentjurskih novic so podelili tudi nagrado za življenjsko delo Janezu Šmidu, dr. med., zdravniku, kulturniku in zbiratelju etnografskega blaga. Razglasitev »Osebnosti leta 2012« se je odvijala na Miklavževem poslovnem zajtrku Šentjurskih novic in Radia Rogla. Sestavni del Miklavževega poslovnega zajtrka je bil tudi zajtrk. jutra sta razkrila skrivnost poslovnega uspeha: »Za poslovni uspeh potrebujete ščepec soli - ki jo zbrani tako imate že v glavi - ter JAJCA!« Pokazala sta tudi kokoš, ki nese prava zlata jajca. Med gosti sta bila tudi župan mag. Marko Diaci in predsednik MSŠ Jože Štiglic. Pred odhodom je Miklavž vsakega obdaril. Podjetnikom se je že mudilo nazaj na delo. Brez obveznega slikanja in pogovora z enim od treh dobrih mož ni šlo. Miklavž s torto na Soc-Eku Presenečenje. Miklavž, kolektiv Šentjurskih novic in vodja Hotela Zonta so obiskali varovance. Piše: Zoran Borovšak Po Miklavževem zajtrku se je ekipa Šentjurskih novic in Hotela Žonta odpravila do zavoda Soc-Eko. Kolektivu Šentjurskih novic v zasedbi Jureta Godlerja, Nike Zorič in Zorana Borovšaka sta se pridružila še vodja hotela Žonta v Šentjurju Mihaela Bajo Pikelj in seveda Miklavž. Varovancem je medijska hiša Novice podarila okusno torto, ki so jo pripravili v hotelu Žonta. Sprva so bili ob našem prihodu presenečeni in rahlo zadržani in tudi malo prestrašeni, kasneje pa izjemno navdušeni. Veselo so nam razložili, kaj počnejo in nam razkazali prostore delavnice. Direktor zavoda Anton Slatinšek se nam je lepo zahvalil, da smo v srca varovancev vtisnili praznično veselje in zadovoljstvo. Ker nas niso napovedali, so bili izjemno presenečeni. Nikakor niso pričakovali, da bomo prišli v tako široki zasedbi. Varovanci so sicer stari med 20 in 50 let. V zavodu jih je 20, prihajajo pa s širšega celjskega območja. Torta, ki čaka, dajo razrežemo. dejstva riov,če Kaj je zavo Soc-Eko Zavod Soc-Eko - Socialna ekonomija, razvoj in raziskave, je bil ustanovljen leta 2006. Takrat so začeli z usposabljanjem brezposelnih oseb. V letu 2007 so se preselili na sedanjo lokacijo, kjer so začeli s programom socialne vključenosti. Zaposlujejo nezaposljive, program pa je podprt s strani ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Presenečenje varovancev, ko jih je obiskal Miklavž. j k IB M { <—• ■— JB Miklavž seje z vsakim posebej tudi rokoval. Torto smo z užitkom pojedli. Najbolj pridne je celo posvetil. Na koncu je vsem razdelil okusno torto. Naš obisk je sovpadal z rojstnim dnevom ene izmed varovank. Sejem brez pretirane gneče Razstavljale! na Miklavževem sejmu so med drugim pokazali inovativne izdelki domače in umetne obrti. Zadnje dejanje Slomškovega leta. dejstva novice Miklavžev sejem. Prva decembrska sobota v Šentjurju je bila na ploščadi pred cerkvijo sv. Jurija v Zgornjem trgu že četrto leto zapored obarvana praznično. Piše: Jasna Romih V okviru sklopa Tega veselega dneva kulture je Turistično-informacijski center (TIC) Šentjur organiziral Miklavžev sejem. Obiskovalci, med katerimi je bilo večina občanov, so se lahko sprehodili med praznično okrašenimi stojnicami z razstavljenimi kreativnimi in inovativnimi izdelki domače in umetne obrti. Na ta način so lahko kupili izdelke za prihajajoče praznične dni in darila za obdarovanje ob Miklavžu. Med njimi jih je bilo veliko tradicionalnih, dosti je pa bilo tudi izdelkov, ki so nastali izpod mladih rok. Pestra ponudba Pestra ponudba je zajemala pletene in tkane izdelke, ročno izdelan nakit, šopke iz suhega cvetja, novoletne okraske, voščilnice, unikatno keramiko in številne ostale izdelke, značilne za decembrski čas. Manjkalo Zanimanje Glavni namen sejma je oživitev Zgornjega trga, kar tudi uspeva, saj sejem privablja iz leto v leto več obiskovalcev in razstavljavcev. Teh je bilo letos več kot 40. pa ni niti stojnic s kulinariko. Na njih so izstopali parklji, angelčki iz slanega testa, velike lizike v obliki božičnih palic, različni sadni kruhi ter medeni izdelki, ki so že prava značilnost zimskega časa - prav tako kot je kuhano vino, ob katerem so se lahko obiskovalci malo pogreli in pokramljali. Dogajanje so popestrili mladi harmonikarji. Breda Ratuznik iz Razvojne agencije Kozjansko ocenjuje, da bo morda v prihodnje razstavni prostor potrebno razširiti. Velik obisk bi lahko pripisali tudi vzporednemu kulturnemu dogajanju - odprtju vseh muzejskih zbirk v Šentjurju in otroški lutkovni predstavi Zimska pravljica. Zimska pravljica Zimska pravljica, ki je nastala po motivih zgodbe Trije snežaki avtorja Milana Pavlika, je novost Lutkovnega gledališča Fru Fru in se je odvijala v dvorani Razvojne agencije Kozjansko. Dvorana je bila polna otrok, lahko bi rekli, daje kar "pokala po šivih". Tu je tudi pravo čarobno decembrsko vzdušje po predstavi pričaral prihod moža, ki je v slovenskem ljudskem izročilu zelo priljubljen. Otroke je namreč razveselil Miklavž, in ne samo s svojim prihodom, ampak tudi z darili, saj je otroke po lutkovni predstavi tudi simbolično obdaril. Tako je Miklavžev sejem z vsem pestrim dogajanjem oživel staro trško jedro in nas popeljal v december, mesec praznikov, druženja, obdarovanj in veselja. Za pravo decembrsko vzdušje je morda manjkal le sneg, morda pa bodo ob letu osorej sejem krasile tudi padajoče snežinke. EPK. Zaključna občinska prireditev Slomškovega leta 2012 je potekala v okviru Evropske prestolnice kulture -Maribor 2012. Piše: Saša Rečnik Ljudska univerza Šentjur je v petek, 23. novembra, organizirala že četrti Slomškov simpozij. Posvečen je bil 150. obletnici smrti Antona Martina Slomška. Zbrani so svojo pozornost osredotočili predvsem razmisleku o Slomšku kot šolniku in pedagogu ter o njegovem vplivu na razvoj šolstva v Sloveniji. Pomen zbornikov in simpozijev Na simpoziju so spregovorili različni govorci, ki so tako ali drugače povezani z življenjem in delom Slomška. Najprej je zbrane nagovorila direktorica Ljudske univerze Šentjur Jelka Godec. Predsednik komisije za pripravo Slomškovega leta v občini mag. Alojz Kačičnik, župnik na Ponikvi, je na kratko povzel aktivnosti v preteklem letu. Župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci je poudaril pomen blaženega Slomška za domači kraj in za Šentjur. Celjski škof Stanislav Lipovšek se je zahvalil Ljudski univerzi Šentjur za organizacijo tako pomembnega dogodka in ohranjanje Slomškove besede in misli. Zbornik Direktorica Ljudske univerze Šentjur Jelka Godec je predstavila Zbornik Slomškovih simpozijev 2009-2012, ki je sestavljen iz referatov tistih, ki so sodelovali na vseh preteklih simpozijih. V zborniku so zbrani prispevki na najvišji ravni razprav o delu in življenju Antona Martina Slomška. Izdajo zbornika je sofinancirala Občina Šentjur. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■e Še vedno aktualni Med razpravo so zbrani prisluhnili Slomškovim besedam, ki so še danes aktualne in vredne razmisleka, in glasbenim vložkom. Dr. Stane Granda je razmišljal o Slomšku in socialnem vprašanju, o njegovem odnosu do kmečkega vprašanja in o njegovem opravljenem delu na tem področju. Pater Silvo Šinkovec je spregovoril o Slomšku kot celostno razviti osebnosti. Dr. Ivan Štuhec je prispeval razmišljanje o vlogi vere v vzgoji in izobraževanju od Slomška do danes, profesorica Lidija Hamler pa o pomenu vzgoje za socialne kompetence. Referat Vzgoja za kreativno in kakovostno življenje je prispeval dr. Milan Zver, ki je izpostavil vpliv krize vrednot in pomanjkanja optimizma mladih na gospodarsko krizo zahodnega sveta. Slomškov simpozij je bil posvečen 150. obletnici smrti Antona Martina Slomška. Naj v letu 2013 vse ovin^rosij i1 lj u "(jTuITu" tl j 1 vse, kar je bilo predaleč, naj postane dosegljivo^ mf* * , . ... .. , ’ vse, kar je bilo nemozno, naj postane možno,* vse^cesar nismo imeli, pa naj ostane v duhu upanja, ‘vztrajnosti in poguma!; ' Vesele praznike in vse najboljše v prihajajočem letu! Svet Krajevne skupnosti Dramlje ) Peter Zmaher s.p. Cesta Kozjanskega odreda 16, 3230 Šentjur Telefon: 03/ 749 26 00 GSM: 041 596 790 Zaigrala je tudi zasedba 16 kitar, ki jo je vodil Uroš Eferl. Mladi glasbeniki navdušili Glasbena šola. Učenci glasbene šole so pripravili koncert ob koncu leta. Piše Zoran Borovšak Kot vsako leto so tudi letos sredi decembra učenci in mentorji Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur pripravili velik božični koncert ob zaključku leta. Koncert sta odprla govora organizatorke koncerta profesorice Nataše Aškerc in ravnateljice glasbene šole Simone Zdolšek. Sam koncert je sestavljalo 17 točk desetih različnih zasedb - od najmlajših, glasbene pripravnice, ki so koncert pričeli, do pravih mojstrov iz višjih razredov glasbene šole. Pri sami izvedbi je sodelovalo tudi 10 mentorjev. Točke je povezoval priznan slovenski pantonimik Boris Car, ki je nasmejal številno publiko in na koncu vsake povezovalne točke požel bučen aplavz, ki pa se O Glasbeni šoli skladateljev Ipavcev Šentjur Glasbena šola je bila ustanovljena oktobra 1968 pod okriljem delavske univerze. Leta 1971 je prešla pod okrilje osnovne šole v Šentjurju, leto kasneje pa je pridobila prostore, v katerih deluje še danes. Januarja 1976 je postala samostojen zavod. Potrebe po osnovnem glasbenem izobraževanju zadovoljuje na območju celotne občine. seveda nikakor ni mogel kosati z aplavzi, ki so jih bili deležni učenci. Kulturni dom namreč že dolgo ni bil tako poln, kar je odraz kvalitetne prireditve iz prejšnjih let. Koncert je zaključil pihalni orkester glasbene šole s solistoma Izo Oblak na violončelu in Matjažem Vodiškom na bas klarinetu. Vsi obiskovalci so odhajali zadovoljni in z nasmehom na obrazu. Pot glasbenika je pogosto polna muk Profesorica Nataša Aškerc je poudarila, da pot napredka ni ne hitra ne lahka ter da napredek ni mogoč brez talenta in izjemno veliko moči in volje. Za tokratni koncert so učenci in učitelji vložili veliko svojega truda. Predno smo se podali na glasbeno popotovanje, nam je nekaj besed namenila tudi ravnateljica Simona Zdolšek. Pred koncertom je povedala, da ob koncu leta, ko se bliža čas, ko bomo utrgali še zadnji list na tem koledarju, delamo odrasli ljudje inventuro. To sicer ni beseda, ki bi nas razveseljevala in nam vzbujala pozitivne občutke, ampak je potrebna. Tisto človeško inventuro, ki pomeni, da se umirimo, premislimo naša dejanja in naredimo načrte za vnaprej in najdemo pri tem sami sebe. Svoja občutenja, svoja čustva in sozvočja poiščimo za dialog z ljudmi, ki nas obdajajo. »Vendar ta večer pozabimo na skrbi in prisluhnimo glasbi naših otrok, ki je trenutno edino zdravilo, ki nam bo razpihalo malodušje,« je še dejala. Ljubezen tako ali drugače. Costa večera sta bila Jože Mastnak Marjan in Gregor Bezenšek. S pesmijo in aforizmi Andreja Jezernik Perič in Nina Arlič. Mladi pisateljici sta v Knjižnici Šentjur predstavili svoji deli Pokaži mi ljubezen in Zbirka zgodb izpod Zurnizipa. Piše: Saša Rečnik Andreja Perič Jezernik je doktorirala iz minimalizma v slovenski kratki prozi na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Njena ljubezen do pisanja se je že udejanila v zbirki kratkih zgodb Življenje v košari (2006), strokovni monografiji Minimalizem in sodobna slovenska kratka proza (2011). Letos je predstavila prvi roman, ki mu je nadela naslov Pojasni mi ljubezen. Roman je sodobna prvoosebna pripoved o iskanju ljubezni. Pripovedujejo jo trije pripovedovalci (ženska in dva moška), ki so vpleteni v ljubezenski trikotnik. Avtorica je na literarnem večeru spregovorila o ustvarjanju romana, ki je od ideje do realizacije zgodba, dolga približno štiri leta. Zgodbe kar tako Avtorica Nina Arlič je predstavila svoj prvenec Zbirka zgodb izpod Zurnizipa ali pa kar tako, ki je bil izdan v samozaložbi in je »njen otrok«. Moderatorka Asta Vrečko jo je predstavila kot popotnico, palačinkopekinjo, papirnato poganko, arheologinjo, filozofinjo in fotografinjo ter še vse vmes. V romanu, ki je zapisan v zgodbah, avtorica potuje po domišljijskem svetu v čevljih neutrudne junakinje Papirke, ki raziskuje preteklost v iskanju pozabljenih virov. Knjiga ima realno osnovo v resničnem življenju. Avtorici sta tudi dobri prijateljici in se po njunem mnenju dopolnjujeta. »Nina je bolj umetniška duša različnih področjih, sama pa sem bolj strokovno podkovana v jeziku in tako sva ena drugi najboljši kritik,« je razložila Perič Jezernikova, Arličeva pa se je namuznila, da je večkrat opomnjena na kakšno pomanjkljivost, denimo predolge stavke. Za glasbeno popestritev je poskrbela Mateja Gorjup z ljubezenskimi ljudskimi pesmimi. Anini večeri. Kulturno društvo Prevorje nadaljuje z izvajanjem Aninih večerov v sezoni 2012/13. Piše: Dragica Vračun Hercog 23. novembra se je v večnamenskem prostoru POŠ Prevorje odvil že drugi Anin večer. Gosta večera, Jože Mastnak Marjan in Gregor Bezenšek, sta se z voditeljico Marijo Frece Perc pogovarjala o pesmih in aforizmih. V uvodnem delu sta predstavila sebe, svoje delovanje in najpomembnejše dosežke. Gregor Bezenšek je med krajani najbolj poznan kot dolgoletni veterinar. Vsi, ki so pred časom spremljali uspešno glasbeno zasedbo New Swing Quartet, pa vedo, da je Gregor ustanovni član kvarteta. Bezenška je kmalu zamenjal Oto Pestner. Jože Mastnak Marjan se ljubiteljsko ukvarja s kulturo in je tudi predsednik Zveze kulturnih društev Šentjur. Obiskovalcem je predstavil nekaj svojih literarnih del. Gosta sta publiko navdušila s svojimi aforizmi, ki so bili obarvani z aktualno politično tematiko. Glasbeni del je bil na 2. Aninem večeru namenjen članom Pihalnega orkestra Šentjur, ki so predstavili svojo bogato glasbeno pot, ki bo v letu 2014 štela že 80 let delovanja. Po uradnem delu so za prijetno druženje poskrbeli krajani Straške Gorce. # aforizem flOVjCe Nočemo druge republike, hočemo prvo! (jmm) Z mladima pisateljicama seje pogovarjala Asta Vrečko. Z v Št' H' m. Toplo ognjišče in imeh v očeh, iskreno želim vam v teh prazničnih žmeh, ha zbravja in srečnih trenutkov nešteto,v obilju nasulo bi vam novo leto. \>sem občankam in občanom želim miren bel božič ter veliko zbravja in osebne sreče v novem letu. Župan občine Dobje "prane Leskovšek ■N1'-V ^C.' L« . .-♦Vi.Vrf »*#* 2 3 4 5; 12 7 8 9 10 11 12*! 4 5 6 7 9 14 15 16 17 18 19: J 12 13 14 15 16 21 22 23 24 25 26 « 19 20 21 22 23 28 29 X 31 n1526 27 28 1 2 4 5 6 7 8 9 11 12 13 14 15 16 18 19 X 21 22 23 25 26 27 28 29 X p t s ‘e p s 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 1516 17 18 19 20 21 2223 24 25 26 27 28 2930 . 1 2 3 4 5 ,5 7 8 9 10 11 12 £14 15 16 17 1819 $?1 22 23 24 2526 ' 28 29 X 31 tsCps 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 1415 16 17 18 19 X 2122, 23 2125 X 27 X 29 1 2 3 4 5] 7 8 9 10 11 ig 14 15 16 17 18 19 21 22 X 24 25 29 XXX 5 6 7 8 9 ’2 13 14 15 16 ,®X21 2223 * 27 X XX 2 3 4 5 6 7 9 10 11 12 13 14 16 17 18 19 X 21 23 24 27 28 V30 31__________ . / r- / / , * || ■VA^jtA/zf^C P^OAmMaJ^ /Jjfc /vfv ^Aa/^/J^O P*>4*UcV4>. I mmm WM \j/t&*y* \Jt/icLe, jAA^+dMc fot-/yitČ4*-c^ /j^aM/a /Uvx*4^iW ^om-o tete 2013. \ K S (, Pianina žeti/ i/sem ue&et Llažio, tepe in miute fzmznične/ dni, o&eAno/ suečo/, zdmvj/e/ in srečno noAjo/ teto/ 2013. 'J r-X„ ~J3r~y*> " * ~a-a . A |UV f-R-u --0 :*'t- - V"‘*..#ili; UlLl . W* V Šentjurju se je ustanovila časovna banka. Če že ne bo denarja, bo vsaj delo. Licitacija Alposa ni uspela, zato bo cena prodajanih objektov še padla. Upamo, da ga ne bodo na koncu podarili. Borza dela od novega leta zapira vrata. Razlog je enostaven - nihče ne nudi več dela. Izredno sejo bomo imeli le pet dni pred redno sejo, pa še to z edino točko, ki je tudi predvidena na redni seji. Upajmo, da vsaj dvakrat ne bomo poslušali enake razprave. k, V Ta sneg je res nepredvidljiv, zimske službe vsako leto preseneti. Še dobro, da ne sneži poleti. sj Konec bo sveta, tako pravijo stare civilizacije, ki niso znale predviditi niti svojega izumrtja pred nekaj tisoči leti. Županu ne pomaga niti star slovenski rek: kri ni voda! Srečni nagrajenci novembrske številke so: Matilda Škorjanc iz Šentjurja, Zdenka Drobne s Planine in Hermina Grajžl iz Štor. Nagrade, ki jih poklanja Modno frizerstvo Marjetka, bone za striženje, dobijo nagrajenci po pošti. Iskrene čestitke vsem! V novi nagradni križanki je pokrovitelj Simko pitone. Izpolnite geslo, napišite na kupon in ga najkasneje do 4. januarja 2013 pošljite na naslov: MediaStar založništvo, d. o. o., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur. Nagradna križanka Nagradno geslo: I Ime in priimek:_ | Naslov:_______ □032P3 L' E-pošta: kuhinja Fuline Recept meseca oktober Sestavine: • 40 dag suhega kruha • 30 dag kuhane prekajene šunke • 5 ali 6 jajc • malo peteršilja • 1 čebula • malo maščobe Priprava: 1. korak: Kruh in šunko zrežemo na manjše kocke. Nasekljano čebulo prepražimo na maščobi in jo dodamo narezanemu kruhu in šunki. 2. korak: Stepemo jajca in z njimi dobro prepojimo kruh. Dodamo še nasekljan peteršilj. Z rokami oblikujemo štruco premera 7-10 cm in jo zavijemo v pomaščen papir za peko. 3. korak: Nadev pečemo približno 25 minut na 180 °C. Pečenega razrežemo na rezine in ga ponudimo še toplega s svežo solato. Belokranjski nadev ali fuline velja za značilno belokranjsko velikonočno jed. Lahko jih postrežemo kot samostojno jed s svežo sezonsko solato. Lahko pa jih uporabimo tudi za nadev kokoši, svinjskih rebrc ali telečjega mesa . |ko radostni oči zapremo msi tih^aželimtf Sodneviin trenutkifpol ni sreče in miline’ da ne mine: laki dnevi naj,v.novem letu preženejoslaboi %■ Naj smeh; 1 jubezenTmirA svetu šrce~prevzameT da življenje lepše do: Zelimojvam lepeTmirnebožične praznike mvsedobro.v novem letal SREČNO 2013' - 0s^sče 'n Prer>oc/>. "Bohorč" * Bohorč Marjan s.p., Ul. Dušana Kvedra 44, Šentjur telefon: 03 746 14 30, GSM: 041 666 726 www.gostisce-bohorc.com ANTON KOŽELJ, Ljubljanska cesta 26, 3230 Šentjur TOPLOTNE ČRPALKE OGREVANJE NA: - plin - biomaso AKTUALNO!!! Peletni gorilniki in kotli tel.: 03/ 749 21 51 fax.: 03/ 749 21 50 gsm: 041/ 771 151 GRADBENIŠTVO, TRGOVINA, STORITVE Elbatrade d« anc Skoberne s.p., Cesta na Brdo 5, 3230 Šentjur GSM: 031 300 950 FAX: 03/ 5741 670 jmvjMT * KAMNOLOM HRASTJE Vsem poslovnim partnerjem in občanom %elimo vesele božične pravnike ter ^ uspešno novo leto 2013! TEHNIČNI PREGLEDI Bliža se najlepši čas v letu, namenjen družini, prijateljstvu, vsem, ki so nam blizu. Salon Panles kuhinje - CEDE Kidričeva cesta 6 M 041686 333 Salon Panles kuhinje - ROGAŠKA SLATINA Tekačevo 62b M 041773 693 decembrskaakcijaB BM LUNA in AMADEJA ugodnejšega 'LET V PRAZNIČNIH DNEH PA SMO ZA VAS PRIPRAVO TUBI POSEBNA DARILA OB NAKUPU KUHINJI