— glasnik glasilo delavcev živilskega kombinata žito ljubljena ŠTEVILKA 1 MAREC 1986 J i' % \ ■Proizvodnja žvečilne gume v Imperialu, kjer so lani dosegli dobre rezultate Poslovanje v letu 1985 *■ V DO ŽITO kot celoti poslovali uspešno io5fiu,tate P°8lovanja, dosežene v letu 1985, m/i oic oo!nJ!T0 kot ugodne. Ustvarili smo leto 1985. Z večjo Izgubo n X,. . ii2*00 dln) J® preteklo poslovno leto zak-k i!a e Milni. Izguba, ki smo jo ugotovili že ob koncu devetmesečnega poslovanja, se Je do konca leta še povečala. Na pomoč so priskočile družbenopolitične skupnosti, ki so prikazano •zgubo pokrile z nepovratnimi sredstvi. Rdeče številke so se pojavile tudi pri ugotavljanju poslovnega rezultata TOZD Tehnični obrati. Izguba pa Je minimalna, tako da to te-meljno organizacijo, sku-PaJ s TOZD Triglav-Gorenj-Ka> uvrščamo med TOZD, ki s? Poslovale z motnjami in mso uspele z lastnimi sredstvi oblikovati sklada skup-"e porabe. Manjkajoča sredstva za skupno porabo so združile ostale temeljne organizacije, ki izkazujejo ugodne rezultate poslovanja. 2e bežna primerjava plačanih in doseženih po-lacČih rezultatov v letu 1985 pokaže, da smo planske dokumente sestavljali s Premalo optimizma. Tako Planiranje nam je narekovala resolucija za leto 1985, Kl 1® opredeljevalaglobalne okvire gospodarjenja in predvideno stopnjo inflacije v višini 50 odstokov. Pogoji gospodarjenja pa so se med letom spreminjali, kar dokazujejo razlike med doseženimi poslovnimi rezultati ob periodičnih obračunih. Dosežena stopnja inflacije v letu 1985 pa je'bi-stveno višja od resolucijske usmeritve. Količinskega plana proizvodnje nismo dosegli, kljub temu, da je proizvodnja za 6,3% višja kot v letu 1984. Planirani proizvodnji smo se najbolj približali v pekarstvu, konditorska proizvodnja pa je za 14,5% nižja od planirane. V primerjavi z letom 1984 se je najbolj povečala proizvodnja v mlinarstvu, konditorska proizvodnja pa je za 4,9 odstotka nižja kot v letu 1984. Dosežene izvozne rezultate v lanskem letu lahko ocenimo kot ugodne, saj je bil plan izvoza zastavljen precej optimistično, izpolnili pa smo ga 94,2-odstot-no. Zaradi kasnitve pri investicijskih delih v tovarni čokolade ni bil realiziran izvoz proizvoda Bali. Plan izvoza v TOZD Triglav-Go-renjka je dosežen le 76,7-odstotno. Načrti za izvoz testenin na konvertibilno področje se niso uresničili, medtem ko je izvoz na klirinško področje večji od planiranega. S težavami smo se srečevali tudi pri izvozu žvečilne gume, plan izvoza smo izpolnili z 98,9%. Vsa naša prizadevanja na področju izvoza ne dajejo želenih finančnih učinkov. To kaže podatek, da se je izvoz lani v primerjavi z letom 1984 količinsko povečal za 62 odstotkov, vrednostno pa le za 33. Z ustvarjenimi deviznimi sredstvi smo zagotavljali izvoz osnovnih surovin, re-promateriala in opreme. Problemi nabave, s katerimi smo se srečevali v lanskem letu, so bili še večji kot v preteklosti. Težave pri zagotavljanju osnovnih surovin in embalaže so nas spemljale v letu 1985 in vse kaže, da se jim tudi v bodoče ne bomo izognili. Zmanjšanje površin zasejanih s pšenico bo ob novi žetvi zaostrovalo pogoje nabave. Rezultate prodaje v preteklem letu lahko ocenimo kot nezadovoljive. Vzroke za zmanjšano prodajo lahko iščemo (predvsem to velja za konditorske proizvode) med drugim tudi v zmanjšani kupni moči prebivalstva. Težave so se pojavile že med letom. Da bi se izognili prevelikim zalo- gam, nismo proizvajali toliko, kot dovoljuje instalirane kapacitete. Kvaliteta in širši asortiman naših proizvodov sta pogoja, ki ju moramo izpolniti, če hočemo poslovati uspešno, kljub ostri konkurenci, ki vlada na trgu konditorskih proizvodov. Po nekajletnih prizadeva-njih za racionalnejšo izrabo delovnega časa nam je to v zadnjih dveh letih tudi uspelo. Vzpodbudno je zmanjševanje bolezenskih izostankov, čeprav na drugi strani ugotavljamo, da je delež nadurnega dela nekoliko višji kot v preteklem letu. Tudi število bolezenskih izostankov, ki ne gredo v breme delovne organizacije, se zmanjšuje. Pri iskanju notranjih rezerv za boljše gospodarjenje ne smemo pozabiti na izbrabo delovnega časa, ki še vedno ne dosega optimalne meje. Z zaposlovanjem oziroma kadrovanjem v preteklem letu ne moremo biti povsem zadovoljni. Planirano izboljšanje kvalifika- Nadaljevanje na 2. strani Volitve 1986 Med kandidiranimi in izvoljenimi veliko žensk V prihodnji številki Živilski kombinat ŽITO skozi čas V četrtek, 13. marca smo na svojih delovnih mestih volili člane delegacij in delegate za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. V večini naših TOZD so hkrati volili nove delegate za samoupravne organe. Volitve so povsod uspele. Letošnje volitve so za nami. Udeležba na vseh voliščih je bila zadovoljiva. Tako je volilo najmanj volilnih upravičencev v Delovni skupnosti skupnih služb (80,2%), medtem ko so TOZD Ma- loprodaja, TOZD Tehnični obrati in TOZD Pekarna Kranj zabeležili več kot 97-odstotno udeležbo. Kandidati so povsod dobili zadostno število glasov. Povprečna ude-Nadaljevanje na 2. strani' . Naša delovna organizaciji obstaja že vrsto let. Prehodila je dolgo pot vzpo-pov in padcev,-težke in laž- del^aS6 Za Poslovani® 'n V letu 1988 bomo praz-hovali 30-letnico skupne Poti »pod eno streho«. Do lakrat je še res dve leti ča-Sa’ toda za naš Glasnik Predstavlja ta čas približno ®?set številk, v katerih naj P' P°d gorjjiim naslovom kl bi zaje-' oas^fO «jst5fika Žita do današnjih dni. V želji, da bi prikazali čim bolj avtentično in pestro celotno zgodovino našega kolektiva, vas pozivamo, dragi bralci, k sodelovanju, še posebej tiste izmed vas, ki ste sodelovali pri prvih skupnih korakih tega kolektiva. Rubrika »Živilski kombinat Žito skozi čas« ne bo imela stalne oblike: lahko bodo to intervjuji, članki, »pisma bralcev« in podobno. Vsi, ki ste pripravljeni, delovati, se oglasite na naslov uredništva - pismeno ali osebno; lahko pa zavrtite tudi telefon (int. 334). Starejše med vami lahko na vašo željo pride obiskat novinar tudi na dom. Uredništvo si prizadeva, da bi postal Glasnik bolj pester in zanimiv, vendar je veliko odvisno od vas samih in vaše pripravljenosti za sodelovanje. Pa ne le v tej novi rubriki... Poslovanje v letu 1985 Nadaljevanje s 1. strani cijske strukture zaposlenih se ni uresničilo. Le 2,5% zaposlenih ima visoko izobrazbo. Zaskrbljujoč je podatek, da je v lanskem letu prekinilo delovno razmerje v naši DO kar 344 zaposlenih ali 22% več kot v letu 1984. Ob tako slabi kvalifikacijski strukturi je nerazumljivo, da smo imeli v letu 1985 v celi delovni organizaciji le 34 štipendistov in 16 pripravnikov. Ugotovitev, da je ustvarjena akumulacija precej višja, kot smo jo planirali in dosegli v preteklem letu, nam ob iztrošenosti opreme, na kateri proizvajamo, ne pomeni veliko. Povedati je tudi treba, da smo v preteklem letu od načrtovanih investicij v vrednosti 912.365.900,00 din realizirali 77,1%. To pa pomeni tudi veliko več kot smo investirali leto poprej, ko smo plan investicij realizirali le's 43,8%. V planu ža leto 1985 smo načrtovali, da bodo investicijska vlaganja predstavljala 24,7% družbenega proizvodam kar pa se ni uresničilo. Delež družbenega proizvoda, namenjen za investicijska vlaganja znaša le 11,7%. Možnost realizacije investicijskih vlaganj je vezana na izračun investicijske sposobnosti posamezne TOZD. Nekatere TOZD so si zagotovile do- volj dolgoročnih virov za pokrivanje trajnih obratnih sredstev, nekatere pa izkazujejo precejšen primanjkljaj. Finančni položaj ni najbolj ugoden, še posebej ob poslabšani likvidnosti. Problematiko osebnih dohodkov smo v lanskem letu reševali v okviru delovne organizacije s ciljem, da zaustavimo realno zmanjševanje osebnih dohodkov zaposlenih. Osebne dohodke smo povečevali v skladu z doseženimi rezultati poslovanja, pri čemer smo upoštevali branžni sporazum. Lani smo prodali manj Vodja prodaje, Niko Došlo, je spregovoril o prodaji Žitovih proizvodov. Povedal je, da smo lani na nivoju delovne organizacije plasirali na jugoslovanski trg prek prodajne službe 60.198 ton izdelkov. Letošnje leto smo razglasili za leto kvalitete in prav ta nam mora predstavljati izhodišče za dosego boljših rezultatov. Volitve 1986 Nadaljevanje s 1. strani ležba v naši delovni organizaciji je bila 89-od-stotna. 0,6% udeležencev NOB ter 3% zaposlenih na vodilnih mestih. VOLITVE Med izvoljenimi delegati in člani delegacij za skupščine SIS je 60 odstotkov žensk. Za delegate smo izbrali 11% delavcev, ki niso Slovenci. Če pogledamo starostno strukturo, ugotovimo, da prevladujejo zaposleni, ki so stari od 27 do 40 let (56 %), sledijo od 40 do 55 let (22%), do 27 let (18%) in nad 55 let (4%). Po izobrazbi je največ novih delegatov iz vrst kvalificiranih delavcev (24 %). najmanj pa visokokvalificiranih delavcev in zaposlenih z visoko strokovno izobrazbo (po 3%). Med delegati je 15 odstotkov članov ZK, nikov drugih narodov in narodnosti. Največ delegatov je starih med 27 in 40 let (53%), najmanj pa nad 55 let (3%). Izobrazbena raven delegatov je zelo različna: trije odstotki imajo končano osnovno šolo, 5% je nekvalificiranih, 13 polkvalifi-ciranih, 24 kvalificiranih, štirje odstotki visokokvalificiranih, 11% jih je z nižjo izobrazbo ter prav toliko z višjo, s srednjo izobrazbo je 24% delegatov in z visoko 5%. Med vsemi je 36% članov ZK, 1,5% je udeležencev NOB in 6% zaposlenih na vodilnih mestih. Če gornji podatek primerjamo z letom 1984, potem pridemo do zaključka, da je prodaja lani padla za 6 odstotkov. Analiza prodaje po posameznih TOZD nam kaže, da je najbolj upadla prodaja Šumijevih proizvodov, če pri tem ne upoštevamo čokolade iz Gorenjke, ki ni bila stalno v prodaji. Tako je skupni indeks v Šumiju v primerjavi z letom poprej 86. Če bolj podrobno analiziramo tržne deleže po republikah, potem beležimo največji padec v Makedoniji (izraženo v odstotkih), nato pa v Sloveniji. Prav slednji podatek je najbolj zaskrbljujoč, kajti količinsko predstavlja Slovenija naj večji delež prodaje Šumija in tudi najbolj zanimiv trg - ali, kot rečeno, najbolj kvaliteten tm. Najmanjši padec Šumijevih proizvodov je v Bosni in Hercegovini (indeks 96,5). V ostalih republikah beležimo od 8 do 14-odstotni padec prodaje. Skupna prodaja TOZD Imperial je bila lani 2.117 ton, kar je za 7% manj kot leto poprej. Pri tem opažamo porast tržnega deleža v Črni gori, medtem ko smo v Srbiji, ki je količinsko naj- čil, prevoznih stroškov in vsega, kar spremlja ekonomske rezultate, potem ugotavljamo, da si moramo bolj prizadevati za večjo prodajo na območju Slovenije, pa tudi sosednje Hrvaške. TOZD Triglav-Gorenjka ima dve globalni skupini konditorskih proizvodov: mehko pecivo in čokolado. S prodajo obeh programov imamo vrsto let težave, in sicer pri mehkem pecivu zaradi enolične ponudbe, visokih cen in nenazadnje zaradi slabše kvalitete. Vse to nas počasi ovira pri plasmaju, zlasti na slovenskem trgu, ki je bolj zahteven glede kvalitete, pa tudi potrošniki so bolj smotrni pri nakupu. Skupni indeks pri mehkem pecivu je 83,3 v primerjavi z letom 1984. Največji padec prodaje je v Sloveniji (če ne upoštevamo Srbije zaradi znanih kadrovskih težav v beograjskem predstavništvu). Skpina proizvodov »čokolada« je skoraj neprimerljiva z indeksi preteklih let, ker je nismo imeli konstantno v ponudbi, zaradi znane naložbe. vi h ocenah bi lahko prodali več, kar smo tudi planirali za leto 1986. TOZD Pekarstvo in teste-; ninarstvo z DE Pekatete je imel prodajo testenin nad planom in tudi za 9% večje kot leto poprej. Proizvode, plasiramo v Sloveniji in del’ no na Hrvaškem. Vzpod1 budno je, da tržni deleži naraščajo, srečujemo pa se s problemom vezane trgovi-ne (testenine - moka). TOZD Mlini je beležil * odstotni padec prodaje Največji padec beležimo 1 Sloveniji. Vzrokov je več od desortiranosti do pd pomb na kvaliteto proizvodov in pakiranja. Če ocenjujemo skozi številke uspešnost prodaje, ne moremo biti zadovoljni.tl takim rezultatom je v velik1 meri »pripomogel« splošP padec industrije ozirom1 panoge in pa vseh faktor jev, ki so negativno vplival na rezultate (pogoste spr* membe cen, distribucija design, kvaliteta, skrom^ ekonomska propaganda i|1[ pa prodajni pogoji, ki niso šli »vštric« z našo konkurenco). Iz analize podatkov ir izhodišč planske politike* DO Žito smo za leto 196Č zastavili prodajno politiko smislu povečevanja proda je za približno 10.000 to*! proizvodov. Prodaja naj b' Za člane delegacij in delegate za skupščine DPS je po naših TOZD kandidiralo in bilo izvoljenih 45 odstotkov, žensk in 55% moških. Med njimi je 6% pripad- Upajmo, da smo predlagali in izvolili prave delegate in da bodo znali v naslednjih štirih letih ak- skupne proizvod- no zastopat, naše in- n e (Srbija 41%). Če pri tem terese ter nas o svojem delu sproti obveščati. večji kupec Imperialovih proizvodov, beležili prodajo v okviru splošnih indeksov. Večii oroblem nred-stavlja plasman na področju Slovenije, saj je delež le upoštevamo prej omenjeno kvaliteto prodaje glede pla- Proizvodni program TOZD Pekarne Vrhnika -tortni dekorje prišel lani na trg, najprej nekoliko sramežljivo in tipajoče, saj se ta prooram še rln rianoc ni dokončno izoblikoval. Prodajali smo ga samo na ožjem slovenskem trgu in neznatne količine na hrvaškem trgu. Skupna prodaja je bila okrog 3 tone. Po pr- Na obisku v Kočevju V »Metka baru« upajo na boljše čase / Kočevje, 13. marca — Več kot leto dni je minilo, odkar sta trgovina s slaščičarno in lokal Metka bar združena s trgovinami TOZD Maloprodaja Ljubljana. Prodajalke v trgovini ne zaznavajo bistvenih sprememb, medtem ko so v Metka baru zadovoljne. V trgovini s slaščičarno smo se pogovarjali s poslo-vodkinjo Roziko Gorše in prodajalko Nado Klarič. Obe sta povedali, da ne čutita posebnih sprememb, odkar so se priključili k TOZD Maloprodaja. »Še vedno smo Žitove«, pravita. Pa vendar, v tem času so opazne prve spremembe: popravljeno skladišče ter centralno ogrevanje; nabavili so tudi vitrino za sladoled. Kar se tiče zanimanja za trgovino s Strani TOZD Maloprodaja, sta obe pohvalili sodelovanje, ki temelji na telefonskih dogovorih in tudi na osebnih stikih. Vse težave tako lahko rešujejo skupno. Moti jih le, da za reševanje majhnih težav (razna popravila in podobno) poteče več časa kot ga je prej, ko so delale v sklopu DE Pekarna Kočevje. Pogrešajo tudi osebne stike na srečanjih in sestankih, kjer bi se spoznale z drugimi sodelavkami. Novost je tudi v tem, da ob nedeljah dopoldne ne delajo več, s čemer so zelo zadovoljne. V prometu se ni nič bistvenega spremenilo, vendar zadnje čase stalno presegajo mesečne plane prodaje. kujejo pa še več gostov, posebej v poletni sezoni, ko jim bo na voljo tudi lepo urejen vrt, z novimi mizami in stoli ter urejeno okolico. Želja po spremembi delovnega okolja je še veliko. Med drugim upajo, da bodo dobile nov točilni pult (šank) in da bodo čez čas lahko zadovoljile tudi želje gostov po kakšni malici (hod-dog, topli sendviči ali kaj podobnega). Pa tudi avtomat za sladoled bi bil dobrodošel. se najbolj povečala v Slov* niji, na Hrvaškem in pote*11 v smeri koncentričnih kr°" gov na druga področja K goslovanskega trga. tako smo zastavili vrs*° drugih vpiašaiij ttKlIvilU9 kot je reorganizacija Pr°' dajne službe na komerciu1 nem področju I. S poveča njem števila predstavnik0* v Sloveniji želimo bolj tenzivno obdelati trg v srt* slu mikroobdelave Sp^ menjen bo tudi način 03 grajevanja trgovskih z3’ stopnikov, ker je sedanj nestimulativen, pove# bomo aktivnsoti pri ek° nomski propagandi, sku»J li izboljšati distribucijs* poti in se približati poS" jem prodaje Konkurenč^ organizacij. . Če ocenjujemo prva o*, meseca v letu 1986, lah|** rečemo, da smo s seleKNJ no politiko prodaje usp6" vendar nam ta dva mesari ne dajeta celotne slike Pr!j daje, ki se srečuje v sklepanja samouprav*1 sporazumov z zahtevam* govine po večjih dajatv^ spremembi pakirnih e*1', sovlaganjih v trgovine in? Sternu dvojnih cen v p(°. Nova oprema v Metka baru - prvi korak k uspešnejšemu poslovanju vodnji, pa tudi v malop^ V Metka baru pa so vse štiri zaposlene (Repar Francka, Turk Štefka, Je-šelnik Anica in Mestek Marica) zelo zadovoljne s spremembami, ki so bile storjene v zadnjem letu. Delno obnovljen prostor je pričel odpravljati »slab glas«, ki se je o tem lokalu prej širil po Kočevju. »Če dobimo še nov pod in ventilacijo, kar so nam obljubili, potem bo delo v lokalu še bolj prijetno«, pravijo. Po besedah Marice Mestek si vse štiri prizadevajo, da je postrežba čim hitrejša in čim bolj prijazna, s čemer hočejo pridobiti več stalnih strank. Obisk se je že nekoliko povečal, priča- Kljub bolj optimističnim pogledom v prihodnost, pa vendarle ostajajo v svojih razmišljanjih na trdnih tleh. Zavedajo se namreč, da so bolj ali manj vendarle vezane le na stalne goste, saj ■drugih, razen v poletnem času, ni. Zato ne morejo pričakovati kakega velikega porasta prometa (mimogrede: tudi konkurenca drugih lokalov je precejšnja), kar pa pomeni, da se morajo boriti za čim več stalnih in kvalitetnejših gostov. Prvi rezultati v tej smeri se počasi že kažejo, kar je znak, da so vendarle na pravi poti in da je bila združitev v TOZD Maloprodaja dobra odločitev. Lepo urejena trgovina s slaščičarno v Kočevju fWfi* '11 : 16. mednarodni konditorski sejem v Kolnu — ISM 1986 V Kolnu je potekal od 27. do 30. januarja mednarodni konditorski sejem, na katerem je razstavljalo 878 razstavljalcev iz 39 držav. Med njimi so bile močno zastopane dežele v razvoju. Sejem si je ogledala tudi skupina predstavnikov Žita. Ob 11. kongresu ZSS in 10. kongresu ZSJ Tudi sindikat o razvoju agroživilstva Na pobudo izvršnega odbora Kluba samou- osnovi bolj izenačeni in Pravljalcev občine Ljubljana Moste-Polje in v se razlikovati samo na sodelovanju s konferenco osnovnih organi- podlagi uspešnosti. Porcij ZS ŽK Žito je bila 4. februarja organizi- trebno je tudi večje spojna tematska razprava, ki je obravnavala sfoi/ari/e dogovorjenih 'er Pi^mooTtudiVko eri razvoja v panogi agroživilstva. bo/y zagotavljati materi- po uvodni predstavitvi Skupščine SRS, pa ven- alno in socialno varnost osnutkov kongresnih dar se položaj ne izbolj- delavcev, kjer je le-ta okumentov in opisu šuje in je tudi razvoj te ogrožena. Položaja ter razvojnih celotne panoge nejasen. 4 K/jub vsem Drjza. soŽnnSJntn a9roživilstvu. p° razpravi je skupina banjem za izboljšanje obravnavali V udelezencev. tematske stanja v • v uravnavali nasledmo razorave Drmravi a na- _r;i____ naslednjo razprave pripravila na- sindikatih nh cndainva-slednja stališča in tak- .,.:J),caPJe-. neek°; ljučke. kov. ni uspelo bistveno Problematiko: a&S ;T* de- o & polleten%!nl 7eS rim razDolana nannna 7' tudi učinkovitosti naše- p°sledica 'državno-aet- Ja£Č?°tn0>S! neP°te' 9a dela oziroma prodor-Oiinistrativnana rininna kajo tako, kot so samou- nosti naših pobud in ak- P%Vn° do?ovorJen'- tivnosti, ki smo jih v tej Ja cen na tem področju Prav tako pogrešamo smerj vodUj oe\acjj Dri na e°“be ProizvaJalc?v pravne sankcije za tiste, enakopravnem vredno-cLf™ zePrev,s°ke k! se dogovorjenega ne tenju de/a tudi še nismo g/ne Povodov na dru- držijo. Agrozivdstvo zelo uspeli vzpostaviti. DnrStrani' Neprimerna negativno občuti slabe vohtika obrestnih mer odnose med udeleženci 5. Kongresni doku-rno še prispeva k težki v celotni reproverigi. menti so, gledano v ce-2°nomski situaciji OZD Sroživilstva. ti-". V kongresnih gra-lv'h je področje večje-jr vključevanja v med-Oar°dno delitev dela Pradeljena, praksa pa a*e na obsežno proble- Vst° tePa Področja, ff. t°Pne cene surovin so tn*rsikdaJ višje od sve-rn,P'h (npr. sladkor), sti-izvC'ie m subvencije ozrtikom pa temu pri- s- 0ai Za agroživilstvo ne tjJp pričakovanih ka-Potebe v OZD po pdrih r . fjc lcmu p,,- 2. Področje izvoza in loti, dobro pripravljeni, f 6rno nimajo prave vi- izvoznike je treba nujno vendar smo na nekaterih °e. podpreti s konkretnimi področjih uspeli uresni- Sistem izobraževa- ukrepi, ne pa samo de- čiti manj, kot smo načr-klarativno. Ugotoviti mo- tovali in bo potrebno za-ramo, koliko so vstopne mujeno nadoknaditi, cene višje od svetovnih 3. Ob obravnavi predah 2. in 3. stopnje 'so in na podlagi teh cen do- laganih statutarnih spre-i>xIe' kot pa je število ločati stimulacijo in sub- memb Statuta ZS Jugo-Neurejeno je vencije izvoznikom. Za- slavije nasprotujemo Dna' Pripravništvo in za- gotovih je treba tudi hi- predlagani spremembi, s°sl°vanje, zaradi česar trejše izplačevanje sti- da so zveze sindikatov te m'adi ne odločajo za mutacije, kjer se zaradi republik in pokrajin se-Oh°kHce; pa tudi višina časovnega odmika čuti stavni del enotne Zveze ne zadrži kadrov v tej negativno delovanje vi- sindikatov Jugoslavije in *n°gi. šoke inflacije. vztrajamo na dosedanji rt/t občinski odbor sin- 3. Višina osebnih do- dikciji. Podpiramo alter-Vjiata delavcev v agroži- hodkov nestimulativno nativov18. členuStatu-$tvu je dajal pobude in deluje na zaposlene, ta Zveze sindikatov Ju-7°Zanal na težko situ- previsoka je fluktuacija, goslavije za poenotenje $l'J°< v kateri se je zna- mladi kadri po krajšem mandatov (dva + dva).-cte .fa Panoga Te pobu- času zapustijo delo v pa- Menimo, da naziv »fo-Sr 'n stališča so bila po- nogi tudi zaradi težkih rum« ni najprimernejši. orih!OVana na Republiški pogojev dela. Zaradi ne- Sprejeta stališča in zak-nb°r sindikata dejav- enakih pogojev so tudi ljučki bodo prek naših dpSf', ki si je tudi priza- precejšnje razlike v delegatov posredovana 0jva/ za izboljšanje sta- osebnih dohodkih, naprej in (upajmo) vendar pravih rezul- Osebni dohodki za tipič- obravnavana tudi na ltl°v ni. Pozitivni premi- na dela in naloge v vseh kongresih, ki se vrstijo s° se pričakovali od panogah bi morali biti v te dni. Možnost ogleda tega specializiranega sejma predstavlja vsem. ki delajo na razvoju novih izdelkov, bogat pregled ponudbe in predstavitve kakaovih izdelkov, čokolade in desertov; mehkega peciva, vatlov in slanega peciva; bon-bonskih izdelkov vseh vrst in žvečilnega gumija; sladoledov in, osnovnih mas za konditorsko industrijo. V razvitem zahodnem svetu predstavlja konditor-ska industrija močno industrijsko dejavnost. Tako je na primer Zvezna republika' Nerfičija, za katero razpolagamo s podatki, imela v letu 1984 v tej dejavnosti zaposlenih 51.262 ljudi, ki so izdelali 1963 milijonov ton čokolade, bonbonskih izdelkov in peciva, v skupni vrednosti 12.280 milijonov nemških mark. Večina razstavljalcev se drži pravila, da dobra predstavitev pomeni že polovico prodaje. To velja za razstavne prostore, embalažo in načine pakiranja. Ob tako močni konkurenci si je danes težko predstavljati dobro prodajo brez prospektov, s katerimi dobi kupec kratko informacijo o firmi, izdelku in načinu prodajnega in transportnega pakiranja. Kratek preglde po posameznih dejavnostih 1. Čokolada in čokoladni izdelki Splošno mišljenje, da je čokolada kraljica slaščic, potrjuje tudi letošnja bogata predstavitev, od čokoladnih tablic, polnjenih čokolad in desertov do ekstravagantnih bonbonier. Še. vedno so zelo močno zastopane čokoladne tablice, saj je znano, da je potrošnja čokolade v Evropski gospodarski skupnosti in ZDA zelo visoka. Tako je bila, za primer, leta 1984 potrošnja čokolade na prebivalca naslednja: Švica 8,6 kg Velika Britanija 8,0 kg Zahodna Nemčija 6,8 kg ZDA 4,5 kg Japonska 1,3 kg. Zato ni naključje, da se prav v deželah z največjo potrošnjo pojavljajo tudi vi-sokokvalitetne čokolade, odlično zapakirane in z lepimi designi. Poleg čokolad brez dodatkov in z dodatki (lešniki, mandlji itd.) so močno zastopane tudi polnjene čokolade manjših gramatur z najrazličnejšimi sadnimi in mastnimi polnili. Med sadnimi okusi prevladujejo klasični okusi: jagoda, marelica, malina, jabolko, višnja itd., kakor tudi okusi tropskih sadežev. Dosti je čokolad polnjenih z jogurtovim polnilom (dodatek jogurta v prahu, ki ga je mogoče dobiti tudi na našem tržišču). Posebno mesto zavzemajo dietetske čokolade, npr. PEA DIAT s fruktozo. Večina proizvajalcev ima v svojem programu polnjenih čokolad tudi hla- dilna pepermint-mentol polnila, od izrazitih do blagih okusov. S posebno lepo paleto polnjenih čokolad se je predstavila firma Mondose iz Belgije. Ovojnice so v različnih pastelnih barvah, za vsak okus v drugi, in z odličnim zlatim tiskom. Poleg nugata, marcipana itd. zavzemajo posebno mesto kvalitetni deserti, tako imenovane MORSKE ŠKOLJKE. To so polnjeni čokoladni deserti, izdelani iz temne in bele čokolade v obliki morskih školjk, običajno zapakiranih v prozornih bonbonierah. Za proizvodnjo tovrstnih desertov v Jugoslaviji še nimamo opreme in vpeljane tehnologije in bi mogoče za dolgoročni razvoj, ob želji, da bi tudi v Žitu prišli do kvalitetnih bonbonier, razmišljali v tej smeri. Ob primerjavi Gorenjki-nega novega programa s svetovno ponudbo lahko potrdimo, da smo na pravi poti, ob usmeritvi v proizvodnjo manjših čokoladnih tablic in polnjenih čokolad, ker bomo s tem programom lažje konkurirali na našem in tudi tujem tržišču. Nujno je treba pripraviti prodajne kartone in stojala zanje za lepšo ponudbo na prodajnih mestih in prospekte. Razširiti moramo še program z dodatki, saj imamo samo čokolado z lešniki. Kot dodatki pridejo v poštev tudi ekstrudirani izdelki, kot so crispi riž, ekstrudirani kosmiči z dodatki otrobov itd. Trenutno je te dodatke mogoče dobiti iz uvoza, upamo pa, da bodo kmalu na razpolago iz novega Žitovega programa. 2. Bonbonski izdelki Kot vsako leto tudi letos prevladuje klasičen program bonbonskih izdelkov, zapakiran v lepo oblikovani, kvalitetni embalaži, ob odlični izvedbi tiska. Ogromno je kombinacij pakiranja bonbonov z igračami za mlajše potrošnike. S tehnološkega stališča, v smislu širitve proizvodnih programov ni revolucionarnih sprememb, če izvzamemo nove tehnike pakiranja in vedno večji delež brez-sladkornih izdelkov. S temi izdelki kot vedno prednjačijo severne dežele, pojavili so se tudi drugi proizvajalci, kot npr. firma Ashfords z vlitimi bonboni, ki ne škodujejo zobem in so izdelani z Lycasinom kot nadomestnim sladkorjem. Na sejmu je močno zastopan Wein gumi iz klasičnih surovin, kot sta arabski gumi in želatina, ki pa ga močno izpodriva Wein gumi na osnovi modificiranega škroba, vlit v gumijaste oziroma plastične modele, za razliko od Mogul programa. Za celotni wein gumi program na osnovi škroba imamo odprto jugoslovansko tržišče, ker ga še nihče ne izdeluje, in izvozne možnosti. Za to tehnologijo je potrebna nova celotna oprema od izkuhe do vlivanja (Baker Perkins idr.). Podrobno smo si ogledali tudi ponudbo komprima-tov, ki jih je mogoče videti v najrazličnejših oblikah in pakiranjih. Poleg otroških programov so močno zastopane tablete za lajšanje prehladnih obolenj, z naravnimi olji bora, evkaliptusa, poprove mete in različnimi zeliščnimi ekstrakti. Zanimivi so komprimati z biološko aktivnimi snovmi, kot so vitamini, izdelki iz žitaric itd. Tudi letos je izredno pestra ponudba dražejev v vseh barvnih odtenkih s čokoladnimi in drugimi kvalitetnimi jedri (Smarty, kafee, Sentils idr.). Drobni dražeji s čokoladnimi jedri in tankim sladkornim nanosom (trdo sladkorno dražiranje) so med potrošniki zelo priljubljeni in imamo še vedno odprte možnosti za investiranje v to tehnologijo, saj imamo v Jugoslaviji samo enega proizvajalca, ki pa ne pokriva vseh potreb. Predvsem angleški proizvajalci so se kot vedno predstavili s široko paleto njihovih kvalitetnih fudge in’toffe6 karamel. Če vzporedno postavimo Šumijev program s svetovno ponudbo, lahko zaključimo, da po kvaliteti ne zaostajamo v trdih in polnjenih bonbonih, pektinskem želeju, žvečilnih karamelah, gumijevih bonbonih in trdnih penastih izdelkih, še pa lahko izboljšamo ponudbo z novimi sodobnimi designi in novimi načini pakiranja. 3. Mehko pecivo Kvaliteta in odlično pakiranje sta prisotna pri večini proizvajalcev. V mehkem pecivu močno izstopajo inozemski proizvajalci. - Bran Crisp Rise -hrustljavi riž z otrobi in - Bran Flakes - hrustljavi otrobni kosmiči. Oba izdelka sta biološko bogata in sta namenjena zdravi sodobni prehrani. Primerna sta tudi za dodajanje najrazličnejšim kondi-torskim izdelkom, od čokoladnih do bonbonskih izdelkov. Vedno bolj so zastopane tudi razne mešanice iz biološko bogatih žitaric, _t. im. Breakfast Cereals. V Žitu smo na tem področju že opravili prve korake z Musli mešanico, kateri lahko sledi še cela vrsta drugih, kar predstavlja kvalitativen premik v smislu zdrave prehrane. Na sejmu smo se oskrbeli s prospekti in vzorci, ki nam bodo služili pri nadaljnjem delu. Smatramo, da je ogled takih sejmov za vse, ki delajo v operativi na novih programih, nujno potreben, če hočemo slediti sodobnim razvojnim tokovom v svetu. Minka Grablovic •* 5 % h * It M* ? #1 * it i> #1 i l*|#i *# i ## # # ♦*## #♦§!#*« ♦m Sli*!#* **: f It**# <1 * * * Iflfif **#'#'*♦ »it*«# *■*»**• »IS**.* ■ * *v„ Več volje do izvoza Trenutna računica v izvozu še ne pomeni vključevanja na mednarodna tržišča Dolgo smo čakali na sprejem novih zakonov, ki urejajo ekonomske odnose s tujino in jih koncem leta 1985 tudi dočakali. Porod je bil toliko težji, ker Je bilo veliko babic, ki so vse želele, da se rodi novorojenček, ki bo vsaki posebej podoben. V Sloveniji je bil odpor predvsem načelnega pomena. Sistem, ki ne pušča vsaj določenega odstotka deviz neposrednemu izvozniku oziroma koristniku, za nas ni sprejemljiv. Slučajno nobeden ni razmišljal o tem, da tudi države s konvertibilnimi valutami vse manj dovoljujejo posameznikom po mili volji razpolagati z devizami in da tudi te sprejemajo razne omejitve pri plačevanju v tujino. Še manj pa se je razmišljalo o tem, da je za izvajanje določene igre potrebna določena disciplina in da je potrebno tistega, ki se ne drži pravil igre, izločiti. Res je, da je takšna igra v naših pogojih težavna, toda politične, socialne, razvojne probleme je treba v vsakem pogledu reševati ne glede na devizni sistem. Strah pred tem, da bo z novimi deviznimi predpisi konec vsega lepega, se je z uveljavitvijo istih delno res uresničil. Narodna banka je začela z letom 1986 poslovati s čl. 110 deviznega zakona, ki ji dovoljuje predpisovanje vrstnega reda plačil v tujino, če ne more kriti vseh potreb. In tako je čarovnija uspela - novi sistem je slab, ker ne funkcionira tako kot je bilo zamišljeno in je neposredni izvoznik na konvertibilno področje le oškodovan in nezainteresiran za izvoz. To pa zato, ker mu novi sistem ne omogoča uvoziti niti tistega, kar najnujneje potrebuje. Uvozi že lahko, če je tudi dobavitelj potrpežljiv in je pripravljen počakati tako dolgo, da bo poslovna banka dobila dovoljenje za plačilo v tujino. Kako dolgo je to, še nikomur ni znano. Znano je le to, da so vse poslovne banke, vključno z Narodno banko izpraznile vse svoje račune pred novim letom, v brezmadežni želji, da bi novo leto pričele s »čisto ničlo«, kar je bilo povzročeno z uvoznim bo-omom v zadnjih dveh mesecih, ki si ga je izmislil naš »delovni človek«, da si je nakupil vse potrebno in nepotrebno v tujini po višjih cenah od normalnih zaradi praznikov oziroma nenormalnih, kratkih dobavnih rokov. Seveda so nekateri pri tem zakasnili, ker so verjeli v lepši jutri. Morda velja to prav za vse, toda to bi bilo vendarle še preura-njeno soditi. Razmišljanja o tem, kaj nam prinašajp novi predpisi, ki urejajo uvoz, izvoz in devizno plačevanje s tujino, ni moglo tudi mimo naših TOZD. Medtem ko smo prej natančno vedeli, koliko lahko nakažemo v tujino iz lastnega računa, potem ko je bilo »cesarju« zadoščeno, sedaj to ni povsem jasno. Znano nam je, koliko nam »cesar« dovoljuje uvoziti, toda ni pa povsem jasno, kdaj bo to lahko plačal, čeprav je vsa devizna sredstva združil v svoji blagajni. Kljub temu je nelikvidnost le en črni madež novega deviznega sistema, ki se bo, verujmo v to, s časom vendarle uredil. Druga črna meglica se je razprostrla nad izvoznikovo kalkulacijo. Medtem ko je prej po SaS skoraj nemoteno pokrival negativno razliko od izvoza s povezovanjem iste s koristnikom deviz v uvozu, to sedaj načelno naj ne bi bilo mogoče. Razkorak med našimi domačimi in cenami na mednarodnih trgih je prej ko slej še vedno očiten. Sklep iz tega tudi, ne bomo izvažali, kser ni motivacije. In tako smo pri osnovnem vprašanju - zakaj izvažamo? Samo zaradi trenutnih potreb po uvozu in zakonodajne prisile ali zaradi večanja trga, osvajanja novih tržišč, ki bodo postala del našega ekonomskega, dohodkovnega poslovanja v našem dolgoročnem širjenju in rasti. Res je ta drugi vidik bolj odmaknjen, neotipljiv, ni pa tako občutljiv na vsakodnevne spremembe, ki se javljajo v naši družbi. Iskanje višjih oblik povezovanja s tujimi poslovnimi partnerji tako lahko prinaša obliž na domače rane s cvetkami nabranimi v širšem ekonomskem prostoru. Žal pa so ponavadi najboljša zdravila tudi najbolj grenka v trenutku, ko jih začnemo uporabljati. In čemu naj služi vsa ta »padar-ska« navlaka? Nam vsem, predvsem vsem tistim, ki mislijo, da lahko pri svojem delu ocenjujejo izvoz odd-vojeno od celotnega poslovanja. Gledanje na domači trg kot edini pomemben v dohodkovnem pogledu je zmotno. Lahko je s številkami dokopano tudi pravilno v danem trenutku. Nikakor pa ne more takšna trditev biti vedno vzdržna na daljši rok, saj je potrebno Obogatitev izvoznega programa Konec leta 1985 je bil naročen, plačan in že v februarju 1986 izdobavljen stroj za ek-strudiranje žitaric, ki naj bi obogatil našo izvozno ponudbo z raznimi ekstrudiranimi izdelki. Na tej osnovi se želi tudi obnoviti sodelovanje s C. H. Boehringerjem, ki je za naše potrebe še vedno zelo zanimiv na področju vseh vrst aditivov. Blaž Veber tržišče za določeno blago najprej ustvariti. O. Župančič je rekel: osel gre le enkrat na led, modrec ve, danes sem pal, jutri bom plesal po njem. Isto misel lahko uporabimo tudi za naš izvoz. Vsak neuspeh, vsaka negativna postavka, ki jo zabeležimo na račun izvoza, nam še naj ne bi vzela poguma, da smelo nadaljujemo. Izkušnje v posnemanju tujih proizvodov, s čimer proizvajamo le težo; idejo, smisel blaga pa povzemamo od tujcev, naj nas v končnem vendarle pripeljejo do tega, da bomo nekoč lahko nudili lastne, doma kreirane proizvode za tuje tržišče. Seveda pot ne bo lahka in predno bo prehojena, bo treba stopiti še na prenekateri trn. Ko bomo vsi pripravljeni vsak dan hoditi po tej poti in ne le občasno, bo pot veliko lažja, se s kalkulacijami ne bodo več ugotavljale le negativne razlike od domače cene, ampak bolj pomembne stvari, kot npr.: kaj je doseženo na tržišču, kaj je treba izboljšati za dosego boljšega rezultata pri končnih potrošnikih, da bo njihov krog iz dneva v dan številnejši in bolj zadovoljen. Blaž Veber »ŽITO« se predstavlja »Primorju Gorici« V začetku februarja se je Žito enotno predstavilo DO Primorje Gorica. Čeprav je že davno tlela želja po takšnem srečanju, je do le-tega prišlo komaj letos. Ža lažje razumevanje vam na kratko predstavljam DO Primorje Gorica. To je trgovsko-grosistična organizacija s štirimi TOZD in DSSS. Skupno je zaposlenih 480 delavcev. Imajo 120 prodajnih enot. Njihovi tozdi so: Alp-komerc v Mostu na Soči, Maloprodaja, Grosist in Hubelj. Z izredno domiselnostjo so sodelavci pripravili prostor, v katerem so de-korirali izdelke ter jih pripravili tudi za degustacijo. Pozdravni nagovor je imel tov. Ši-mec Rudi, direktor delovne organizacije, ki je izrazil željo po še boljšem povezovanju trgovine ter proizvodnje, ki je v današnjem monopolističnem blagovnem svetu premalo prisotno. S strani DO Žito je naš kombinat predstavil direktor TOZD Blagovni promet, tov. JSnez Železnikar, ki je izrazil zadovoljstvo nad sodelovanjem in skupnimi uspehi, ki naj v prihodnje ne ostaneejo le na dosedanjem nivoju. Vodja prodaje, tov. Niko Došlo, je predstavil proizvodne enote žita, njihov namen in sestavo. Za popestritev srečanja med predstavniki delovnih organizacij in obiskovalci je poskrbela vodja službe za propagando, tov. Mira Tomec. Za boljši okus hrane je prispevala svoje DO KK Vipava - delovna enota Klet, ki je hkrati pripomogla k temu, da je šla tudi kakšna kritika lažje iz ust. Ker služba za razvoj nenehno skrbi za nove izdelke in rada prisluhne željam potrošnika, je bil na degustaciji dan poudarek na Šport musli, sojine polpete in tortni dekor. Posebno pozornost pa je vzbujala »testeninska solata«, ki je bila pripravljena z majonezo. Za degustacijo je bila pripravljena tudi pizza ter vse vrste trajnih in poltrajnih kruhov. Veliko zanimanje je vladalo za predstavljeno posebno moko, ki je na tem tržišču premalo prisotna. Mojster Jaka je pripravil tudi izvrstno sadno torto, ki je zadovoljila še tako zahtevne sladokusce. Veliko hvale je bilo izrečene na račun vseh vrst poltrajnih kruhov, kar pa za Šport musli ne moremo reči. Obiskovalce je motil predvsem nepoznan okus tega izdelka. Čeprav so sojini polpeti novost na našem tržišču, so bili izredno ugodno sprejeti, opažen pa je bil tudi napis NATURA, ki nakazuje človekovo vračanje k naravi oziroma k vsem naravnim dobrinam. Za-pažena je bila tudi testenina »A« in Zlatica, ki vse bolj prodirata v naša gospodinjstva. Škoda, da je degustacija trajala prekratek čas, saj le redkokdaj lahko doživimo tako gostoljubje, kakršnega so izkazali gostitelji - delavci DO Primorje Gorica. Menim, da si podobnih srečanj želijo tudi na drugih prodajnih mestih. Silvij Groff ri-i ih lih off J v _ ŽITO gostilo smučarje tekače V torek, 14. januarja 1986 je bila v Žitovem počitniškem domu Ukanc v Bohinju tiskovna konferenca, ki so se je udeležili naši državni reprezentanti — smučarji tekači z vodstvom, športni novinarji in predstavniki Žita. Tiskovna konferenca je potekala na predvečer tekem za svetovni pokal v smučarskih tekih (Bohinj, 15 in 16. januar). Vse navzoče je najprej pozdravil glavni direktor DO ŽITO, Marko Sok, ki je hkrati na kratko pred- stavil dejavnost delovne organizacije in njeno pripravljenost za sodelovanje z vrhunskimi športniki. Nato je spregovoril Lojze Gorjanc, direktor klasičnih smučarskih reprezentanc. Med drugim se je zavzel za ohranitev dobrih odnosov z Žitom, ki je pokrovitelj naše tekaške ekipe in se zahvalil za gostoljubnost prirediteljem srečanja. Prisotni športni novinarji so lahko poskusili tudi Šport musli - izdelek, ki ga že dve leti s pridom uporablja v svoji prehrani naša smučar- žišče. Ta proizvod ič predstavil Arzenij Kure' vodja službe za razvoj 'jj raziskave; pohvalil pa 9 je tudi zdravnik tekašK* državne reprezentance Novinarji so dobili mii$l serviran na več način?v z dodatkom mleka in j° gurta. Če sklepamo po . brem vzdušju, ki je yl»i ska reprezentanca in ga dalo v kar premajhni le je lansko leto Žitov dilnici Žitovega doma.) TOZD Mlini začel proiz- tiskovna konferenc8 vajati tudi za domače tr- povsem uspela. Prisotnim Je spregovoril Marko Sok i ! ! < I t j r c ii liti D; ‘ti ’ ZP ZP ZP ^ 3T sr -o cn-l -v / o>. AV : 45.6 46.4 46.7 46,89 47,< 47.7 47,85 49>; 49, 51,8“ l| % ss 1:00$ DRUŽINSKI VELESLALOM_________________________ m. priimek TQZD __^ :----:—r:------------------7s>S.5- 1. Jerič Pek. in testenin. 1«! 3 'M .1:2»! 't 2. Špendal Triglav-Gorenjka 3. Mihelič Pek. in testenin. 4. Praprotnik Blagovni promet 5. Sušnik Triglav-Gorenjka 6. Pirc DSSS 7. Sok DSSS 1 3', '3 8. Humerca Triglav-Gorenjka 9. Vidmar Triglav-Gorenjka 1:32-( 1:3$ lis! 4 ji i|:!t 2*1 *j$ 10. Selak Imperial 11. Kosmač Mlini 12. Knafelj Triglav-Gorenjka 13. Capuder Pek. in testenin. 14. Perat Triglav-Gorenjka 15. Mihelič' Šumi 16. 17. Cuder Mekine Pek. in testenin. Pek. in testenin. 18. Vimpolšek Pekarna Krško 19. Koritnik Pek. in testenin. 20. Vidic Blagovni promet 21. Gajič DSSS 22. Hladnik Triglav-Gorenjka 23. Frol Tehnični obrati 2' -g/ 24. 25. Marjetič Štefelin Mlini Triglav-Gorenjka $ 26. Humerca Triglav-Gorenjka diskvalifikacija: Groff Blagovni promet -Vi TEK, ŽENSKE - B EE_ priimek in ime TOZD čas T Koder Marija -• Humerca Silva “• Malovrh Stanka j,- Kosmač Irena El vhunc Darja Šumi Triglav-Gorenjka Pekarna Kranj Triglav-Gorenjka Triglav-Gorenjka 7:31,0 8:18,6 9:43,1 10:00,7 10:05,0 IB^ŽENSKE - A EE. Ptiimek in ime TOZD čas i' Vidmar Vojka ■ Pogačnik Renata ]?• Kristan Tatjana j Lužovec Bernarda Blagovni promet Triglav-Gorenjka Triglav-Gorenjka Triglav-Gorenjka 7:10,2 7:45,0 8:03,0 8:16,4 IEK, MOŠKI - C EE priimek in ime TOZD čas ]• Pirc Jože Ažman Franc DSSS Triglav-Gorenjka 10:30,5 12:25,6 ' Lešnjek Rudi ,!• Levstek Vinko El_ Maček Franc Blagovni promet Blagovni promet Pekarna Kranj 12:57,9 14:32,9 15:38,9 IE^j_MOŠKI - B EE Priimek in ime TOZD čas 2 Praprotnik Rudi 3' Spendal Franc 4" |ok Marko 5' Železnikar Janez 6' Marn Ivan 7' Sare Andrej g' Malovrh Janez 9 Košak Andrej -L____E®nč Pavel Blagovni promet Triglav-Gorenjka DSSS Blagovni promet Pekarna Kranj DSSS Pekarna Kranj Pekarna Vrhnika Pek. in testenin. 9:28,9 9:49,6 11:08,0 12:00,9 13:18,0 13:19,0 , 14:19,6 15:01,1 15:14,6 l^MOŠKI - A 2' Tepina Marjan 3 Langus Jurij 4 Sumerca Janez 5' Hrustelj Franc g Meglič Janez ■^-_5??nik Marjan Pekarna Kranj Triglav-Gorenjka Triglav-Gorenjka Triglav-Gorenjka Šumi Pek. in testenin. 9:01,4 9:12,9 11:04,2 11:20,6 12:05,5 12:06,7 EKIPNO 1. TOZD Triglav-Gorenjka 2. TOZD Blagovni promet 3. DSSS 4. TOZD Pekarna Kranj 5. TOZD Pekarstvo in testeninarstvo 6. TOZD Imperial 7. TOZD Šumi 8. TOZD Pekarna Krško 9. TOZD Mlini 10. TOZD Maloprodaja 11. TOZD Tehnični obrati 12. TOZD Pekarna Vrhnika Zanimivosti iz ZŠI ŽITO ’86 - Tekmovanja se je udeležilo lepo število zaposlenih (skoraj vsak peti delavec). Edina temeljna organizacija, ki ni imela nobenega tekmovalca, je bila Pekarna Dolenjska. Saj vendar ni mogoče, da v tej pekarni ni nobenega tako pogumnega smučanja, da bi se udeležil bojev za čim boljši čas. * - Navijanje tokrat ni bilo ravno »na nivoju«. Navijači so povzdignili glas le ob nastopu kolegov iz svojega tozda, pa še to ne vedno. Svetla izjema je bila skupinica deklet iz delovne skupnosti, ki je tik ob cilju pozdravljala z bučnim navijanjem vse tekmovalce, ki so bolj ali manj srečno prispeli v cilj. ★ - Najstarejši udeleženec iger je bil tokrat Lebar Alojz iz Blagovnega prometa. Res je, da je dobil v veleslalomu »polžka« za svoj rezultat, vendar je lahko vzor še starejšim kolegom, ki so menili, da so njihova leta za takšna tekmovanja že ovira. ★ - Najbolj discipliniran tekmovalec je bil Železnikar Janez, saj je ubogal celo navijače. Nekdo mu je namreč med tekom zavpil naj zamenja progo, kar je tudi storil. Tako je pritpkel »v cilj« po progi za start in preden je opazil napako, je minilo kar precejšnje število sekund. * - Najboljša gostitelja sta bila Stane in njegov asistent Janez. Čaj sta ponudila vsem udeležencem, »starejšim mladincem« pa tudi čaj »Z«. Nekateri so ju hoteli prepričati, da bi radi celo samo »Z« brez čaja. Na koncu sta imela tudi »inventurni viško«, ker vsega udeleženci nismo popili. ★ - Najbolj nediscipliniran je bil udeleženec iger, ki se ni strinjal s svojimi sodelavci o času odhoda. V svoji goreči želji, da bi preložili odhod, je pozabil na nepisano načelo podrejanja volji večine. Takim sodelavcem predlagamo, da si v bodoče organizirajo lastni prevoz. ★ - Najbolj nesrečen je bil tekmovalec Roman Klobasa, kateremu je doslej še delno neznani tat ukradel skoraj nove smuči. Ker prebivalci Mojstrane tovrstnih dejanj niso vajeni, je dal domačin Kokalj Rudi obupanemu fantu (učenec v gospodarstvu) lepo ohranjene Elanove smuči, z željo, da se smučarji Žita še vrsto let vračajo na tekme v njihov kraj. Ni kaj, poteza vredna občudovanja! Pa naj še kdo trdi, da so Gorenjci škrti. ★ - Ker mora biti vedno nekdo kriv za vse, kar je narobe ali prav, je bil tokrat »grešnik« Gregor Breznik. Na srečo pa ni imel ravno veliko konfliktnih situacij, k čemur je verjetno pripomoglo tudi zares lepo vreme. ★ - Pa še nasvet tistim, ki imajo raje postelje kot pa smučarijo: raje se v bodoče ne prijavljajte, če ne mislite iti, ker delate svojim sredinam nepotrebne stroške, organizatorjem pa sive lase. Podelitev medalj je potekala v veselem vzdušju. Nekateri so dobili kar dvoje ali troje odličij. nnf>av,/ačev ie spremljala tekmovanje bolj od daleč. Kdo ve, ali zato, ker so se čutili bolj varne, ali zaradi bližine »tekoče hrane«. Kotiček za zdravnika Visok krvni pritisk Visok krvni pritisk je bolezen za katero boleha nad 20% odrasle populacije. Umrljivost zaradi zapletov in posledic te bolezni presega umrljivost za tuberko-lozo in rakom skupaj. Žal, bolniki z visokim krvnim pritiskom ne jemljejo svoje bolezni dovolj resno in se ne zavedajo možnih posledic, ki jih pušča neozdrav-Ijen zvišan krvni pritisk. Še huje je to, da visok odsto- tek ljudi sploh ne ve, da imajo hipertenzijo..To je zaradi tega, ker v zametku bolezni bolnik sploh ne čuti, da je bolan, se pravi, da je to »bolezen brez simptomov«. Prizadevamo si, da bi čim prej našli čim več ljudi, ki imajo zvišan krvni pritisk in tega ne vedo, jih začeli hitro in ustrezno zdraviti in jim s tem podaljšati in izboljšati kvaliteto življenja ter preprečiti morebitne kronične, neozdravljive posledice, ki jih pušča neoz-dravljen krvni pritisk. Krvni pritisk - kaj je to? Človeški organizem je sestavljen tako, da mora za Nagradna križanka DSSS SARA- JEVO KUHAR VINKO PASJA KOČA ŠUMUEV IZDELEK NOVO MESTO RAZUČNA SAMO- GLASNIKA TOVARNA V KAMNIKU TOVARNA B0JLER- JEV SESTAVIL; MARKO POGRAJC STAR INDIJSKI FILOZOF KRAVICA SISAK MAJHNA RACA SAMICA ZAJCA DIVJA MAČKA ŠVICAR. PSIHOLOG SLIKA UUBK. Ž IME ALUMINIJ 1000 KG ČOLN GRS VRSTA KREME UROŠ ČERNE PIRAT SOSEDNJA DRŽAVA JUGOSL. ŽELE- ZNICE STARO IME ZAŠPANUO NOGOM KLUB NAMIZNO PREGRIN- JALO 0KAY PASJI GLAS KEM. EL. ANTIMON PISATELJEVO DELO TITOGRAD ENAKI ČRKI KRAVJI MRČES ATEK GR. ČRKA OKRASEK ANTON TOMŠIČ UMEK KAREL ČREDE VRSTA PUNA RIMSKA 5 AVSTRIJA POŠTA V KUVERTI NEKO. SL. KOŠARKAR ORANJE TITOVA MITROVIČA DEBELE PALICE INDUAN. PLEME ZANKA MLEČNI BONBON 12. ČRKA ABECEDE SLOV. ŠPORT. NOVINAR OBOROŽ. NAPAD RIMSKA 1 VINSKA SMET POKRI- VALO GR. ČRKA JUGOS. LUKA (BOKA) OSANA EDVIN ANDREJ LIPUŠČEK 100 m2 11. ČRKA TOALET. IZDELKI 17. ČRKA KRAJ V PRIMORJU ŽITOV IZDELEK Pravilna rešitev križanke iz decembrske številke: Vodoravno: vam želi, iglavec, Na, NG, Viler, Oto, Lea, Andrej, Azteki, ŠD, aval, Nino, Žl, zamet, Gana, ivje, Atene, on, Tl, Mija, aroma, oda, SK, Nin, Gutsman, staja, La, OA, oče, as, aluminij, KT, sir, laser, riž, NS, e, Va, opeka Italija komar, Kitajec, arara. Izžrebani nagrajenci so: - prva nagrada, 500,00 din: Jerina Anton, TOZD Pekarna Vrhnika - druga nagrada, 300,00 din: Čižič Irena, DSSS - tretja nagrada, 200,00 din: Capuder Nikolaj, DE Pekatete / Rešitev nagradne križanke DSSS pošljite do 25. aprila na uredništvo Glasnika. ZAHVALA Ob izgubi moje drage mame Fride Trček se vsem skupaj zahvaljujem za sočustvovanje in podarjeno cvetje. Teja Trček ZAHVALA Ob smrti mojega očeta se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Tanja Kovač nemoteno delovanje vsak del telesa po krvi nenehno dobivati hrano in kisik. Mehanizmi, ki urejajo dovod hrane in odvajanje produktov izgorevanja - »odplak«, so zelo natančni in zato zapleteni. Najvažnejšo vlogo pri tem imajo srce in žile, ki skrbijo za reden pretok krvi po vsem telesu, do zadnje celice. Srce in žile so sistem cevi z ustrezno črpalko. Kri je v tem sistemu pod določenim pritiskom, ki mu pravimo krvni pritisk. Ko se srce skrči in poženfe kri iz svoje votline v glavno žilo - aorto, pritisk v žilah za hip naraste. Temu pritisku pravimo zgornji ali sistolični krvni pritisk. Ko srce postane ohlapno in sprejme kri, namerimo tako imenovani spodnji ali diastolični krvni pritisk. Če rečemo, da ima bolnik krvni pritisk 120/80 mm Hg (beri 120 skozi 80 milimetrov živega srebra), pomeni to, da je zgornji pritisk 120 in spodnji 80 mm živega srebra. Na srce in žile vplivajo številni notranji in zunanji dejavniki, ki povzročijo stalno nihanje krvnega pritiska. Praktično je od trenutka do trenutka različen. O tem so pacienti na splošno slabo poučeni in se zato vsakič začudijo, ko jim zdravnik nameri vedno drugačen pritisk. Zato se mi trudimo, da krvni pritisk merimo vedno v istem položaju telesa, zmeraj na isti roki in (če je le mogoče) v istih psihofizičnih pogojih. Res je tudi, da so nihanja pri zdravih ljudeh prav majhna - 10 do 15 mm Hg. Kakšne so normalne vrednosti krvnega pritiska? Do katerih vrednosti ne pričakujemo nobenih ali skoraj nobenih škodljivih učinkov krvnega pritiska na srce ali žile? Še pred dobrimi dvajsetimi leti je vladalo v zvezi s tem vprašanjem veliko nesoglasje. Na splošno je vladala domneva, po kateri naj bi bila zgornja vrednost pritisk^ toliko nad 100, kolikor je človek star. Normalni zgornji pritisk 70 let starega človeka naj bi bil tako 170. Raziskave zadnjih let so takšno gledanje ovrgle. Danes je večina raziskovalcev in zdravnikov sprejela priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije, po katerem je zgornja meja normalnega krvnega pritiska pri 140/90. Bolnik z zvišanim krvnim pritiskom ima sistolični 160 ali več in diastolični 95 ali več mm Hg. Vmesno področje smo označili kot možno ali mejno hipertenzijo. Prve resnejše preiskave krvnega pritiska so se začele pred dobrimi 50. leti, ko sta ruski zdravnik Korotkov in italijanski zdravnik Riva-Rocci odkrila enostaven In natančen način za merjenje krvnega pritiska. Ta način je še vedno v veljavi. V spomin na Riva-Roccija označujemo krvni pritisk z RR in tone, ki jih slišimo ob mer- jenju imenujemo Korotkovi toni. Danes razpolagamo s številnimi izvedbami merilnikov krvnega pritiska; pn vseh pa gre za enako načelo delovanja, le da moramo njihovo pravilno delovanje in natančnost občasno kontrolirati v strokovno usposobljenih delavnicah. Kljub kratkemu času petdesetih let od prvih resnejših preiskav krvnega pritiska, štejemo danes hipertenzijo za svetovni zdravstveni problem, predvem zaradi svoje razširjenosti. Danes govorimo o 15 do 20% hipertonikov med odraslim prebivalstvom v deželah Evrope in Severne Amerike, od katerih jih zdravstvena služba pozna kot bolnike le polovico, od te polovice se jih je le pol zdravi in med njimi spet le polovica dovolj učinkovito. Cenimo, da je v Sloveniji med nami vsaj 200.000 hipertonikov in da polovica sploh še ne ve, da so bolni. V naslednjih številkah Glasnika bomo pisali o posledicah in komplikacijah zaradi visokega krvnega pritiska, o prehrani, zdravljenju in bomo dajali nasvete hipertonikom. Dr. Bogo Rajič V smislu postavljenega cilja naše obratne ambulante - dvigu zdravstvenega nivoja naših delavcev ter zdravstvene prosvete m vzgoje kot sestavnemu delu varstvene vzgoje - bo začelo osebje ambulante s ciklusom predavanj o visokem krvnem pritisku. Delo in pogovore po skupinah bo vodil zdravnik skupaj z medicinsko sestro. Preda■ vanja so namenjena predvsem bolnikom z zvišanim krvnim pritiskom, od katerih pričakujemo, da se bodo lahko s pridobljenim znanjem aktivno vključili v zdravljenje svoje bolezni, izpolnjevali zdravnikova navodila in uspešno preprečevali posledice, ki jih zvišani krvni pritisk pušča na vsem telesu. Za delavce DO Žito se bodo predavanja začela predvidoma v mesecu aprilu, po končanem ciklusu predavanj za delavce BTC-ja. glasnik gl*»Mo delavcev DuMagi kombinata Mo luNfa*1* Izdaja Živilski kombinat ŽITO Ljubljana, Šmartinska 154. Glavna in odgovorna urednica Zlata Vidmar. Uredništvo: Žito, Šmartinska 154, telefon: (061) 442-981, int. 238. Ureja uredniški odbor. Urednik In novinar: Marko Pograjc. Tehnični urednik: Avgust Cerar. Tisk: ČGP Delo, TOZD TČR, Ljubljana. Ti- tova 35. mš famfoikbčoltafadcb