V) o = r<"> m >n m o C-» F- str. 13-18 Ko zagori bodoči dom Romov str. 2, 22 On Zaupatenam že 69 let PREMIUM TROPIC ŽE V PRODAJI ^ Caftfe SVEŽA TROPIC KAVA 1 IZ DOMAČE PRAŽARNE ŽE 23 LET S JELOVICA NOVO: • do 22% popusta na okna • ugodne cene notranjih vrat HIŠE OKNA VHODNA VRATA NOTRANJA VRATA SENČILA VELENJE wm Mto Št. 15 / Leto 69 / Celje, 10. april 2014 / Cena 2,50 EUR Prihaja pomlad za slovensko knjigo? Dolgoletni tiskar in založnik poziva ljudi, naj nehajo »buljiti« v televizijske spreje- referendum za mnike in naj raje preberejo kakšno knjigo. Pravi, da je slovenski knjižni trg na dnu. obvoznico str. 6 Toliko bolj spodbudno zato deluje napoved nove založbe v Celju. str. 3, 33, 45-46 JELOVICA PSC CELJE Trgovina JELOVER ";m:041 209549 V RCE po domače z evropskimi novci str. 5 LUCE SPODBUDNA ZGODBA > Kuba družina se širi str. 14 CELJE Maja selitev javne kuhinje str. 7 Čistilna naprava ponovno pred sodiščem str. 23 NA KOLESIH Pozor, traktorji! str. 42 NOGOMET Foto: GrupA : Andreja Balja Podvig v idealnem trenutku str. 20 ZADOVOLJNI NA VSEH POTEH Vozila, motorji, atrakcije, testi, oprema. 4 SEJMI I 300 BLAGOVNIH ZNAMK 140 RAZSTAVLJAVCEV | NAJBOLJŠI MOJSTRI Celjski sejem, 10.-13. april 2014 Po lanskem izrednem odmevu bralcev, ki ste nam poslali zanimive potopise s potovanj po Sloveniji in tujini, tudi letos nadaljujemo akcijo Navdušite nas s potopisom! ■ str. 19, 46 2 AKTUALNO UVODNIK TATJANA CVIRN Krasen popoln svet Ko sem se pred dnevi pogovarjala z Nušo Komplet Peperko, eno od mladih Celjank, ki bo letos prejela občinski kristalni grb za svoje odlične študijske dosežke, je med drugim govorila tudi o tem, zakaj rada živi v Celju. Tu ima družino, prijatelje, na sprehodu skozi mesto jih sreča cel kup, kar jo osrečuje, na dosegu roke sta gozd in travnik, hribi, ki jih ima rada, so blizu Kar pa jo moti, je to, da med someščani manjka odprtosti do drugačnih in razumevanja za raznolikost. Da je to njeno opažanje povsem na mestu, so te dni potrdili dogodki, povezani s požigom hiše v Trnovljah, kamor naj bi selili Rome, in z napovedjo o novih prostorih javne kuhinje, kar je sprožilo pisanje anonimnih pisem. Že pred meseci je bilo o obeh temah veliko govora in napisanih cel kup člankov, ki pa očitno niso v ničemer prispevali k umirjanju razmer. Na enem koncu mesta v svoji bližini niso hoteli revnih uporabnikov javne kuhinje, na drugem pa ne številčne romske družine. Kuhinjo so takrat začasno selili na obrobje mesta, Romi pa so ostali v svoji podrtiji in čakali na boljše čase. Teh kot kaže vsaj zanje še ne bo, medtem ko naj bi od maja v Vrunčevi ulici pri tamkajšnji šoli lahko jedli tisti, ki so upravičeni do brezplačnega obroka. Če se ne bo spet kaj zapletlo. Na spletu so se ob vsem tem seveda pojavili različni komentarji. Od takšnih, da je nedopustno, da občina ne upošteva nasprotovanja krajanov, do tistih, da naj zagovorniki sobivanja sami postanejo sosedi Romov... Tiste še bolj ksenofobične so verjetno izbrisali. Je zato presenetljivo, da smo na 8. april, svetovni dan Romov, v poslanici brali opozorila iz državne službe za enake možnosti, da sta v Sloveniji vse močnejša rasizem in nestrpnost? In to v času, ko se zdi, da bi zaradi sveta, ki ima vse manj meja, morali že zdavnaj pasti tudi vsi plotovi okrog naših hiš in vse pregrade v naših glavah. A je ravno obratno. Kot da želimo ostati nedotaknjeni v svojem »popolnem« svetu, svoji med svojimi, kjer se vsak sebi zdi najboljši. Ob tem veselo rajamo in prepevamo sredi mesta, ko nam pripeljejo zastonj hrano in pijačo z juga in nam vrtijo njihove domače... Sicer pa je Celje le delček v širšem mozaiku slovenske nestrpnosti, ki gre menda že v take razsežnosti, da želijo na primer najemniki poslovnih prostorov svoje posebno dvigalo, da se njihove stranke ne bi vozile z istim kot tisti, ki obiskujejo socialne službe, ki imajo sedež na istem naslovu. V takšnih časih torej slavi Celje svoj praznik. Na srečo zbujajo upanje vsi tisti izstopajoči ljudje, ki jim vsako leto podelijo nagrade za njihove dosežke na raznih področjih. To so posamezniki, ki se trudijo delati bolje in premagovati plotove, kotje to že pred več stoletji počela Barbare Celjska, ki je letos navdihovala šolarje pri njihovem ustvarjanju prazničnih plakatov. Ženska, ki je bila za tiste čase nekaj posebnega, je lahko vzor sodobnim generacijam. Ne le da je bila ambiciozna in odločna, imela je tudi veliko znanja. Tega zadnja leta mnogi nabirajo le še s pomočjo izposojenih knjig v knjižnicah, saj je za nakup vse manj denarja. Tudi knjižnice morajo skrbno tehtati, kaj bodo nabavile, prednost pa ima strokovna literatura. Zato ne presenečajo dolge čakalne vrste za nekatere najbolj zaželene knjige, kamor menda sodijo tudi romani o vseh odtenkih sive. Če mene vprašate, je bolje pogledati v nebo pred dežjem, ko so vsi ti odtenki res lepi... Če se v takšnih razmerah celjska Antika odloča za ustanovitev založbe, se zdi res pogumno dejanje ali pa gre za neizmerno ljubezen do knjig. Samo ta še lahko drži pokonci nevzdržne razmere v tej dejavnosti, pravi založnik in tiskar Miran Gracer, ki se boji za usodo knjig v slovenskem jeziku in ne vidi nobene lepe prihodnosti, ker smo tako majhen trg. Mladi pa menda znajo tuje jezike tako dobro, da lahko berejo tudi originale. Pa jih bodo brali, če je v poplavi informacij na spletu toliko bolj privlačnih vsebin? In kdo bo potem bral slovenske avtorje? Se bodo morali prilagoditi spletni ponudbi, pisati bloge, kolumne in podobno, kar nekateri že počnejo? Prav z veseljem človek prebere njihove zapise. Toda čez klasiko v obliki stare dobre knjige je pač ni. Čeprav s tem sodimo v izumirajočo vrsto. Na prvi pogled hiša Ob Hudinji 16 po požigu sicer ni tako močno poškodovana, a pravo razdejanje se pokaže ob pogledu v notranjost. Nujno do varne strehe Predviden dom za Rome so neznanci požgali. Kako naprej? »Mislim da so Romi v Celju kar dobro vključeni v življenje mesta, dobro vključeni v okolje in za mnoge ljudje niti ne vedo, kakšnega porekla so. Nimamo večjih težav. Res pa je, da dve družini živita v propadajoči stavbi ob Mariborski cesti 39 v nemogočih bivanjskih razmerah v hiši, ki jo je treba porušiti. Zanju iščemo rešitev, za eno smo jo že našli v Trnovljah, za drugo jo še intenzivno iščemo,« je minuli teden, ko smo ga pred svetovnim dnevom Romov vprašali o tem, kakšno je življenje romske skupnosti v knežjem mestu, povedal župan Bojan Šrot. A temu pogovoru je sledil na Pirša ostro obsoja požig sobotni požig hiše Ob Hudi- hiše, a je prej nasprotovala nji 16 in županov odgovor bi bil zdaj seveda precej drugačen. Mestna občina je spet na začetku iskanja rešitve za obe družini. Ostre obsodbe požiga Življenje na Mariborski cesti 39 je, potem ko se je v hiši februarja zrušil še dimnik, praktično nemogoče in zaradi varnosti večina družine prenočuje v prikolicah in barakah na dvorišču. Kje bodo živeli? Prestrašeni in zaskrbljeni pa so tudi v Trnovljah. 12. marca je bil s civilno iniciativo, ki po besedah predstavnika Damja- priselitvi romske družine v Trnovlje, le dosežen dogovor, da se Koprivškovi vselijo v hišo ob Hudinji. A vprašanj in obtožb tako z ene kot z druge strani je zdaj spet veliko, odgovorov pa praktično še nič. Tako se je v pomirjanje razmer v kraju znova vključila KS Trnovlje. V torek se je sestal Svet KS Trnovlje in po besedah predsednice Alenke Golež v krajevni skupnosti seveda nimajo čarobne paličice, da bi uredili razmere, si pa večina krajanov želi čim bolj mirnega življenja. »Ljudje pa se pogovarjajo marsikaj. Od tega, da želijo Romi na tak način priti do nove hiše, do tega, da je nekaterim vseeno, druge pa je sram, da se je kaj takšnega sploh lahko zgodilo. Mnenja so res različna, v svetu tega nismo komentirali, počakali bomo na izide policijske preiskave in verjamemo, da bodo kriminalisti svoje delo zagotovo dobro opravili,« pravi in dodaja, da požig vsi ostro obsojajo. Pričakujejo pa in si v kraju tega tudi močno želijo, da bi morda Romom našli srečnejšo lokacijo, da se njihove razmere razrešijo čim prej in da dobijo varen dom. Kako naprej? Kako ravnati naprej, bodo morali v naslednjih dneh doreči tudi v mestni občini. Čeprav resda zelo zgodaj, so se v mestni občini vendarle že v ponedeljek sestali z lastnico hiše, v katero naj bi se preselila Koprivškova družina. Namen sestanka je bil ugotoviti, kakšne so sploh možnosti za kaj takšnega. Odgovora še niso našli, a dejstvo je, da obe romski družini z Mariborske ceste 39 nujno potrebujeta varno streho nad seboj. IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA NE PREZRITE Kdo je zanetil bodoči dom Romov? stran 22 Dovolj je bilo sprenevedanja! S posebno poslanico se je ob 8. aprilu, svetovnem dnevu Romov, odzval tudi zagovornik načela enakosti Boštjan Vernik Šetinc iz Službe za enake možnosti in evropsko koordinacijo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V njej se je dotaknil tudi dogajanja v Celju: »Žal na letošnji praznik mečejo senco nekateri skrb zbujajoči dogodki zadnjih dni in mesecev. Menim, da je očitno, da je v Sloveniji še kako prisoten rasizem in da so njegove najpogostejše žrtve prav Romi. Dogodki povezani z zbiranjem več sto podpisov proti naselitvi romske družine Koprivšek-Šarlija v hišo v Trnovljah pri Celju in s požigom hiše pred dnevi tik pred njihovo priselitvijo so le droben kamenček v tem zavržnem začaranem krogu, ki se navzven med drugim kaže v segre-gaciji. Glede na okoliščine je prisoten zelo resen sum, da gre v tem primeru poleg netenja nestrpnosti hkrati še za t.i. zločin iz sovraštva, ki je imel namen preprečiti priselitev te družine.« V nadaljevanju je še zapisal, da mu ni znan noben podoben primer, ko bi se v Sloveniji sosedje na primerljive načine organizirali v nasprotovanju priselitvi kakšne družine neromske-ga porekla in ko bi hkrati prišlo celo do požigov stanovanjskih objektov. Ob tem pa posebej opozoril, da je tak razvoj dogodkov po odzivih sodeč požel tudi odobravanje nezane-marljivega števila bralcev medijskih vsebin. IS AKTUALNO 3 Pred vrati slovenski dnevi knjige V Celju bo osrednja pozornost namenjena predstavitvi nove založbe Antika Celje je eno od enajstih slovenskih mest, ki se že tradicionalno vključujejo v dogajanje ob slovenskih dnevih knjige, večdnevnem knjižnem dogajanju, katerega glavni pobudnik je Društvo slovenskih pisateljev. Letošnji se bodo začeli v ponedeljek in končali prihodnjo soboto. Dogajanje bo vrhunec doseglo 23. aprila na svetovni dan knjige, ko bodo kulturni ustvarjalci iz knežjega mesta predstavili novo celjsko založbo in njen knjižni program. Dogajanje bo v ponedeljek ob 10. uri odprla knjižna tržnica pod šotorom v Stanetovi ulici pred nekdanjo knjigarno Naša knjiga. Na njej bo mogoče vse tja do naslednjega konca tedna kupiti knjige po znižanih cenah. Še posebej pestro bo prihodnji četrtek, ko bo ob 18. uri v knjigarni Antika literarni večer z Borisom A. Novakom. Svetovni dan knjige po slovensko Knjižno dogajanje v knežjem mestu bo v prvi vrsti osredotočeno na svetovni dan knjige - 23. aprila. Letošnja novost bo noč knjige, v okviru katere bodo knjigarne in ostale knjižne ustanove odprte pozno v noč. Ena izmed njih bo tudi celjska knjigarna Antika, ki bo na ta dan pripravila nekakšen dan odprtih vrat. Manjkala ne bo niti vsakoletna dobrodelna akcija Podarimo si knjigo. »Včasih je bil slogan akcije podarimo knjigo. Odločili smo se, da ga spremenimo, saj ljudje danes niti sami sebi ne namenimo več knjige, kaj šele drugim,« pravi osrednji obraz te znane celjske knjigarne Božidar Mulej. Vsi, ki bodo sodelovali in si kupili knjigo, bodo evro prispevali v dobrodelne namene za nakup knjig socialno ogroženih dijakov. V okviru noči knjig bodo v Antiki pripravili dva knjižna dogodka. Ob 18. uri bo najprej literarni večer s pi- sateljem Lenartom Zajcem, ki bo predstavil svojo knjigo Vstaja zombijev. V nadalje- Bere, kar jo trenutno zanima Pred 23. aprilom, svetovnim dnevom knjig in avtorskih pravic, knjigi namenjamo pozornost v tokratni Naši temi na straneh 44-45, v tej in prihodnjih številkah do konca meseca pa bomo objavili tudi odgovore nekaterih znanih posameznikov s Celjskega, ki smo jih povprašali: Kaj trenutno berete? Knjige tudi kupujete ali si jih v večji meri izposojate? In kdaj ter komu ste knjigo nazadnje podarili? Prva odgovarja Lara Žmaher, svetovalka za razvoj in delo z mladimi v Razvojni agenciji Kozjansko. »Trenutno je na moji po- ja branje knjig. Del mojega ga preberem na dah. Takrat lici knjiga avtorice Louise L. Hay z naslovom You can heal your life, ki jo občasno prebiram za sprostitev in povezovanje same s sabo. Njeno glavno sporočilo je, da če si pripravljen spremeniti svoje razmišljanje, svoja prepričanja in miselne vzorce, lahko spremeniš svoje življenje, vplivaš na svoje počutje in zdravje. Sebe bi označila kot knjigoljuba, ki zadnje čase zaradi drugih obveznosti precej zanemar- vsakdana so večeri branja različne literature, ki jo črpam s svetovnega spleta in je povezana z mojim delom. Sicer berem zelo različno literaturo, odvisno od časa, okoliščin in počutja. Mogoče se na mojih policah najpogosteje znajdejo knjige s področja psihologije in sociologije. Ko pa potrebujem sprostitev in odklop od dela, si pri sestri, ki ima na zalogi vedno kakšno knjigo, izposodim lahkoten roman, ki lahko gori luč v moji sobi do jutra. Nimam priljubljenih avtorjev, ker si večino knjig izbiram na podlagi vsebine oziroma področja, ki ga te obravnavajo in me v danem trenutku zanima. Knjige si večinoma izposojam. Kakšno, za katero menim, da jo bom zaradi njene vsebine večkrat vzela v roke, tudi kupim. Knjiga se mi zdi zelo lepo darilo, vendar menim, da moraš osebo, ki ji želiš podariti knjigo, dobro Obeta se nova celjska založba V antikvariatu Antika že nekaj časa opažajo, da si celjski bralci želijo knjig, ki so jih brali nekoč, a te že več let niso bile ponatisnjene. Še posebej velika praznina je po besedah Muleja na področju knjig, ki obravnavajo celjsko tematiko. Prav zaradi tega so se odločili, da bo prvi ponatis, ki bo izšel v okviru nove založbe, kultni roman Danes grofje Celjski in nikdar več avtorice Ane Wam-brechtsamer. »Roman, ki bo izšel z novo grafično podobo in z nekoliko moderniziranim prevodom, bo naša odskočna deska,« še dodaja Mulej, ki napoveduje, da bo vzporedno izšel tudi ponatis knjige Mlinarjev Janez. Osrednji cilj založbe je vsako leto izdati nekaj knjig, ki se bodo navezovale na Celje in njegovo okolico. Obenem želi pri tem ponuditi priložnost tudi mladim še neuveljavljenim avtorjem. Izkoristite brezplačen vpis v knjižnico! V knjižno dogajanje ob svetovnem dnevu knjige se bodo vključile tudi nekatere druge celjske kulturne ustanove. Osrednja knjižnica Celje bo osrednjo pozornost namenila dogajanju 23. aprila, ko bo tako kot lani pripravila knjižni sejem Knjiga išče bralca, vsi potencialni novi člani pa bodo lahko brezplačno postali del velike celjske knjižne družine, saj bo vpisnina na ta dan brezplačna. Zvečer bo sledila še okrogla miza o knjigi. O njej bodo v celjski krčmi Tamko-učiri spregovorili predstavniki avtorjev, knjigarnarjev in knjižničarjev. Zaključek celjskih dnevov knjige bo trubadurski večer, posvečen Tomažu Pengovu, v Mestnem kinu Metropol. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA Osrednjo vlogo pri ustvarjanju celjskega dela slovenskih dnevov knjige ima knjigarna Antika. Lastnika Božidar Mulej (levo) in Andrej Lebič bosta skupaj še z ostalimi celjskimi poznavalci knjige, kot so Vojko Volavšek, Andreja Jezernik in Božo Zlatečan, letos na svetovni dan knjige, to je 23. aprila, predstavila novo celjsko založbo, imenovano Antika. vanju bo sledila še predstavitev nove celjske založbe in njenega načrta dela. poznati in vedeti, da bo tako darilo cenila in da ji bo nekaj pomenilo. Imam osemletnega nečaka, ki obožuje branje. Njega prejeta knjiga osreči in razveseli, zato je tudi največkrat prejemnik kakšne knjige.« Vsem etažnim lastnikom posameznih delov in kupcem storitev upravljanja podjetja SupRA-STAN, D. o. o. Rezervni sklad in podjetje Supra-stan, d. o. o. V zadnjem času so v tisku (Zurnal 20.3.2014, Večer 19.3.2014) in na televiziji (Svet na Kanalu A) izpostavili problem rezervnega sklada in z njim povezano delo upravnikov. Predstavljena problematika meče generalno slabo luč na delo upravnikov, s čimer se ne moremo strinjati. V želji po prekinitvi raznih špekulacij in škodoželjnih govoric v zvezi s poslovanjem iz naslova rezervnega sklada in poslovanjem podjetja Supra-stan, d. o. o., sporočamo naslednje: Obveznost plačevanja v rezervni sklad je določena v Stvar-nopravnem zakoniku in Stanovanjskem zakonu in velja za vse etažne lastnike posameznih delov v objektih z več kot dvema etažnima lastnikoma in z več kot osmimi posameznimi deli. Njegovo višino za posameznega etažnega lastnika določa Pravilnik o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in velja za objekte, starejše od 10 let. Rezervni sklad je v solasti vseh etažnih lastnikov in ga ni možno izplačati, uporablja pa se za vzdrževanja in izboljšave, predvidene v sprejetem načrtu vzdrževanja, za nujna vzdrževalna dela in za odplačevanje v te namene najetih posojil. Sredstva rezervnega sklada ima naše podjetje ločena od lastnega premoženja in deponirana na ločenem računu pri banki v Celju. Stanje sredstev rezervnega sklada kot tudi njegovo porabo prikazujemo mesečno na računih, iz katerih je razvidno stanje sklada za objekt, za posamezno enoto, razvidna pa je tudi poraba teh sredstev po posameznih izvršenih deli in po dobaviteljih teh storitev. V primeru, da posamezna enota (etažni lastnik) nima sredstev rezervnega sklada, mu ta sredstva zaračunamo in tako ne bremenimo sredstev rezervnega sklada ostalih etažnih lastnikov. Sredstva rezervnega sklada so obrestovana, obresti pa pripišemo stanju sredstev vsake enote enkrat letno (običajno marca ali aprila vsako leto), kar sporočimo na računih. Sredstva rezervnega sklada so tako vodena in porabljena zakonito ter pregledno in varna na ločenem računu pri banki. V vsakem trenutku lahko nadzorni odbori ali etažni lastniki pri nas preverijo stanje teh sredstev pri banki. Podjetje Supra-stan, d. o. o., deluje v Celju in sosednjih občinah že 22 let. Svoje delo opravlja zakonito, strokovno, pregledno in pošteno. Podjetje posluje s pozitivnim rezultatom, podatki o poslovanju pa so javno objavljeni. Podjetje ni imelo nikoli blokiranega računa, račune do dobaviteljev za storitve dobavljene etažnim lastnikom, pa redno poravnava skladno z določili Stanovanjskega zakona. Podjetje ni zadolženo na kakršenkoli način, o poslovanju podjetja za etažne lastnike pa le-te obveščamo redno. Zaupanje v delo našega podjetja potrjuje tudi dejstvo, da mnogi etažni lastniki plačujejo tudi prostovoljni sklad pri našem podjetju zaradi lažjega poravnavanja svojih obveznosti za upravljanje, vzdrževanje in obratovanje. Tudi ta sredstva so pregledno vodena in obrestovana. Supra-stan, d. o. o., je, izvaja in bo izvajal storitve upravljanja za etažne lastnike zakonito, strokovno, pregledno in pošteno ter tako zavračamo vse špekulacije in govorice, da je podjetje v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave ali v likvidacijskem postopku. V kolikor želi katerikoli etažni lastnik kakršnekoli informacije, ki zadevajo poslovanje našega podjetja z njim, mu jih bomo z veseljem posredovali ali pojasnili na sedežu našega podjetja, da ustavimo govorice, ki so se pojavile v našem delovnem okolju. Direktor: Bojan Kolenc, univ. dipl. ekon. 4 GOSPODARSTVO »Namesto naprej stopamo nazaj« Veliko govoric, a izpostaviti se ne želi nihče Iz laške Thermane prihaja vse več opozoril, da v podjetju, odkar se je zgodila zamenjava vodstva, ni vse tako, kot se želi prikazati v javnosti. Pripovedi mnogih zaposlenih so takšne, kakršnih v zdravilišču, ki letos praznuje visok jubilej svoje dejavnosti, v zadnjih dvajsetih letih nismo bili vajeni. Namesto da bi šli naprej, s hitrimi koraki stopamo nazaj, pravijo. Vendar pripovedi obupa in zgodbe o ravnanjih, ki že presegajo mejo zakonitosti, za zdaj ostajajo v naših beležkah. Nihče od zaposlenih se namreč ne želi izpostaviti z imenom in s priimkom, strah, da bi zaradi tega ostal brez službe, je očitno prevelik. Kaj je res in kaj ni, smo želeli preveriti pri predsedniku sindikata in sveta delavcev Boštjanu Salobirju, ki je tudi zastopnik zaposlenih v nadzornem svetu Thermane. Vendar Salobir za zdaj razmer v podjetju ne želi javno komentirati. Nekaj vprašanj smo poslali tudi predsedniku uprave Andreju Bošnjaku, a smo ostali brez odgovorov. Pravzaprav nam ni sporočil niti tega, da na naša vprašanja ne želi odgovarjati. Zato v branje ponujamo le anonimni razmišljanji dveh zaposlenih in mnenje enega od solastnikov, to je župana v imenu Občine Laško. JI Nov lastnik kot dolgoročna rešitev Med lastniki Thermane Laško je z dobrimi osmimi odstotki tudi Občina Laško. Župan Franc Zdolšek je seznanjen z znižanjem plač v podjetju, ne pa tudi z nezadovoljstvom zaposlenih. Ker je Thermana največji delodajalec v občini, si v občini želijo, da bi podjetje našlo dolgoročno rešitev. »Znižanje plač zagotovo ne prinese pozitivnih sprememb med zaposlenimi. Po mojih informacijah se novo vodstvo trudi predvsem za refinanciranje dolgov. Dejstvo je, da je zdravilišče zadolženo zaradi naložb iz leta 2007, ko je bil pri nas čas debelih krav,« je dejal Zdolšek. Očitke o tem, da uprava nima jasne strategije vodenja, je po njegovih besedah mogoče razumeti kot rezultat razmer v podjetjih, ki so v pretežni lasti bank. Kot eno dolgoročnih rešitev župan vidi novega lastnika Thermane, občina pa lahko podjetju stopi naproti predvsem pri urejanju parkov in pri drugih dodatnih dejavnosti zdravilišča, ki služijo tako njegovim gostom kot tudi lokalni skupnosti. TV »Na svoji koži nisem občutil česa posebej negativnega. V službo hodim, da opravim svoje delo. Mislim, da delam kakovostno, da mi nihče ne more nič očitati. Zato pričakujem plačilo in dokler je plača še vedno na dogovorjen delovni dan in dokler ne občutim drugih težav, sem zadovoljen. Ljudje na drugih položajih pa morajo prav tako opravljati svoje delo,« je dejal eden od zaposlenih v Thermani Laško, ki želi ostati neimenovan. »Razmere so normalne« Ker zaposleni prispevajo po svoje, so še bolj občutljivi na trošenje denarja »O pritiskih več slišimo iz medijev, kot da bi jih na svoji koži čutili v podjetju. Sam nimam slabih izkušenj, ne zaznavam, da bi bilo kaj zares močno narobe,« je vsebino anonimnega pisma komentiral eden od zaposlenih v Thermani Laško. Delavec, ki se ne želi izpostavljati, je dejal, da so zaposleni zaradi slabih finančnih razmer pristali na znižanje plač. To naj bi bil njihov prispevek k reševanju podjetja. So pa zaposleni po besedah našega sogovornika ravno zaradi takšnega odrekanja bolj občutljivi na kakršnekoli naložbe oziroma trošenje denarja. »Moje prepričanje je, da če denarja ni, podjetje ne more izplačevati božičnic, čeprav v bonih ali kot rezultat kompenzacije. Če smo se odločili pomagati, da bi rešili podjetje, bi mi bilo ljubše, če bi se tega držali. Pa če je božičnica za vse na primer vredna 25 tisoč evrov, potem bi bili za enako vsoto manjši stroški do dobaviteljev.« Selitev jih je presenetila Vodilni delavci sicer po njegovem opažanju ne razsipavajo z denarjem in se vedejo preudarno. Naš sogovornik z ostalimi zaposlenimi vidi, da so na primer precej omejili porabo reprezentance za poslovne partnerje. Je pa delavce presenetila selitev uprave iz novega v stari del. Selitev približno petdesetih ljudi na vrat na nos je po njegovem mnenju za seboj zagotovo potegnila nekaj stroškov. »Če prostor ni oddan, ne vem, zakaj je to treba storiti takoj. Razumem, da je prostor težje oddati, če je zaseden. A če nimamo denarja, najbrž ni taka nuja.« Dejal je, da uprava zagotavlja, da so prostori v novem delu zdaj oddani v najem, kar je ugibanja delavcev nekoliko pomirilo. K temu je dodal, da bi si zaposleni o takšni odločitvi želeli kakšno predhodno pojasnilo več. Držijo skupaj Vzdušje med sodelavci je po pripovedovanju našega sogovornika normalno. Kakšnega pretiranega negativizma po njegovih besedah ni. Pravi, da so dobro povezani, držijo skupaj in dobro delajo, saj verjamejo, da je to pot do uspeha. To se mu zdi še posebej pomembno v časih, ko zaposleni na delovnem mestu preživijo skoraj več časa kot s svojimi domačimi. Občasno morda pride do kakšnega nesporazuma, vendar ta ni nikoli tako velik, da ga ne bi tudi uredili. V skupini, kjer je zaposlen naš sogovornik, doslej niso opazili kakšnega poostrenega nadzora, kako je v drugih enotah, pa naš vir ni želel ugibati. TINA VENGUST »Film, ki se odvija, je strašljiv in je plod brezmejne neumnosti in prevaranstva. Bojim se, da bo to še ena tipična slovenska zgodba. Nista samo dva akterja zgodbe Thermana, več kot 450 nas je in veliko takšnih, ki ob izgubi službe zaradi svoje starosti ne bomo več dobili dela,« piše v anonimnem pismu zaposlena, ki opozarja na razmere, v katerih delajo navadni delavci. »Razmere niso normalne« Anonimno pismo opozarja na vse več pritiskov na zaposlene Zaposlena, ki je Thermani Laško zvesta že več kot dve desetletji, opozarja, da s prihodom nove uprave zaposleni nimajo le nižjih plač, na katere so pristali v želji po ohranitvi podjetja. Kot piše, je v podjetju iz dneva v dan večji kaos in vse več nejasnosti o tem, kam bo krenila usoda laških term. Delavka, ki se je s pismom obrnila na našo medijsko hišo, pravi, da v vsem času njenega službovanja nikoli ni bilo toliko prikritega psihičnega pritiska kot zadnjega pol leta. Tega poleg zaposlenih iz dneva v dan občutijo tudi njihove družine. Zaradi tega naj bi si nekateri sodelavci poiskali nova delovna mesta drugje. »Nihče ne ve, da so bili moji kolegi na zaslišanju osem ur, ker se jim je očitalo, da so kradli lastnino Thermane in s tem oškodovali podjetje. Med njimi je bil tudi predstavnik delavcev v nadzornem svetu.« Zaposleni krivi za vse Med drugim v svojem pismu navaja, da je novo vodstvo spremenilo hierarhijo v hiši, vendar ni postavilo nove strukture. Tisti, ki so bili s svojih položajev odstavljeni v času, ko je Thermano Laško vodil prej- šnji direktor, so znova dobili svojo moč in pritiskajo na zaposlene, piše naša bralka. »Super je biti neformalni član uprave brez odgovornosti, hkrati pa imeti navidezna pooblastila, da nadzoruješ in teroriziraš sodelavce in ponovno uvajaš deset let stare pristope, ki so že zdavnaj mimo in ne pijejo vode,« navaja. Dodaja, da se med zaposlenimi širi občutek, češ da so krivi za vse slabo v podjetju, medtem ko si poslovne rezultate zadnjega pol leta pripisuje le predsednik uprave. Kaj pa nadzorni svet? Pravi tudi, da se zaposlenim tako velike spremembe, kot je selitev iz svetlih, lepih in polno opremljenih prostorov v stare prostore zdravilišča v pol leta po nastopu novega vodstva, zdijo nenormalne. Avtorica anonimnega pisma je kritična tudi do lokalnega okolja. Pravi, da tega zaposleni v Thermani zanimajo samo do trenutka, ko ima od njih korist. Premalo pa lokalna skupnost razmišlja o tem, da bo nejasna usoda delavcev tudi resen problem zanjo. Glede na vse našteto pogreša tudi odziv nadzornikov Thermane. TINA VENGUST radi pišete in fotografirate. zabeležite dogodke med vrstniki Prispe v ke pričakujemo na elektronski naslov tednik^nt-rc.si GOSPODARSTVO 5 RCE bo moral delovati tudi po obdobju sofinanciranja oziroma črpanja nepovratnih sredstev oziroma bo moral tudi v prihodnje pridobivati nepovratna sredstva. Konec leta naj bi imel 36 zaposlenih, medtem ko naj bi se ostali kadri takrat že prezaposlili v enega od enajstih načrtovanih »spin off« podjetij Poleg zaposlitev in novih podjetij načrtujejo tudi določeno število patentov. t Pogled na velenjski Esotech Po domače z evropskim denarjem Namesto Marte Svetina Veber velenjski Razvojni center Energija vodi Sandi Vasle V Šaleški dolini še odmeva podatek, da bo moral velenjski Esotech vrniti del evropskega denarja, pridobljenega s pomočjo Razvojnega centra Energija (RCE). Poleg tega se je tudi razvedelo, da RCE ne vodi več dr. Marta Svetina Veber. RCE - razvojno-razisko-valni center je leta 2011 ustanovilo 15 družbenikov, ki so svoje priložnosti videli na področju energetike in varovanja okolja. Družbeniki so svoje ideje predstavili v okviru 17 projektov. RCE je na javnem razpisu iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj pridobil skoraj 11 milijonov evrov nepovratnih sredstev, z denarjem pa je zagotovljeno izvajanje razvojno-raziskovalnih dejavnosti. »RCE, ki trenutno zaposluje štirideset raziskovalcev, intenzivno spodbuja dolgoročni razvoj na področju energetike z namenom pospeševanja gospodarske rasti in konkurenčnosti lokalnih energetskih podjetij v slovenskem, evropskem in mednarodnem prostoru,« trdi novi direktor Sandi Vasle. Odstop direktorice Novi zato ker je RCE doslej vodila Marta Svetina Veber, ki je v začetku marca na skupščini družbe odstopila z direktorskega položaja. Oziroma kot je razložil direktor PV Invest Drago Potočnik, ki je tudi predsednik skupščine RCE, je »bila s funkcije razrešena, saj so družbeniki ocenili, da nekatere naloge v zvezi s pripravo poslovnega načrta družbe za tekoče leto niso bile opravljene oziroma izdelane pravočasno«. Nasprotno Svetina Vebro-va trdi, da se je z RCE razšla sporazumno in da je njeno videnje trenutnega položaja precej drugačno. »Sem vizi-onarka in tako sem sprejela tudi vlogo vodenja razvojne- ga centra, a sem žal kmalu ugotovila, da se podjetja v teh težkih gospodarskih časih ukvarjajo predvsem s svojim preživetjem in zato ni pravi čas za razvoj,« pravi Svetina Veber in dodaja, da je bilo delo v prvih treh letih dobro zastavljeno in uspešno. »Žal so se nekateri projekti izkazali za pomanjkljive v smislu dokazovanja in so zato tudi tarča notranjih obračunov. Zelo mi je žal, da se zadeve niso bolje izšle, saj so bile dobro zastavljene. Gre za skupaj 20 projektov, ki bodo dali pomembne razvojne tehnološke rezultate, eden pa je bil na žalost neuspešen.« Projekti Svetina Veber govori o 20, Vasle pa o sedemnajstih ra-zvojno-raziskovalnih projektih, pri katerih se praktična znanja povezujejo s teoretičnim in z akademskim znanjem. Med projekti so uplinjanje premoga in ekovetrne elektrarne, pri katerih v RCE sodelujejo s Premogovnikom Velenje; raba ventilatorskega zraka v kuriščih Teš s Termoelektrarno Šoštanj; optimizacija delovanja kogeneracij in fotonapetostnih modulov, kjer sodelujejo z Gorenjem ... Njihovi partnerji so tudi velenjski Esotech, Komunalno podjetje Velenje, HTZ, Bahč, sodelujejo pa tudi z Visoko šolo za varstvo okolja Velenje in Univerzo Maribor. Ministrstvo je z RCE sklenilo pogodbo o sofinanciranju projekta za 10,9 milijona evrov, doslej pa je bilo izplačanih 7,3 milijona evrov. V pripravi je strateški načrt za obdobje med leti 2015 in 2019, v katerega bodo poskušali zajeti čim širši nabor raziskovalnih projektov. Ob definiranju in predstavitvi osnov projektov bodo poleg obstoječih družbenikov in partnerjev v sodelovanje pri projektih vsekakor poskušali vključiti tudi nove. Greh Esotecha Če bo med »starimi partnerji« še ostal velenjski Esotech, je zaenkrat še prezgodaj ugibati. Po končnem poročilu sektorja za kontrolo in na osnovi že izvedenih korektivnih ukrepov se je namreč ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo odločilo za ukrep vračila sredstev, namenjenih za nakup in obnovo objekta. Uradna obrazložitev se glasi, da je pri Esotechu šlo za začasno kratkotrajno oddajo dela objekta na lokaciji Preloška cesta 1 v neupravičen podnajem. V praksi to pomeni, da so v Esotechu sicer zakupili stavbno pravico in obnovili stavbo, v katero pa so namesto raziskovalcev nastanili delavce, ki so gradili šesti blok Termoelektrarne Šoštanj. Na ministrstvu bodo zaradi ugotovljenih nepravilnosti od RCE zahtevali vračilo sredstev skupaj z obračunom zamudnih obresti, projekt RCE pa bodo prevrednotili na nižje sofinanciranje. »Objekt je bil dan v podna-jem z namenom pokrivanja dela obratovalnih stroškov do dokončanja vseh del in selitve naših zaposlenih v ta objekt,« razlaga Vasle, medtem ko v Esotechu svojega videnja zgodbe niso pojasnili. Po Va-sletovih besedah je objekt namenjen za potrebe delovanja RCE in potrebe partnerjev ter novoustanovljenih podjetij. Da je bil del objekta začasno dan v podnajem, je potrdil trudi Potočnik. ki je dodal, da je višina sofinanciranja znašala dober milijon evrov. Še 11 podjetij Sicer Vasle pravi, da se vsako podjetje, ki posluje na trgu, srečuje z različnimi težavami. »Veliko energije vlagamo predvsem v povezovanje vseh partnerjev. Vsekakor bi si želeli še več projektov, ki bi jih podprla država, fleksibilnejše delovno okolje in svetovalni ter usmerjevalni dialog z ministrstvom za gospodarstvo. Nujno potrebno bi bilo poenostaviti kohezijsko politiko - v nasprotnem primeru nas ne bo moglo več čuditi slabo koriščenje in črpanje sredstev iz kohezijskega in drugih skladov.« Zaradi vsega dogajanja se mnogi sprašujejo, če bo RCE konec leta, ko naj bi porabili denar, ugasnil, kar Vasle zanika in dodaja, da se bo center tudi v prihodnje razvijal skladno s sprejetim poslovnim načrtom. Letošnje leto je pomembno, saj morajo končati vse projekte. Skladno s cilji morajo ustanoviti tudi 11 »spin off« podjetij z namenom proizvodnje in trženja rezultatov RR-projektov. Trenutno se seveda trudijo, da bodo do konca operacije doseženi vsi kazalniki. Vsaj tisti, ki se še upoštevajo v projektu. URŠKA SELIŠNIK Foto: RENATA PODLINŠEK Mali delničarji Banke Celje ogorčeni Če dokapitalizacija ne bo uspela, bodo delničarji najpomembnejše banke na Celjskem zradirani Za Banko Celje se začenjajo odločilni tedni. Jutri bodo delničarji odločali o povečanju kapitala, v katerem so lani stresni tesni pokazali (potencialno) 388 milijonov evrov veliko luknjo. Banka bi morala v zelo kratkem času na trgu poiskati 160 milijonov evrov kapitala, sicer jo bo doletela enaka usoda, kot je že NLB, NKBM in Abanko. Banko Celje naj bi torej še pred poletjem podržavili, njeno luknjo pa bi pokrili davkoplačevalci. Mali delničarji in imetniki podrejenih obveznic so besni, saj bodo njihove delnice in obveznice zradirane. »To je svinjarija, vendar žal ne moremo nič narediti,« je ob napovedih, kaj čaka male delničarje v primeru podržavljanja, ogorčen Harald Karner, ki v Banki Celje sicer nima veliko delnic. Prepričan je, da raz- mere v banki niso tako kritične, kot se jih prikazuje. »Kako to dokazati, ne vem,« pravi Karner, ki se tudi sprašuje, na osnovi česa je banka za nakup novih delnic določila ceno dobrih 33 evrov. Karner tudi pravi, da bi država ljudem morala pomagati, ne pa jih razlaščati. »Groza, kaj je NLB kot večinska lastnica naredila z Banko Celje, ki je bila včasih sinonim za konzervativno in varno naložbeno politiko, od katere so imeli koristi vsi - zaposleni so imeli plače, delničarji dobiček, gospodarstvo pa posojila,« pravi še eden od malih delničarjev, ki ne želi biti imenovan. Prepričan je, da bi Banko Celje morali leta 2011, ko je bil še čas za to, prodati. Za nakup se je takrat zanimala SKB, ki je tudi že oddala ponudbo, vendar naj bi jo NLB zavrnila. SKB naj bi za delnico ponujala približno 300 evrov. »Če bi do prodaje prišlo, bi delničarji dobili kar nekaj denarja, davkoplačevalcem pa banke ne bi bilo treba sanirati,« opozarja naš sogovornik. Napoveduje tudi, da se bodo mali delničarji banke zagotovo združili in začeli postopek za ugotavljanja odgovornosti tistih, ki so krivi za današnje razmere. Veliko vprašanj, nič odgovorov Zaradi napovedi, da Banko Celje zagotovo čaka podržavljenje (odločanje o dokapitalizaciji naj bi namreč bilo le slepilo), so ogorčeni tudi v Društvu malih delničarjev Slovenije. Prepričani so, da banka ni v tako slabi kondiciji, kot so jo v stresnih testih prikazali tuji strokovnjaki. Upravi in nadzornemu svetu so zato že marca poslali pismo, v katerem so jima postavili vrsto vprašanj, na katera še vedno niso dobili odgovorov. Zato bo jutrišnja seja skupščina zagotovo burna. Mali delničarji namreč želijo izvedeti, na kakšni osnovi sta bila določna znesek dokapita-lizacije in cena za delnico, zakaj je rok za vplačila le 11 dni in koliko je znašala knjigovodska cena delnice 30. septembra in koliko 31. decembra lani. Male delničarje tudi zanima, ali Banka Celje še vedno izpolnjuje kriterije, ki jih za poslovanje bank predpisuje Banka Slovenije, sprašujejo se tudi, zakaj banka ni objavila javnega mednarodnega razpisa za dokapitalizacijo in zakaj je raziskava trga oziroma iskanje morebitnih dokapitalizator-jev trajalo le kratek čas. V društvu malih delničarjev, ki jih moti tudi to, da banka skupaj s sklicem skupščine ni objavila rezultatov poslovanja v letu 2013, ugibajo tudi o razlogih, zakaj vlada, ministrstvo za finance in Banka Slovenije tako hitijo z reševanjem primera Banka Celje. Menijo, da je k temu pripomogla napoved, da bodo ustavni sodniki zelo kmalu presojali o protiustavnosti novele zakona o bančništvu, na osnovi katere tudi vsem imetnikom podrejenih in hibridnih obveznic Banke Celje v primeru podržavljenja grozi razvrednotenje. JANJA INTIHAR Banka Celje ima malo manj kot 700 malih delničarjev, ki imajo v lasti 10 odstotkov banke. Lučani pred referendumsko nedeljo Zatišje pred referendumom glede obvoznice, ki deli občane LUČE - Na cvetno nedeljo bodo občani Luč zavili tudi na volišča, kjer se bodo na svetovalnem referendumu izrekli, ali podpirajo gradnjo načrtovane obvoznice mimo Luč. Državni prostorski načrt je bil sprejet oktobra 2010, sicer pa je gradnja obvoznice v Lučah tema pogovorov in načrtovanja že skoraj pol stoletja. Kot pravijo zagovorniki, bo obvoznica za Luče pomenila prometno razbremenitev (predvsem ob konicah), povečano prometno varnost, izboljšano kakovost življenja, možnost začasnega zaprtja prometa skozi kraj ob prireditvah, a tudi možnost turističnega razvoja območja ob obvoznici. »Protipoplavna dela, ki jih zadnje leto izvajajo na sotočju Savinje in Lučnice, so le del od vseh potrebnih ukrepov. Luče pa bodo v celoti varne pred poplavami šele, ko bo zgrajena tudi obvoznica, katere nasip bo zaščitil kraj in Lučane pred naraslo Savinjo,« trdi lučki župan Ciril Rosc. Vprašljiv predor? Kmalu po sprejemu DPN so nasprotniki gradnje ustanovili Združenje za trajnostni razvoj Luč. Člani trdijo, da je obvoznica predrag in nepotreben projekt, saj dnevno skozi naselje pelje samo sedemsto vozil, kar je petnajstkrat manj od mejne obremenitve za »regionalke«. Kot trdijo, v kraju ni gneče, problem parkiranja je rešljiv z novimi parkirišči, ne z obvoznico. Največji pomisleki se porajajo zaradi gradnje predora, načrtovanega pred Lučami, in ceste, ki bi vodila po nasipu sredi edine ravnine, ki jo imajo v Lučah in je namenjena za pridelavo hrane. »Z graditvijo krožišča bi uničili miren del kraja in obalo Savinje,« opozarja predsednik združenja Alojz Selišnik. Minuli teden so v združenju lučkemu županu zastavili več vprašanj, povezanih z gradnjo. Med drugim so želeli izvedeti, kako bosta urejena osebni in avtobusni promet, saj opozarjajo, da most čez Savinjo ni več predviden. Kot pojasnjuje Rosc, bo most zagotovo zgrajen, cesta skozi Luče pa bo ostala v občinski pristojnosti in bodo v občini sami odločili, kakšen bo prometni režim. Referendumsko vprašanje se glasi: »Ali ste za čimprejšnjo izvedbo obvoznice s protipoplavnimi ureditvami v skladu z Uredbo o državnem prostorskem načrtu za ureditev regionalne ceste R2-428/1249 Radmirje-Luče in zagotavljanje poplavne varnosti naselja Luče?« Zemlje ne dajo Lastniki parcel so že pred časom sklenili, da zemlje za takšen projekt ne bodo prodajali. Naložba se jim zdi nepotrebna in predraga. Bistveno boljša rešitev bi bila ureditev obstoječe trase skozi Luče, kar bi bilo petkrat ceneje, denar pa naj država porabi za obnovo ceste proti Solčavi in prepotrebne kolesarske steze. Zagovorniki gradnje pa vračajo udarec, da večina članov združenja ne živi v Lučah ... Poleg tega nasprotniki gradnje opozarjajo, da občina o načrtovani obvoznici ni seznanila niti občanov niti lastnikov parcel, da bodo morali prodati zemljo. V občini odgovarjajo, da niso nič skrivali, saj je postopke vodila država, res pa je, da so ves čas spremljali dogajanje v občinskem svetu. »Vseh 17 soglasjedajalcev je dalo pozitivno mnenje k obstoječi trasi, občina je obvestila vsa gospodinjstva, opravili so javno razgrnitev in stroka je pripombe upoštevala, kolikor Hkrati s svetovalnim referendumom bodo Lučani volili tudi novega člana občinskega sveta. Na listi bo samo en kandidat, Boštjan Pahovnik, ki se za mesto svetnika pol leta pred rednimi volitvami poteguje kot nestrankarski kandidat. Za njegovo izvolitev zadošča en glas. je lahko,« pravi Rosc in poudarja, da so v Lučah že dvakrat »plavali«, kar je dovolj. Dodaja še: »Glede najboljših kmetijskih zemljišč je znano, da jih je obdelana le kakšna desetina, zato posebne škode ne bo.« Nesmiselno zapravljanje O precejšnjem nesoglasju kažejo tudi pridobljena pravna mnenja glede pomena in veljavnosti referenduma. Žu- pan Rosc je pridobil pravno mnenje pri Inštitutu za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, ki je ugotovil, da je obravnavani svetovalni referendum razpisan v skladu z zakonom. V združenju, kjer razpolagajo z mnenjem službe za lokalno samoupravo, pa trdijo, da je razpisan referendum v nekaterih točkah v neskladju z občinskim statutom, predvsem pa opozarjajo, da nima nikakršne veljave. »Potrebujemo širše odgovore in ne le referendumski da ali ne, kajti mnogi ljudje v Lučah mislijo s svojo glavo. Če ne bo smiselnih in poštenih odgovorov, je vsako kazanje mišic nesmiselno, razpisan referendum pa je mogoče razumeti zgolj kot nesmiselno zapravljanje davkoplačevalskega denarja in zlorabo inštituta referenduma za predvolilne (in verjetno še kakšne) namene,« trdi Selišnik in dodaja, da vse skupaj spominja na bitko za oslovo senco. Neobvezujoča zaveza Nasprotno župan Rosc trdi, da bo večinska volja domačinov, izražena na referendumu, jasno in najbolj demokratično izražena volja ljudi glede obvoznice s protipoplavnimi ureditvami. Izražen bo javni interes. To bo olajšalo tudi vse nadaljnje korake države, ki vodi ta projekt in ga v pretežni meri tudi financira. »Rezultati referenduma za občinski svet sicer niso zavezujoči, a imajo dovolj veliko težo, da pri odločanju ne bo mogel mimo njih,« meni Rosc in poziva občane, naj se v čim večjem številu udeležijo referenduma in tako jasno izrazijo svojo odločitev, ki bo zagotovo imela dolgoročne posledice za razvoj kraja v prihodnje. URŠKA SELIŠNIK NA KRATKO Popravilo slabih del LUČE - Minuli teden je v širši javnosti odmevala vest, da je Savinja spodjedla enega od jezov, ki jih je v okviru izvajanja protipoplavnih ukrepov v Lučah lani zgradil celjski Nivo Eko. Izvajalec v teh dneh napako že popravlja, med drugim pa je moral na novo zgraditi dovozno pot z leve brežine. Dela naj bi končal v prihodnjih dneh. Očitno je šlo za napako izvajalca, ki del naj ne bi izvedel po projektu, zato bo Nivo Eko sam poplačal stroške popravila. Po Lučah se neuradno sliši, da so pri betoniranju uporabili premalo betona. Slišati je mogoče tudi, da je sreča v nesreči, da je voda že zdaj, ko je vodostaj nižji, pokazala svojo moč. Pod jezom so vodovodne cevi in zgrajeni kanalizacijski vodi do čistilne naprave, ki bi ob morebitnih hujših poplavah lahko utrpeli veliko škodo. US Največja nevarnost preti doma RADEČE - Za varnost v občini skrbi Policijska postaja Laško. Ta je lani imela veliko dela, predvsem s preiskova- njem kriminalitete. Razmere na področju javnega reda in splošne varnosti ljudi ter premoženja policisti ocenjujejo kot dobre, na srečo pa se je tudi večina prometnih nesreč končala le z zvito pločevino. Na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kriminalitete so policisti minulo letu na območju Radeč obravnavali 95 kaznivih dejanj. Uspešno so jih preiskali 61 odstotkov. Na področju javnega reda in splošne varnosti ljudi ter premoženja so obravnavali 40 kršitev, od tega 29 po Zakonu o varstvu javnega reda in miru in 11 prekrškov po drugih predpisih. Policisti ugotavljajo, da je po kraju kršitev na prvem mestu stanovanje, sledijo cesta, ulica, trg, javne prireditve, nato gostinski objekti, nasploh pa varnostno situacijo ocenjujejo kot dobro. Na radeških cestah so lani obravnavali 28 prometnih nesreč, nobena pa se ni končala s smrtnim izidom. TV Več pridelkov s kmetij NAZARJE - V občini končujejo projekt Trajnostna oskrba prebivalcev občine Nazarje, s katerim želijo bolje povezati ponudnike in različne uporabnike lokalno pridelane hrane in dobrin gozda. Za pridelovalce so že izvedli delavnice o pridelavi zelenjave in jagodičevja, konec marca pa so na novi delavnici vse zainteresirane opozorili, kako je treba označiti proizvode. Največ pozornosti so namenili predstavitvi pogojev prodaje s kmetij, kjer se lahko proizvajalci odločijo za direktno prodajo ali prodajo na tržnici oziroma javnim zavodom. Ker gre za širše zastavljen projekt, občina zbira ponudbe za vključitev lokalnih spominkov in ponudbe za poslovna, promocijska in protokolarna darila. Cilj projektnih aktivnosti je spodbuda kmetov k večji in širši ponudbi pridelkov, izdelkov in storitev s kmetij. US Ne pozabimo REČICA OB SAVINJI - Tudi Območno združenje Rdečega križa v teh dneh zbira pakete, oblačila, obutev, šolske potrebščine in igrače za družine v stiski v osrednji Makedoniji. Na Rečici je zbirno mesto kar v središču kraja, aktivistka RK Anica Šimenc pa vse darovalce prosi, da čiste in uporabne predmete zložijo v kartonaste škatle, na katere naj zapišejo količino in vsebino. Akcijo Ne pozabimo sicer vsako leto v postnem času vodi Slovenska karitas, ki zbira pomoč za najrevnejše družine in otroke na območjih jugovzhodne Evrope, kjer mnoge pesti huda revščina. Na našem območju bodo v sodelovanju s Škofijsko karitas Celje pomagali družinam v osrednji Makedoniji s potrebščinami za dom in šolanje otrok ter z nakupom hrane za ljudsko kuhinjo. US razpisa. V skladu z Zakonom o javnem naročanju, ki določa splošne izjeme, ki niso predmet javnega naročila, so v mestni občini sklenili neposredno pogodbo o izvajanju programa javne kuhinje s I. osnovno šolo Celje, katere ustanoviteljica je mestna občina. Z majem v Vrunčevo ulico V I. OŠ Celje, ki jo ob matični šolski stavbi ob Vrunče- Radi bi obdržali pošto DOBJE - Pošta Slovenije je dala pobudo, da bi poslovalnico v Dobju uredila kot pogodbeno pošto, s čimer se občani ne strinjajo. Že lanska reorganizacija je namreč prinesla krajši delovni čas. Pošta je zdaj v Dobju med tednom odprta dve uri, v soboto pa eno uro. Župan Občine Dobje Franc Leskovšek meni, da uvedene spremembe niso nič kaj racionalne, saj zdaj pošto vozijo mimo Dobja, poštarji pa morajo po njo na Planino, da jo lahko nato razvozijo po dobjanski občini. Varčevanje se pozna tudi pri dostopnosti storitev, ki jih v Dobju ponujajo druge ustanove. Domačini imajo na primer na voljo vse manj avtobusnih povezav. Vse to po prepričanju Leskovška slabša kakovost življenja prebivalcev, zato se boji, da bo to negativno vplivalo na poselitev krajev, ki so odročnejši. TV Z novima športnima društvoma ŽALEC - Zveza športnih društev je konec marca pripravila redno letno skupščino. Predstavniki društev so se seznanili s poročilom dela za preteklo leto in sprejeli načrt dela za letos. Zveza športnih društev je medse sprejela dve novi športni društvi, in sicer Planinsko društvo K2 in Košarkarski klub Griže. V uvodu so si udeleženci skupščine ogledali doku- koli v mestu,« je poudaril. Ob tem je še dodal, da če je bila bojazen stanovalcev ob Ljubljanski cesti razumljiva v tistem delu, ko so se ljudje bali, da bi kuhinja prerasla v gostinski lokal, zdaj v okviru šole teh pomislekov ne more biti. »Mislim, da je ideja dobra in projekt odlično zastavljen, zato se bom tudi sam zelo potrudil, da ga izpeljemo.« IVANA STAMEJCIC mentarni film o lanskem športnem utripu v žalski občini, ki ga je posnela Savinjska TV. V zvezo je bilo do zdaj vključenih 43 športnih društev z več kot pet tisoč člani. ŠO Spet več prvošolcev CELJE - Znani so prvi okvirni podatki o tem, koliko prvošolcev si bo septembra nadelo šolske torbice in se pridružilo starejšim učencem v vseh devetih osnovnih šolah v občini. Če je v letošnjem šolskem letu v primerjavi z lani kar 50 prvošolcev več, jih bo septembra predvidoma 30 več, kot jih je zdaj. Po zdajšnjih podatkih je namreč vpisanih 479 prvošolcev, vendar številka še ni končna. Že maja bo posebna komisija presojala o vlogah staršev za odložitev šolanja, do konca meseca pa bo znano, koliko staršem bo ugodila. Nato se vse do konca poletnih počitnic lahko število prvošolcev spreminja zaradi preselitev družin, res končna številka pa je znana konec septembra, ko všolajo tudi otroke tujcev, ki se v tem času priselijo v Celje. Prvi podatki kažejo, da je v primerjavi z letošnjim šolskim letom največji upad vpisa v I. OŠ, kjer zaenkrat lahko pričakujejo 39 prvošolcev. Največ, po okrog 60 otrok, pa je v 1. razred vpisanih v osnovnih šolah Lava in Hudinja ter v III. in IV. OŠ. Ta ponedeljek so tudi v vseh treh celjskih javnih vrtcih začeli vpisovati novince, vpis za šolsko leto 2014/15 pa se bo končal konec prihodnjega tedna. IS NA KRATKO Bogata zgodovina turističnega društva LAŠKO - Turistično društvo Laško letos obeležuje 125 let delovanja. Na visoko obletnico so minuli petek opozorili v Muzeju Laško. Razstavili so dokumente iz časa nastankov društva, ki pričajo o tem, kako so člani mesto in okolico urejali nekoč. Turizem se je v Laškem začel, ko so v mesto speljali Južno železnico in ponovno odkrili termalno vodo. Takrat je nekaj uglednih laških tržanov spoznalo, da morajo svoje mesto olepšati, saj turisti ob prihodu ne obiščejo le zdravilišča, ampak tudi okolico. Člani društva so poskrbeli za nekaj sprehajalnih poti, uredili bregove ob Savinji, zasadili parke in vrtove s cvetjem in vplivali na občane, da so svoje domove polepšali z različnimi nasadi. Tomaž Majcen, kustos v Muzeju Laško, je povedal, da je imelo turistično društvo pomembno nalogo tudi pri izdajanju turistično propagandnega materiala. V prvih dveh desetletjih je namreč izdalo 40 besedil, prospektov, brošur in opisov kraja. 125-letnico bodo v Turističnem društvu Laško obeležili tudi na Dnevu Laščanov, ki ga že tradicionalno pripravljajo kot sestavni del prireditve Pivo in cvetje. TV Ukinjajo volišče ŠOŠTANJ - Upravna enota Velenje se je odločila za združitev volišč Sleme in Zavodnje v Zavodnju. Okrajna volilna komisija (OVK) 8. volilnega okraja 5. volilne enote je na podlagi priporočil Državne volilne komisije podrobneje pregledala obstoječo mrežo volišč v občini Šoštanj. Tudi v volilnih komisijah bi namreč radi vzpostavili bolj učinkovito organizacijo volišč in zmanjšali stroške, kar je seveda možno z zmanjšanjem števila volišč. Tako se je OVK odločila, da bo volišče Andrejev dom na Slemenu, ki uradno sodi v Šentvid pri Zavodnjah, združila z voliščem v Večnamenskem domu Zavodnje. Druga volišča v občini Šoštanj bodo ostala nespremenjena. Nova območja volišč veljajo za vse volitve in referendume, katerih izvedba je v pristojnosti Državne volilne komisije. Kot še dodaja predsednica Barbka Zupan Cimperman, v OVK upajo, da navedena sprememba ne bo povzročila pretirane nejevolje pri volivcih z območja ukinjenega volišča. US Csv INERGETIKA ^ CELJE Naravna katastrofa v Bolski VRANSKO - V potoku Bolska je v ponedeljek poginila večja količina rib. Člani Ribiške družine Šempeter so ugotovili, da je prišlo do popolnega pogina postrvi, podusti, klenov in ostalih vrst rib že v reki Motnišnica pri Ločici pri Vranskem. Našli so tudi nekaj poginulih vodnih ptičev. Ribiška družina Šempeter ocenjuje, da naj bi zaradi prenizke pH-vrednosti poginilo kar približno 800 kilogramov rib, in sicer na območju od Ločice pri Vranskem do Prebolda v dolžini trinajstih kilometrov. »Predstavniki Drave Ptuj so ugotovili, da je pH vode močno upadel, in sicer z normalne vrednosti sedem na tri, kar pomeni, da je prišlo do razlitja jedke, kisle tekočine,« pravi predsednik Ribiške družine Šempeter Zdenko Mak in dodaja, da je poleg pogina vseh rib uničena tudi celotna flora. Ponovna naselitev rib bo zato zaradi pomanjkanja hrane še toliko težja. Kdo je povzročil naravno katastrofo v tem delu Spodnje Savinjske doline, zaenkrat še ni uradno znano. Šempetrska ribiška družina sumi Avtocestno vzdrževalno bazo Vransko, v okviru katere naj bi ravno v tem času spirali tunele na avtocesti. Okoliščine primera preiskujejo tudi kriminalisti in pristojni inšpektorji. Po prvih ocenah naj bi nastalo za približno 10 tisoč evrov škode. ŠO Maja selitev javne kuhinje V Celju se tokrat niso odločili za razpis, temveč za sklenitev neposredne pogodbe - Iz Ribarjeve ulice v Vrunčevo CELJE - Novembra lani je bilo v mestu kar precej hude krvi zaradi selitve javne kuhinje. Potem ko so preselitvi iz stavbe podjetja Emo ETT ob Mariborski cesti v pritlične prostore stanovanjskega bloka ob Ljubljanski cesti nasprotovali tamkajšnji stanovalci, je javna kuhinja zdaj do konca aprila začasno v prostorih podjetja Gostinstvo Celje v Ribarjevi ulici. A ker ljubljanskemu podjetju Sodexo, ki je bilo na razpisu izbrano za najugodnejšega izvajalca, 30. aprila poteče pogodba, so v mestni občini našli drugo rešitev. S podjetjem Sodexo ima mestna občina sklenjeno pogodbo, po kateri mora sama kriti stroške, podjetje pa zagotavljati tako pripravo že med 450 in 500 obrokov dnevno kot tudi primerne prostore, v katerih postreže brezplačna kosila. Kot so v mestni občini pojasnjevali že novembra lani, se prav zaradi tega niso vključevali v razreševanje zapletov zaradi selitve javne kuhinje. So pa že takrat napovedali, da bo občina po sprejetju proračuna za leto 2014 in izteku pogodbe z izbranim izvajalcem spet iskala novega. Kot pojasnjujejo v oddelku za družbene dejavnosti mestne občine, se tokrat niso odločili za objavo javnega V uredništvo smo prejeli ogorčeno ano-nimko, češ, kdo bo zastopal glas otrok, ki bodo zdaj »v družbi« javne kuhinje. vi ulici dopolnjuje še stavba ob Kosovelovi ulici oziroma nekdanji Pionirski dom, so predlani in lani celovito obnovili šolsko kuhinjo. Tako lahko v kuhinji v Pionirskem domu dnevno pripravijo več kot tisoč toplih obrokov, zmogljivosti kuhinje pa niso izkoriščene. I. OŠ v tem šolskem letu obiskuje približno v sodelovanju z mestno občino odločili, da od 1. maja prevzamejo tudi izvajanje programa javne kuhinje. Tople obroke za socialno ogrožene občane bodo pripravljali v prenovljeni kuhinji, za razdeljevalnico pa so prostor našli v spremljajočih prostorih šole ob Vrunčevi ulici. Novo urejeni razdelje- Župan MO Celje Bojan Šrot: »Mislim, da je ideja dobra in projekt odlično zastavljen, zato se bom tudi sam zelo potrudil, da ga izpeljemo.« 350 učencev in v šolski kuhinji dnevno pripravijo tudi toliko malic, kosil pa več. Razlog za to je, da imajo kar nekaj zunanjih abonentov med dijaki bližnjih srednjih šol, tako da vsak dan pripravijo 370 toplih obrokov, od tega okrog 120 za dijake. In prav zaradi učinkovite izrabe obstoječe sodobno urejene kuhinje so se v šoli valna kuhinja in jedilnica (v kateri po dosedanjih izkušnjah dnevno poje obrok približno 20 ljudi, ostali odnesejo hrano domov ali pa jim ga dostavijo, op. p.) bosta v pritličju z lastnim vhodom na robnem delu stavbe, v nekdanjem hišniškem stanovanju. Razdelilna kuhinja bo odprta vse dni v letu, seveda ne le med tednom, temveč tudi ob sobotah in nedeljah ter praznikih med 11. in 13. uro. Mar spet? O tem, da bo pod okriljem I. OŠ od 1. maja dalje delovala tudi javna kuhinja, je ravnatelj Branko Močivnik starše vseh učencev od 1. do vključno 9. razreda obvestil v torek na roditeljskem sestanku, ki so mu sledile še govorilne ure s starši. Na roditeljskem sestanku je predstavil še ostale projekte in delo v šoli v letošnjem letu. A čeprav je ravnatelj želel novico sam sporočiti staršem, smo v uredništvo že pred tem dobili anonimno pismo, v katerem je naštetih kar nekaj očitkov in izpostavljeno vprašanje, ali je javna kuhinja v šoli res dobra odločitev. Ko smo za komentar zaprosili župana Bojana Šrota, je povedal, da sam tovrstnih pomislekov še ni slišal. Takšna rešitev za javno kuhinjo se mu zdi zelo dobra, saj nasprotuje stigmatizaciji ljudi, ki jedo v javni kuhinji. »V položaju, v kakršnem so, se velikokrat niso znašli po svoji krivdi in zlasti ne po svojih željah. To so naši someščani in ne razumem, da bi lahko kdo med nami nasprotoval lokaciji javne kuhinje kjer Starši s posluhom Po sestanku s starši je ravnatelj I. OŠ Celje Branko Močivnik za Novi tednik povedal: »Odziv staršev je bil zelo dober, dvorana v Pionirskem domu je bila med roditeljskim sestankom polna. Predstavil sem projekt javne kuhinje in odziv staršev je bil pozitiven. Največ pa je vredno to, da me je po zaključenem sestanku pričakala kar številčna skupina staršev, ki so ponudili, da tudi sami fizično pomagajo pri razdeljevanju hrane ali kako drugače, če šola to potrebuje.« Vedno več nepomičnih PODČETRTEK - V občini Podčetrtek velja od aprila za evro višja ekonomska cena storitve pomoč na domu, ki je namenjena starejšim in invalidnim občanom. Po novem znaša ekonomska cena ob delavnikih 16,51 evra na uro, ob nedeljah, ponoči in ob praznikih je cena od 40 do 50 odstotkov višja. Novo, višjo ekonomsko ceno so izračunali, ker je občina lani izvajalcu za presežek kilometrine dodatno plačevala, po novem je vse vključeno v samo ekonomsko ceno. Razliko med ekonomsko ceno in prispevkom uporabnika pokrijejo iz proračuna. Višine prispevka uporabnika letos niso spremenili in znaša ob delavnikih 5, za druge dneve ter v nočnih urah od 7 do 7,5 evra uro. V občini Podčetrtek je lani pomoč na domu koristilo povprečno 27 občanov, neposredno oskrbo so opravljale štiri redno zaposlene socialne oskrbovalke. V podjetju Senior Center za pomoč starejšim iz Bistrice ob Sotli, ki opravlja pomoč na domu v več občinah, ugotavljajo stalno višanje števila popolnoma nepomičnih uporabnikov. BJ Velike priprave VITANJE - V kraju in širše se pripravljajo na osrednjo državno proslavo v počastitev 10-letnice vstopa Slovenije v Evropsko unijo, ki bo v dvorani vesoljskega centra. Prireditev bo prihodnji mesec, poskrbljeno bo za televizijski prenos. Proslava bo v Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij, za režiserja so določili Dragana Živadinova. Med njo pričakujejo med drugim najvišje predstavnike države in člane diplomatskega zbora, slovenska Katoliška cerkev bo pred njo pripravila mašo za domovino, kjer pričakujejo najvišje predstavnike. Ob tej priložnosti bodo odprli v podružnični cerkvi sv. Antona veliko razstavo Križi na Slovenskem, ki bo postavljena v sodelovanju z narodnim muzejem. BJ Letos nižja ocena SLOVENSKE KONJICE - V Žički kartuziji so pripravili društveno ocenjevanje vina. Na ocenjevanju, ki ga je pripravilo vinogradniško-vinarsko društvo, je bilo ocenjenih 84 vzorcev, kar je precej manj kot lani. Skupna ocena ocenjevanja letnika 2013 znaša 18,19, kar še vedno predstavlja visoko oceno, vendar je od predhodne nižja. Za letnik 2012 je namreč znašala kar 18,37. Slabšo oceno letnika 2013 pripisujejo lanskemu slabšemu vremenu. Ocenjevalno komisijo je vodil Tone Vodovnik, prvak letnika je postal suhi jagodni izbor sauvignona, ki je iz vinograda Marjana Kobaleta iz Žič. BJ Dolg občine ostaja PREBOLD - Svetniki so na seji prejšnji teden potrdili zaključni račun proračuna za preteklo leto. Občina je načrtovala, da bo v letu 2013 zagotovila malo manj kot 4,5 milijonov prihodkov. Načrt ji je uspelo v veliki meri uresničiti. Prihodke je realizirala kar v višini 98 odstotkov oziroma so ti znašali malo manj kot 4,4 milijona evrov. Občina je konec lanskega leta imela 1,6 milijona evrov dolga. Zadolževati se je začela leta 2005. Največji delež posojila, to je 1,5 milijona, je najela leta 2008 za projekt gradnje mreže lokalnih cest. Zadnje posojilo, ki so ga Preboldčani najeli, je bilo 400 tisoč evrov za gradnjo knjižnice in vrtca. ŠO NE PREZRITE Zlato za Zlato Letošnje najvišje občinsko priznanje, zlati celjski grb, dr. Zlati Felc za dolgoletno uspešno delo v zdravstvu. Čeprav se je dr. Zlata Felc uradno upokojila že leta 2007, v vseh teh letih še ni bilo dneva, ko »bi začutila, da sem res v >penzjonu<«. A zdaj napoveduje, da je napočil čas, da malo izpre-že, da se posveti družini, svojim trem vnučkom, svoji materi, ki jo je zaznamovala Alzheimerjeva bolezen ... in seveda tudi sebi. A že v isti sapi napove, da v kratkem potuje v Portoriko. Pa si ne bo privoščila zasluženih počitnic, pač pa jo čaka mednarodno strokovno srečanje, kjer bodo razpravljali o demenci ... stran 34 Poskrbeli bodo za pot ŠTORE - Na občnem zboru turističnega društva so pregledali lani opravljeno delo in predstavili letošnje načrte. Letos nameravajo obnoviti svojo etnološko in naravoslovno krožno Pot 23000 korakov, saj so posamezni smerokazi poškodovani. Vsako prvo soboto v maju pripravijo pohod po Turistični poti občine Štore, ki poteka ob Voglajni. Lanskega se je udeležilo okoli petdeset pohodnikov. Društvo je lani pripravilo tudi odmevne Almine dneve na Svetini. Tako so med drugim pripravili razstavo fotografij Svetine in njene okolice, postavili stojnice s kmečkimi dobrotami in predstavili obrti. V društvenih prostorih pripravljajo potopisna predavanja, lani so tam predstavili Skandinavijo, ZDA in jadranje. Turistično društvo, ki ima okoli petdeset članov, vodi Mojca Korošec. BJ Razmeroma varna občina VOJNIK - Na območju občine ni bilo lani med prometnimi nesrečami nobene smrtne žrtve, vendar so bile tri osebe hudo telesno poškodovane. Najbolj nevaren dan je bila sobota, najbolj nevarni čas dneva od 9. do 12. ure ter od 18. do 21. ure, so povedali na zadnji seji občinskega sveta. Na cestah v tej občini se je lani zgodilo 88 nesreč, udeleženih je bilo 169 oseb, kar je v obeh primerih malo več kot leto pred tem. Vozniki na območju občine Vojnik največkrat kršijo prometne predpise zaradi prehitre vožnje, bistveno manj jih je alkoholiziranih. Komandir Policijske uprave Celje Roman Grabrovec, ki je v četrtek poročal občinskemu svetu o njenem lanskem delu, ocenjuje položaj na območju Vojnika na splošno kot zelo dober. Na področju kriminalitete je bilo lani sicer dobrih dvesto kaznivih dejanj, kar je malo več kot leto prej, občani so se največkrat pregrešili zoper tuje premoženje. Na področju javnega reda in miru policisti hujše kršitve niso obravnavali. BJ Čas bodo skrajšali ZREČE - Po uvodnem sestanku se začenja v občini projekt vzpostavitve ekip temeljnega oživljanja. Ekipe nameravajo usposobiti s pomočjo vseh treh gasilskih društev, to je društev na Gorenju, Stranicah in v Zrečah. Po zastoju srca je pomembna vsaka minuta. Na prihod reševalcev mora prizadeti bolj ali manj čakati, vendar se verjetnost preživetja z vsako minuto od začetka zastoja zmanjša za deset odstotkov. V občini Zreče bodo to skušali preprečiti z usposabljanjem ekip in nakupom defibrilatorjev, s čimer nameravajo odzivni čas skrajšati. Za nakup skuša občina pridobiti donatorje. BJ Snemanje občinskih cest TABOR - V ponedeljek je podjetje DFG Consulting po naročilu občine začelo snemati taborske občinske ceste. Namen snemanja, ki bo trajalo še do ponedeljka, je pridobivanje najnovejših podatkov o cestni infrastrukturi v upravljanju občine. Občinska uprava si bo namreč z njimi pomagala pri urejanju in aktualizaciji baze cestnih podatkov. Vsi pridobljeni podatki bodo zaupne narave in ne bodo javno dostopni. Vozilo, ki opravljala dejavnost, je znamke Toyota RAV4 in kovinsko srebrne barve. Na njem sta napisana ime podjetja in njegov namen, to je snemanje občinskih cest. ŠO VODJA POSLOVALNICE m i DOBRODOŠLI V NOVI KBM Obiščite nas v poslovalnici Celje na Cankarjevi ulici 1, kjer vas z veseljem pričakujejo naši svetovalci. Nove komitente bomo razveselili s Paketom dobrodošlice, s katerim lahko prihranite kar 79 EUR. PAKET DOBRODOŠLICE VAM PRINAŠA BREZPLAČNO • enoletno vodenje osebnega računa • prvo odobritev limita • enoletno članarino za plačilno kartico z odloženim plačilom • rabo spletne banke za vpogledni del • ter številne druge ugodnosti / t HH WWW.NKBM.SI 1 IN SE Z NAŠIMI SVETOVALCI PRIPRAVITE NA JUTRI. T: 080 17 50 | WWW.PRIPRAVI.SE I SKYPE: NOVAKBM ^.Nova KBM PRIPRAVLJENI NA JUTRI Varne točke odslej tudi za dementne Pilotni projekt želi prispevati k večjemu razumevanju obolelih oseb ŠENTJUR - Občina je bogatejša za pet varnih točk, katerih zaposlenih so vsak dan v stiku s starejšimi. Sedaj bodo lažje prepoznali znake demence in drugače pristopili do obolelih. V Sloveniji je po ocenah približno 20 tisoč oseb z demen-co. Ker je omenjena bolezen med ljudmi še vedno tabu tema in ker so oboleli pogosto izključeni iz družbe, je nekdanja predsednica Združenja zahodnoštajerske pokrajine za pomoč pri demenci Spominčica Šentjur Zlata Felc dala pobudo za oblikovanje Šentjurja kot kraja, prijaznega dementnim osebam. Lani je nastala poseb- na delovna skupina, v katero je vključenih 13 oseb iz različnih področij v občini, njeno delovanje podpirata tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Občina Šentjur. Naleteli na dober odziv Delovna skupina je pripravila izobraževanja za zaposlene v ustanovah, kjer se vsak dan srečujejo s starejšimi - to so policija, pošta, trgovine, banke, ljudska univerza, razvojna agencija, občina, lekarne, dom starejših in center za socialno delo. Izobraževanj se je udeležilo več kot 50 zaposlenih. »Mnogi od njih so spoznali, da se pogosto srečujejo z de-mentnimi, pa sploh ne vedo, da gre za bolne ljudi. Sedaj bodo lažje prepoznali znake bolezni in bodo lahko drugače pristopili do teh oseb,« je povedala predsednica delovne skupine Jelka Godec. Je pa bila nekoliko razočarana, da se pobudi ni pridružil tudi šentjurski zdravstveni dom, ki je pravzaprav prvi naslov, kamor se zatečejo starejši z zdravstvenimi težavami. Lažje bodo pomagali Varne točke so bile po nekaterih občinah v preteklih letih osnovane predvsem kot točke, kamor se lahko po pomoč zatečejo otroci. Na podoben način bodo delovale varne točke za dementne, ki bodo označene s posebno nalepko na vratih. Taka točka je minuli ponedeljek med drugim postala tudi Razvojna agencija Kozjansko. Direktorica agencije Andreja Smolej je povedala, da so se na pobudo odzvali, ker so njihovi prostori v Zgornjem trgu tik ob cesti, na tem območju pa se zadržuje veliko turistov in domačinov. »Če se starejši soočajo s kakšno težavo, je prav, da lahko pridejo k nam in da so v tistem trenutku deležni pomoči. Izobraževanja smo se udeležili trije sodelavci. To seveda ni dovolj, je pa osnova, da vemo, kaj pomeni demenca, s kakšno stisko se tak človek sooča in da se temu primerno tudi odzovemo.« TINA VENGUST, foto: TV »Ideja o oblikovanju lokalne skupnosti po meri dementnih izvira iz Anglije, v Sloveniji pa so taka prizadevanja novost. Upam, da bomo z varnimi točkami in z nadaljnjimi delom prispevali k temu, da bomo ne le dementnim prijazno, ampak tudi starejšim prijazno mesto. Da jim bomo nudili varnost, razumevanje in da jih bomo poskušali čim dlje obdržati aktivne v družbi,« pravi Jelka Godec. Tokrat je pogodbe za varne točke podpisalo pet ustanov, delovna skupina pa si želi, da bi se za ta korak odločile še druge ustanove, ki so na usposabljanja poslale svoje zaposlene. Na fotografiji so (od leve): nova predsednica Spominčice Šentjur Mojca Stopar, vodja delovne skupine za oblikovanje Šentjurja, dementnim osebam prijaznega kraja in direktorica Ljudske univerze Šentjur Jelka Godec, policist Peter Malgaj, direktorica Centra za socialno delo Šentjur Anica Weber, direktorica Doma starejših Šentjur Vesna Vodišek Razboršek in direktorica Razvojne agencije Kozjansko Andreja Smolej. Spominčica Šentjur si bo z nadaljnjimi aktivnostmi prizadevala, da bi lokalna skupnost skozi oči starejših gledala tudi pri načrtovanju novih investicij, na primer pri oblikovanju parkov, učnih poti, ki bi bili starejšim bližje s pomočjo vidnejših tabel in napisov. Prihodnje leto želi za delo z dementnimi usposobiti prostovoljce, ki bi lahko pomagali svojcem obolelih. Ti so v skrbi za svoje najdražje obremenjeni in izčrpani, z dodatno pomočjo pa bi si lahko vsaj malce oddahnili od vsakodnevnega napora. DOBRODOŠLI V PRAVI BANKI Ste se že kdaj vprašali, ali ste finančno pripravljeni na jutri? V Novi KBM se trudijo prepoznati vaše potrebe, želje in cilje ter vam ponuditi storitve, produkte in ugodnosti, ki vam bodo v pomoč za boljši jutri. Kaj vse vam ponujajo, da bi bilo vaše finančno poslovanje lažje in udobnejše, nam je razkrila Nataša Čretnik, vodja poslovalnice v Celju. V Novi KBM imamo pestro ponudbo storitev, ki je prilagojena potrebam in zahtevam komitentov - vključuje vse od različnih oblik varčevanj, kreditov, plačilnih kartic in sodobnih bančnih storitev do različnih vrst zavarovanj, naložb v vzajemne sklade, Monete in še bi lahko naštevala. V Novi KBM smo za vse, ki se nam boste na novo pridružili, pripravili Paket dobrodošlice. V zahvalo za vaše zaupanje vam podarjamo številne ugodnosti: brezplačno enoletno vodenje osebnega računa s plačilno kartico Activa Maestro, enoletno članarino za eno plačilno kartico z odloženim plačilom, prvo odobritev dovoljene prekoračitve, pristop in enoletno uporabo spletne banke Bank@Net za vpogledni del ter številne druge ugodnosti. S paketom lahko v prvem letu poslovanja prihranite kar 79 EUR. Vsi, ki se odločite za poslovanje z nami, pa lahko določene storitve opravljate tudi na poštah po vsej Sloveniji ter brez provizije dvigujete gotovino na večini bankomatov Poštne banke Slovenije. Če ste s svojo banko nezadovoljni, je postopek prehoda k Novi KBM hiter in enostaven. Če bi želeli svoje celotno poslovanje prenesti k nam, je edino, kar morate storiti, da nas obiščete v naši poslovalnici in odprete osebni račun. Za to potrebujete le veljaven osebni dokument in davčno številko. Za vse ostale postopke (odobritev limita na računu, ureditev novih kartic ipd.) pa lahko pooblastite nas in jih mi opravimo v vašem imenu. Vabljeni v našo poslovalnico v Celju na Cankarjevi ulici 1. V Novi KBM ste prijazno sprejeti, naši sodelavci vam lahko strokovno svetujejo. Za dodatna vprašanja in informacije smo na voljo tudi na telefonski številki 03/620 30 75 ali na e-naslovu poslovalnica.celje@nkbm.si. ^.Nova KBM PRIPRAVLJENI NA JUTRI NA KRATKO Nagradili prostovoljce ŠENTJUR - Občina in mladinski center sta včeraj podelila pohvale in priznanja za naj prostovoljce leta 2013. Za delo v društvih in za nesebično pomoč drugim so tokrat naziv naj prostovoljec prejeli Kristina Kavčič, Albina Kolar, Ivan Jug in Danica Recko. Letos je bilo za naj prostovoljce nominiranih 10 občanov, med katerimi so priznanja prejeli štirje. Kristina Kavčič, ki se poleg svojih rednih obveznosti posveča delu v Mladinski folklorni skupini Lintvar in Planinskem društvu Slivnica pri Celju, je slavila v kategoriji do 18 let. V kategoriji od 18 do 30 let je priznanje prejela predsednica Društva podeželske mladine Šentjur Albina Kolar. Naj prostovoljec v kategoriji nad 30 let, ki dela z otroki in mladino, je postal Ivan Jug, mentor mladih v Prostovoljnem gasilskem društvu Lokarje. V kategoriji nad 30 let na drugih področjih pa je priznanje prejela Danica Recko. Danica Recko kot predsednica Društva izviri Dobrina skrbi za promocijo svojega domačega kraja. TV Zbor gasilske zveze MOZIRJE - Več kot 700 operativcev, več kot 2 tisoč članov in skoraj sto intervencij v lanskem letu - to so okvirne številke, ki so jih predstavili na sobotnem občnem zboru Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline- Zveza združuje 15 prostovoljnih društev iz sedmih občin in sodi med srednje velike gasilske zveze. Kot je omenil poveljnik Slavko Bric, je tudi lanska največja intervencija, gašenje požara na Velikem Rogatcu, pokazala, da so zgornjesavinjski gasilci dobro usposobljeni. Kot je še poudaril, med ostalimi intervencijami narašča število dimniških požarov, kar je precej zaskrbljujoče. Predsednik Janko Žuntar je pohvalil prizadevnost gasilcev na področju izobraževanja, saj dodatna znanja pridobivajo kar na 23 specialnih izobraževanjih. US Kmalu do kakovostne pitne vode ŠMARTNO OB PAKI - Gradnjo vodovoda, ki poteka v okviru projekta Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini, ki skupno obsega kar 43,5 kilometra, so skozi občini Šmartno ob Paki že končali. Prvi testi so opravljeni, dokončno priključitev na skupni vodovod pa pričakujejo v kratkem. Občina Šmartno ob Paki šteje 3.300 prebivalcev, od tega jih bo ob koncu projekta kar nekaj prvič priključenih na javni vodovod. Dosedanje vodne vire ogrožajo škropiva in gnojila, namenjena za kmetijske dejavnosti, skozi občino pa vodi tudi železniška proga, na kateri se občasno pojavi transport nevarnih snovi. RP Še vedno vroče zaradi denacionalizacije Družina Paulin toži Občino Prebold - Preboldčani so prepričani, da so žrtev denacionalizacijskega postopka PREBOLD - Velik del zemljišč in ostalih nepremičnin v občini je pred leti po končanem denacionalizacij-skem procesu pripadel družini Paulin. Dediči so poleg graščine v središču naselja prejeli nazaj 70 hektarjev zemljišč, od tega veliko gozdov na severnem pobočju Žvajge in travnikov pod njo ter smučišče in ribnik. Družina Paulin in Občina Prebold sta se zaradi nekaterih nerešenih vprašanj glede upravljanja in razpolaganja s premoženjem Pau-linov znašli na sodišču. Denacionalizacijski upravičenci, člani družine Paulin, po besedah župana Vinka Debelaka Občino Prebold tožijo za najemnino v višini 150 tisoč evrov, in sicer za čas, ko je po propadu tamkajšnje tekstilne tovarne z graščino upravljala lokalna skupnost. »Zadnja leta, ko je bila tekstilna tovarna v resnih težavah, ni mogla skrbeti za graščino, zato je skrb za njo in prebivalce prevzela občina. Zgradila je vodovodne priključke, praznila greznice in obnavljala strehe ter prav tako skrbela za muzejsko zbirko v graščini,« pravi župan. Po končanem denacio-nalizacijskem postopku se je povsem umaknila iz zgradbe. Družina Paulin je pred leti po končanem denacionalizacijskem procesu prejela nazaj poleg graščine tudi velik del zemljišč v občini Prebold. Kljub temu da je proces denacionalizacije pravno formalno končan, je še vedno veliko odprtih vprašanj. Novi lastniki so za prostore, v katerih je domovala muzejska zbirka Prebold skozi čas, mesečno zahtevali kar tri tisoč evrov. Preboldčanom se je znesek zdel občutno previsok, zato so muzejsko zbirko prestavili v Režajevo domačijo v Dolenji vasi. SVETZAVODA Osnovne šole Vojnik Prušnikova 14, 3212 Vojnik razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati pogoje v skladu z Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11, 40/12-ZUJF in 57/12-ZPCP-2D;) Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Predvideni začetek dela bo 1. 9. 2014 Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem ravnateljskem izpitu, delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo sodišča, da kandidat ni v kazenskem postopku) pošljite v 10 dneh po objavi razpisa na naslov: SVET ZAVODA Osnovne šoleVojnik, Prušnikova 14,3212 Vojnik, z oznako »Prijava na razpis za ravnatelja«. Kandidat mora k prijavi priložiti program vodenja zavoda za mandatno obdobje, lahko pa predloži tudi kratek življenjepis. Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku. Želijo odškodnino Družina Paulin občino prav tako toži za odškodnino za zemljišča v neposredni bližini graščine. Preboldčani so jih v začetku 90. let prejeli od sklada za kmetijska zemljišča in gozdove ter jih nato prodali zasebnikom. »Prejeli smo jih kot bremen prosta stavba zemljišča, na katerih so bili zgolj stari hlevi. Na njihovi dokumentaciji ni bilo zaznamka, da so v postopku denacionalizacije,« je jasen Debelak. Občina je že predhodno odmerjena zemljišča in z vsemi ustreznimi zazidalnimi načrti začela prodajati leta 2008 ter jih v dveh letih tudi prodala. Danes na območju, velikem približno hektar, stoji šestnajst novih stanovanjskih hiš. Denacionaliza-cijski zavezanci, ki so jim po končanem postopku pripadla tudi ta zemljišča, od Občine Prebold, ki je takrat prejeti denar od kupnin namenila v občinski proračun, zahtevajo odškodnino. Obrnili smo se tudi na člane družine Paulin, a za komentar niso bili dosegljivi. Vse bolj nevarno Preboldčani so prepričani, da so žrtev denacionalizacij-skega postopka in nezainte-resiranih novih lastnikov, ki v vrnjeni lastnini po besedah Debelaka vidijo zgolj koristi in nič dolžnosti. Ker dediči z vrnjenim premoženjem ne gospodarijo niti ga ne prodajajo, za kakršnokoli uporabo pa od občine zahtevajo vrtoglavo najemnino, to propada ter s tem kazi podobo velikega dela preboldske občine. Obenem zemljišča, ki so bila nekoč med Preboldčani zelo priljubljena, predvsem smučišče in okolica ribnika, postajajo za obiskovalce in pohodnike zaradi slabega vzdrževanja, kot zaključuje župan, vedno bolj nevarna. ŠPELA OŽIR Foto: Arhiv NT (GrupA) Defibrilator na novem mestu ROGATEC - Občina je pred dvema letoma kupila defibrilator in ga namestila v športni dvorani. Da bi bila naprava v primeru nenadnega zastoja srca dostopna čim več ljudem, so jo zdaj namestili v omarici zunaj stavbe. Uporabniki lahko ob potrebi omarico razbijejo s kladivcem in pomagajo osebi, ki doživi zastoj srca. Da bi se v takšnih primerih znali odzvati, so pred dnevi pri športni dvorani pripravili prikaz uporabe defibrilatorja. Izobraževanja se je udeležilo lepo število občanov. V Rogatcu imajo sicer zaenkrat dva defibrilatorja. Poleg tistega pri športni dvorani je eden še v podjetju Gorenje. TV ZADNJA NOVICA Odpuščanja ne dovolimo Včeraj so zaradi nameravanega odpuščanja v podjetju ERICo v Regijski organizaciji SKEI Velenje in Sindikalni podružnici SKEI ERICo sklicali novinarsko konferenco. Predsednik SKEI ReO Velenje Žan Zeba je že opozoril, da se delavci z odpuščanjem ne strinjajo, prav tako pa vodstvu očitajo manj uspešno delovanje. Predsednica sindikata SKEI ERICo Barbara Koželjnik je izpostavila slabo komunikacijo v podjetju. Bila naj bi enostranska, delavci pa naj bi se bali izraziti svoje mnenje, kar naj bi pokazala tudi anketa, ki so jo opravili februarja letos. Direktor Marko Mavec je že pred novinarsko konferenco za Novi tednik povedal, da informacij o odpuščanju ne zanika. Poudaril pa je, da naj bi se kadrovska zasedba zmanjšala za največ tri do štiri delovna mesta. Po novinarski konferenci naj bi v ERICo sklicali tudi zbor delavcev. RP NA KRATKO Povezani z Afriko DOBRNA - V četrtek je bilo predavanje o Afriki, kjer sta domačina predstavila dve zanimivi državi. Dobrnčan Salah Abbas je predstavil Sudan, kjer ima korenine, in Do-brnčanka Etka Čalasan - Žerdoner Gambijo, kjer pomaga revnim otrokom. Salah Abbas je prišel v Slovenijo kot študent in se poročil z domačinko z Dobrne. V kraju živi že dolga leta, ustvaril si je družino in je med drugim aktiven član turističnega društva. V polni dvorani je v besedi in sliki predstavil rodni Sudan ter njegove prebivalce. Med drugim je poudaril, da je v afriški domovini, ki jo je obiskal lani, voda marsikje dragocenost. Tam imajo zato čuvarje vodnjakov, ki odrejajo, kdaj je živina posameznih lastnikov na vrsti za napajanje. V šolah muslimanske države so učenci uniformirani in strogo ločeni po spolu. V drugem delu je Etka Čalasan - Žerdoner predstavila malo Gambijo, po površini veliko za komaj polovico Slovenije, kjer revščine ne manjka. Tam skupaj z drugimi pomaga otrokom, saj morajo starši njihovo šolanje plačati. Je predsednica društva Za otroke sveta. Predavanje o Afriki je pripravilo Turistično društvo Dobrna. BJ Pravočasna prijava GORNJI GRAD - V matičnem vrtcu v gornjegrajski osnovni šoli in enoti vrtca v Bočni še traja teden odprtih vrat. V vrtca vabijo najmlajše občane s starši, da bi spoznali način, delo in utrip v vrtčevskih prostorih. Vrtca odpirata vrata v dopoldanskih urah, razpis za vpis pa je v Osnovni šoli Frana Kocbeka Gornji Grad bo trajal do 19. aprila. Pravočasna prijava je potrebna, saj se v gornjegrajski šoli ubadajo s precejšnjo prostorsko stisko, ki je bila lani vzrok za precej nejevolje med starši. US Naj prostovoljci VELENJE - Občina Velenje je v soboto z mladinskim centrom in mladinskim svetom na prireditvi ob dnevu za spremembe razglasila zmagovalce natečaja za naj prostovoljce in prostovoljne organizacije. Na natečaj je letos prispelo 13 prijav, največ za naj prostovoljca v kategoriji nad 30 let, kjer jih je bilo kar 7. V ostalih kategorijah so bile po tri. Naj prostovoljka v kategoriji do 30 let je postala Kaja Flis, naj prostovoljec v kategoriji nad 30 let pa je postal Črtomir Urbašek, njuno delo pa bomo podrobneje predstavili v naslednji številki Novega tednika. Naj prostovoljna organizacija je Društvo bolnikov z osteoporozo Šaleške doline, komisija pa je Gasilski zvezi Šaleške doline prvič podelila posebno priznanje. US Pomoč za enako ceno ŠMARJE PRI JELŠAH - Cena ure socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu ostaja v letošnjem letu enaka kot doslej. Tako je na zadnji redni seji sklenil občinski svet. Cena efektivne ure za uporabnika na delovni dan znaša 5 evrov, v soboto in v nočnem času je strošek 6 evrov, ob praznikih in dela prostih dneh pa bodo uporabniki zanjo odšteli 7,5 evra. Storitev pomoč na domu, ki jo v občini Šmarje pri Jelšah izvaja tamkajšnji center za socialno delo, je lani uporabljalo 40 občanov. 5 izvajalk je skupaj opravilo več kot 6.400 efektivnih ur, kar povprečno pomeni skoraj 15 ur na uporabnika mesečno. TV KULTURA 11 Celjski srednješolci so pomembni soustvarjalci kulturnega dogajanja v knežjem mestu. V torek zvečer so člani umetniškega kolektiva UG-UG, ki deluje na Gimnaziji Celje-Center, v Narodnem domu pripravili literarni večer, s katerim so se poklonili pesnici in pisateljici Bini Štampe Žmavc in obenem obeležili praznik Mestne občine Celje. Srednješolke so predstavile njeni zadnji knjižni deli, in sicer pravljico Princesa srca in pesniško zbirko Ogledalo zraka, ter ju dopolnile s plesnimi gibi, za katere je poskrbela izvrstna plesalka sodobnega plesa Ema Žurej. Bina Štampe Žmavc je bila nad večerom navdušena. Vedno znova ji je namreč v veselje, da njena dela za svoja vzamejo tisti, ki so jim namenjena. To so predvsem otroci in mladina. Štampe Žmav-čeva, ena najpomembnejših slovenskih literarnih ustvarjalk, ki se posveča prevajanju, pisanju poezije, proze in dramatike, je do sedaj izdala že več knjižnih del in pesniških zbirk za otroke in odrasle, ki so bila prevedena tudi v tuje jezike. Prejela je tudi številne domače in tuje nagrade, z zlatim grbom pa se ji je NA KRATKO Končali desetletje predstav KOZJE - V kraju je bila v soboto zaključna predstava Zmajčkovega abonmaja za najmlajše občane v tem šolskem letu. V kinodvorani so pripravili predstavo o Gusarju Nacetu, ki jo je uprizorila jeseniška skupina Teater za vse. V tem šolskem letu so organizirali Zmajčkov abonma že deseto, jubilejno leto. Zadnja predstava Zmajčkovega abonmaja je bila v okviru prireditev občinskega praznika, zato si jo je bilo mogoče ogledati brezplačno. V tem šolskem letu je bilo vsega skupaj šest predstav, ki so se vrstile od novembra. Pobudnik abonmaja, ki so ga poimenovali po legendarnem kozjanskem zmaju, je bil pokojni kozjanski rojak Marjan Marinšek. Abonma je organiziral v sodelovanju z Osnovno šolo Kozje in ob finančni pomoči občine. BJ Na reviji štirje zbori Literarni večer, posvečen Bini Štampe Žmavc, je pripravil umetniški kolektiv UG-UG, ki deluje v okviru Gimnazije Celje - Center. Princesa kot zrcalo umetnika Na literarnem večeru predstavili najnovejši knjižni deli znane celjske literarne ustvarjalke Bine Štampe Žmavc BISTRICA OB SOTLI - V petek je bila v osnovni šoli območna revija mladinskih pevskih zborov z naslovom Pozdrav pomladi 2014. Predstavili so se štirje zbori. Nastopili so mešani pevski zbori osnovnih šol Bistrica ob Sotli, Podčetrtek in Šmarje pri Jelšah ter dekliški pevski zbor La Vita iz Bistrice ob Sotli. Po strokovni plati je nastopajoče zbore spremljala Majda Hauptman, ki bo pripravila zanje pisno oceno. Najboljši bodo nastopili na regijskem srečanju, ki bo prihodnje leto. BJ Ob jubileju na Švedsko BRASLOVČE - Moški pevski zbor Karla Viranta letos praznuje 55. obletnico delovanja. Jubilej je obeležil v soboto s koncertom, imenovanim S pesmijo v pomlad. Izkupiček prireditve bodo v celoti namenil projektu Švedske sanje oziroma letošnjemu gostovanju na Švedskem. Moški pevski zbor je leta 1959 ustanovil takratni pevovodja Karel Virant in ga vodil vse do smrti leta 1972. Pod njegovim vodstvom je zbor dosegel veliko uspehov, zato so se pevci odločili, da se svojemu dobremu prijatelju in zborovodji oddolžijo s poimenovanjem zbora po njem, kar so leta 1991 tudi uresničili. Danes zbor, ki ga vodi domačinka Anja Jezernik, aktivno sooblikuje razgibano kulturno življenje v občini Braslovče in okolici. Ob tem, da se redno udeležuje nastopov na revij pevskih zborov in se z veseljem poda tudi na kakšno gostovanje izven domačega kraja. Zbor je tudi dobitnik srebrne plakete Občine Braslovče. ŠO Vsebina dela Bine Štampe Žmavc se navezuje na temeljna življenjska vprašanja, otroški doživljajski svet, zgodovinsko tematiko in družbeno problematiko. V pesmih pogosto uporablja besedne igre, nekatere pa so tudi nekoliko čustvene in zasanjane. pred dvema letoma poklonilo tudi knežje mesto. Pravljica o umetniku V zgodbi Princesa srca Štampe Žmavčeva predstavlja princeso v nekoliko drugačni luči, kot smo princes v pravljicah sicer vajeni. Tokrat nastopa kot čisto preprosto dekle, ki nima dvora, služabnikov, kraljevske kočije in tudi ne draguljev in razkošnih oblek. Osrednjo osebo pravljice, ki je izšla lani, avtorica poveže z osamljenostjo. »To je pravljica o ustvarjanju in umetniku, ki ustvarja v samoti in praktično iz svoje drugačnosti, ki je vedno slabo sprejeta in je drugi ne občudujejo. Princesa srca je pravljica o umetniku, ki vztraja do konca,« pojasnjuje celjska literarna ustvarjalka. Do sedaj najradikalnejša Zgodbo o netipični princesi, ki simbolizira svet umetnika, so dijakinje v torek prepletli z nekaterimi pesmimi iz zadnje pesniške Odsev zraka, v kateri je objavljenih štiriinpetdeset pesmi. Štam-pe Žmavčeva jo ocenjuje kot svojo do sedaj najboljšo in najradikalnejšo. »Govori o osnovnem bivanju človeka, ki previhari vse tisto, kar mu življenje prinaša na pot,« pravi. Pesmi v zbirki obenem opisujejo tudi veliko antičnih tem, kot sta orfejstvo in odis-ejstvo. Njihove vsebine bralec ne opazi na prvi pogled, temveč šele takrat, ko se vanje poglobi in o njih začne tudi razmišljati. In kaj se skriva za nenavadnim naslovom? »Edino ogledalo zraka je dih. Dih pa je življenje,« je kratka in jedrnata Štampe Žmavčeva. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA Tokrat razstava ikon POLZELA - Na gradu Komenda so v ponedeljek zvečer odprli razstavo ikon Nazar-čanke Irene Remic. Likovna dela, ki v zahodni cerkvi predstavljajo svete podobe, sta blagoslovila pater Franci Kovše iz Nazarij in domači župnik Jože Kovačec. Irena Remic je začela likovno ustvarjati po upokojitvi. Leta 2005 je postala članica Kulturnega društva likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal in leta 2013 še članica Likovne sekcije Polzela. Aktivno se je začela izobraževati na področju slikarstva in kiparstva ter se udeleževati različnih delavnic in seminarjev. Za ikone se je Zgornjesavinjčanka navdušila na delavnici ikonopisja, ki sta jo vodila Jure Repenšek in Mihajlo Hardi. Od takrat osrednjo pozornost namenja izdelovanju teh nabožnih vsebin. Piše jih na star način, na grundirano leseno podlago v tehniki jajčne tempare. ŠO Anina galerija za zdaj ostaja ROGAŠKA SLATINA - V občini so se zadnje mesece razširila ugibanja, da naj bi svoja vrata zaprla Anina galerija in da naj bi jo občina preselila v kulturni center. Župan mag. Branko Kidrič pravi, da bo omenjena galerija vsaj še nekaj časa ostala na istem mestu, v prihodnosti pa so možne spremembe. Anina galerija pod okriljem tamkajšnjega zavoda za kulturo deluje od leta 2004 in je umeščena na stičišče promenade, parka in Evropske ploščadi. Največkrat gosti akademske domače in tuje umetnike, medtem ko se v avli kulturnega centra predstavljajo predvsem ljubiteljski razstavljavci. Slatinski župan meni, da je galerijska dejavnost pomemben del kulturne ponudbe v občini. Glede na analizo obiskov obeh razstavnih prostorov na občini želijo najti rešitev, da bi se obiskanost obeh povečala, zato razmišljajo o združitvi, občina pa načrtuje prenovo nekaterih prostorov v kulturnem centru. V Zavodu za kulturo Rogaška Slatina so dejali, da obiskanost obeh razstavnih prostorov ob likovnih dejavnostih spremljajo hkrati in da je sploh za avlo kulturnega centra, kjer so sočasno še druge prireditve, težko prešteti vsakega obiskovalca. Nasploh si je 19 razstav likovne umetnosti v letu 2012 ogledalo 4.800 obiskovalcev, 22 razstav minulo leto pa 4.200 obiskovalcev. TV Ljubenske potice LJUBNO OB SAVINJI - Včeraj zvečer so v tako imenovanem cvetnem tednu v Fašunovi hiši predstavili knjigo Ljubenske potice. Kot je povedala avtorica, domačinka Karolina Vrtačnik, ki sicer živi v Ljubljani, je edinstvena knjiga o cvetni nedelji nastajala zadnje leto. V njej so podrobneje predstavljene »potice«, ki jih kot svojstveno posebnost domačini na cvetno nedeljo na Ljubnem prinašajo k blagoslovu. Knjiga prinaša zapise pričevanj domačinov, ki izdelujejo to posebnost, in več kot 300 fotografij cvetnonedeljskih butar iz različnih obdobij. US Pripovedništvo po zgornjesavinjsko SOLČAVA - Odbor za organizacijo in izvedbo spominskih srečanj je razpisal letošnji natečaj za nagrado in priznanje Edija Mavriča Savinjčana. Tema tokratnega razpisa je pripovedništvo. Nagrado 500 evrov neto in dve pisni priznanji bo odbor podelil izbranim kandidatom, ki so v zadnjih desetih letih objavili roman oziroma pripovedno delo ali dve noveli, tri pravljice, 15 anekdot ... Za nagrado in priznanji lahko praviloma kandidirajo polnoletni kulturni ustvarjalci, posamezniki ali skupine, ki so po rodu ali stalnem bivališču oziroma sedežu z območja občin Zgornje Savinjske doline. Kulturni ustvarjalci z drugih območij lahko kandidirajo, če se njihova dela nanašajo na zgornjesa-vinjski kulturno-umetniški prostor. US 12 KULTURA Po poti udarništva in brigadirstva Z razstavo Briganirstvo in udarništvo v Šaleški dolini Velenjčani obudili spomin na nastajanje mesta V Muzeju premogovništva Slovenije so v začetku aprila odprli razstavo Brigadirstvo in udarništvo v Šaleški dolini, eno od dveh razstav, s katerima želijo obeležiti 55 let Velenja, ki je nastalo v veliki meri na podlagi udarniškega dela. Ob odprtju razstave sta izšli predstavitvena brošura Društva brigadirjev Velenje in knjiga Mi gradimo nov svet in novo pomlad zgodovinarke Janje Jedlovčnik, ki je obenem tudi avtorica razstave. Glavni namen razstave, ki sta jo v sodelovanju pripravila velenjski muzej in tamkajšnje društvo brigadirjev, je po besedah avtorice Janje Jedlovčnik obiskovalcem prikazati, kaj vse se je v obdobju od konca druge svetovne vojne do osamosvojitve Slovenije nastalo z udarniškim delom, ki je bilo prostovoljno in neplačano. Prostorski poudarek razstave je na Velenju z okolico, predstavljeno pa je tudi delo velenjskih mladinskih delovnih brigad na mladinskih delovnih akcijah drugod po Sloveniji in Jugoslaviji. Razstava je v prostorih premogovništva sestavljena iz dveh delov - udarniškega, ki je predstavljen v beli garderobi, in brigadirskega, ki je poleg bele garderobe na ogled tudi v prostorih kopalnice. Gradili ceste, zgradbe in športna igrišča Razstavo uvajata predstavitev obdobja po drugi svetovni vojni in razlaga nekaterih ključnih pojmov, kot so brigadirstvo, udarništvo in delovne akcije. Temu sledi devet panojev, na katerih je prikazano, kaj vse se je v Šaleški dolini naredilo z udarniškim delom. Sem sodijo gradnja in vzdrževanje cest, gradnja različnih kulturnih, športnih in počitniških zgradb, regulacija Pake, gradnja komunalne in telekomunikacijske infrastrukture ter solidarnostne akcije ob nesrečah. Ob tem so na kratko predstavljeni še konkretni primeri, kot sta gradnji štadiona ob jezeru in podružnične osnovne šole v Zibiki na Kozjanskem. Vsi razstavni panoji so opremljeni z besedilom in s slikovnim gradivom, ki ga hrani Muzej Velenje. Drugi del je posvečen bri-gadirstvu. V prostorih bele garderobe so na treh panojih predstavljeni brigadirji in brigadirske delovne akcije ter primer gradnje železniške proge Brčko-Banoviči leta 1946. Slikovno gradivo je prispevalo Društvo brigadirjev Velenje, ki je z različnimi predmeti, kot so priznanja, diplome, fotografsko gradivo, napolnilo več razstavnih vitrin, z brigadirskimi oblačili pa je obleklo nekaj razstavnih lutk. V kopalnici so razstavljene fotografije z različnih zveznih, republiških in lokalnih delovnih akcij, ki so se jih udeleževali Velenj-čani v času po drugi svetovni vojni. Udarništvo je bilo način življenja Cilji mladinskih delovnih akcij so bili poleg dela tudi druženje in vzgoja mladine v duhu socializma ter utrjevanje vrednot, kot so bratstvo, enotnost in tovarištvo. Imele so tudi širšo izobraževalno, kulturno, športno in vzgojno vlogo. Udeležba v delovnih akcijah je, kot pojasnjuje Razstava Brigadirstvo in udarništvo v Šaleški dolini bo v beli garderobi Muzeja premogovništva Slovenije, ki letos praznuje 15 let delovanja, postavljena do 15. maja. avtorica, pomenila množično olajšavo v vsakdanjem življenju, in sicer pri vpisu na študij, iskanju ležišč v študentskem domu in zaposlovanju. Nenazadnje so bili cilji delovnih akcij tudi gospodarske narave, obnova in gradnja industrijske, prometne in komunalne infrastrukture. Brigadirji so morali biti, kot še dodaja Jedlovčnikova, uspešni tudi pri delu v šoli in na drugih področjih ter nasploh vzor pri opravljanju vsakršnega dela. ŠPELA OŽIR Foto: IVO HANS AVBERŠEK Kdo nam zateguje zanko okrog vratu? Kravatni gen se imenuje knjižica, ki jo je nedavno izdala mariborska založba Litera. Gre za izbor kolu-mn, ki jih je Tone Kregar, doktor zgodovine, širši javnosti bolj znan kot član zasedbe Mi2, objavljal v Večeru. V dobrih petih letih jih je nastalo okrog 50, skupaj z urednikom Orlandom Uršičem pa sta za knjižno obliko izbrala tiste, ki niso neposredno povezane z dnevnopolitičnim dogajanjem. Pred dnevi sta knjižico predstavila v Celju. Že naslovna kolumna Kravatni gen nakazuje na tematiko, ki jo sicer obdeluje v svojih zapisih. Piše namreč o dogajanju, ki smo mu priča v naši družbi, ko so socialne, kulturne in politične razlike vedno večje, obenem pa imajo čedalje manj besede tisti, ki bi si to zaslužili. »Namesto tega naše vratove zateguje kravata nekoga drugega, ki se je za to sam poklical,« pravi Kregar. V zapisih je sicer skušal vzpostaviti svoj osebni odnos do tematike, zato je vpletal svoje izkušnje, spomine ... Vse skupaj je »zapakiral« v kratke, literarno obarvane zgodbe, enkrat humorne, drugič satirične. Ljube so mu tiste, s katerimi se vrača v odraščanje, kot je na primer zapis o tem, kako je na Donački gori sredi priprav na sprejemne izpite za študij zgodovine dočakal osamosvojitveno vojno, ali o tem, kako so nekoč hodili čez Sotlo na sardelice in ob tem doživeli ne le lepe trenutke, temveč tudi prve nacionalistične izpade. Pri dveh kolumnah sta bili iztočnici za opozarjanje na širše probleme celjski temi, enkrat Pravljična dežela, drugič obeleževanje spomina na Almo Karlin. Kregar pravi, da si ne domišlja, da bi s takšnimi zapisi lahko spreminjal stvari - nenazadnje ljudje vse manj berejo. Mu pa veliko pomeni, da so bile kolumne brane že v časopisu, da so večkrat krožile po družabnih omrežjih in da so se mu oglašali ljudje, ki so se poistovetili z njegovim razmišljanjem. TC Predstavila sta se mlada pianista Vesperae Musicae, komorni koncertni cikel Hiše kulture Celje, vsak mesec v knežje mesto prinaša koncerte komorne glasbe in glasbene goste iz Slovenije in tujine. Prejšnji četrtek sta se v Narodnem domu predstavila mlada celjska pianista Aljaž Šumej in Vitomir Janez Zagode, prvonagrajenca lanskega Tekmovanja mladih glasbenikov Slovenije. Za celjski recital sta mlada pianista pripravila zanimiv program za solo klavir, klavir štiri-ročno in dva klavirja, sestavljen iz del slovenskih in tujih skladateljev. V goste sta povabila tudi kolege glasbenike, s katerimi ustvarjata v različnih zasedbah - pianistko in vokalistko Nežo Pogačar, bas kitarista Naceta Pogačarja, tolkalca Nejca Pogačarja, violinistko Katarino Viher, violončelistko Almo Pleteršek Fajfer in harmonikarja Matica Doklerja. Pri Griegovem in Haydnovem klavirskem koncertu sta se Aljaž in Vitomir na odru predstavila s svojima mentorjema - pianistoma Simonom Moškotevc Guzejem in Primožem Mavričem. ŠO Foto: GrupA Vitomir Janez Zagode, ki se je prejšnji četrtek v Narodnem domu v Celju predstavil med drugim tudi s svojim mentorjem Primožem Mavričem, se je klavir začel učiti, ko je bil star šele štiri leta. PRILOGA Da Celje ostane nad vodo Opozorila okoljskemu ministrstvu za bolj usklajeno delo pri zagotavljanju poplavne varnosti »Potrpljenja nam še ne zmanjkuje, časa je zaenkrat še dovolj, a vendarle je prav, da se nejasnosti rešujejo sproti in da je naša skupna želja naložbo pripeljati do srečnega konca. Kjer so težave in kjer se pojavljajo ozka grla, je treba reči bobu bob in pomanjkljivosti odpraviti. In ko se zatika na terenu z lastniki zemljišč, ko je zaradi tega treba spreminjati projekte, bi tudi investitor moral pokazati več prilagodljivosti,« meni župan Bojan Šrot. Urejanje protipoplavnih ukrepov na porečju Savinje in obnova starega mestnega jedra sta v dneh ob občinskem prazniku zagotovo največji naložbi v Celju. Če je malo več kot 45 milijonov evrov vredno zagotavljanje večje poplavne varnosti za meščane naloga države, so obnovo mestnega središča zastavili v občini, obe naložbi pa sta v veliki meri podprti z evropskim denarjem. Obnova Stanetove ulice bo predvidoma končana v maju, zatem pa še na Glavnem trgu, kjer so med deli naleteli na izjemne najdbe iz obdobja antične Celeie. In prav obnova mestnega središča je tisto, po čemer si bo marsikdo zapomnil leto 2014. So vajeti trdno v rokah? Tudi pri urejanju protipo-plavnih ukrepov se dela na Savinjskem nabrežju in celotnem območju zahodnega dela mesta počasi končujejo. Kar pa se celotnega projekta zagotavljanju poplavne varnosti na porečju Savinje tiče, se zadnje mesece zatika. Kot pravi župan Bojan Šrot, ki sicer še vedno upa, da bodo vsa dela opravljena do poletja 2015, ga počasi postaja strah, da bi vendarle projekt zašel v težave. Veliko dela je namreč še potrebnega ob Voglajni in Hudinji ter njunih pritokih. »Upam, da imajo na okoljskem ministrstvu vajeti trdno v rokah in da so natančno seznanjeni s tem, kaj se dogaja na terenu,« pravi. Ob tem dodaja, da so konec januarja zaradi tega, ker niso bila zbrana vsa potrebna dovoljenja, začasno zaustavili dela na osmih objektih, čeprav po veljavni zakonodaji to ne bi bilo potrebno. A to ni edina težava, saj do zastojev prihaja tudi zaradi tega, ker pripravljene pogodbe za odkup zemljišč ali urejanje služnosti z lastniki zemljišč na ministrstvu čakajo predolgo na podpis. Slaba komunikacija Na vprašanje, kaj so v mestni občini doslej storili, da bi okoljsko ministrstvo vendarle prepričali, naj se obnaša kot investitor in ne le nadzornik celotnega projekta, župan Šrot odgovarja: »Prepričan sem, da na ministrstvu natančno vedo, da je treba projekt izpeljati do konca, sicer bo morala država vračati evropski denar.« K temu dodaja, da je najbolj kritično to, ker zmanjkuje časa, saj so nekatera dela ob vodotokih tudi zaradi naravovarstvenih predpisov časovno zelo omejena. »Šepa tudi na komunikacijski ravni in v mestu si želimo, da bi skrbnik projekta večkrat prišel na teren,« še pravi župan Šrot, ki se je tudi zato skupaj z vojniškim in laškim županom Benom Podergaj-som in s Francem Zdolškom dogovoril za srečanje z okolj-skim ministrom Dejanom Ži-danom. Župani s Celjskega želijo ministra opozoriti tudi na to, da je bilo zagotavljanje poplavne varnosti na porečju Savinje ves čas zastavljeno v dveh fazah. Že ob podpisu pogodbe o začetku del prve faze zagotavljanja poplavne varnosti na porečju Savinje je bilo namreč napovedano, da se bo vzporedno urejala dokumentacija za urejanje suhih zadrževalnikov v Spodnji Savinjski dolini. A od teh napovedi zaenkrat ni narejeno še nič, brez suhih zadrževalnikov pa bo poplavna varnost za Celje slabša, kot bi ob izvedenih ukrepih lahko bila, za Laško pa to ob primerljivih poplavah pomeni še nekaj deset centimetrov višje vode. IVANA STAMEJČIČ FANTAZIJSKA SPROSTITEV ZA BREDO IN NATAŠO V začetku marca smo v sodelovanju z najsodobnejšim frizerskim salonom - salonom Fantazija iz Celja izžrebali dve srečnici, ki sta prejeli popolno fantazijsko ureditev ob dnevu žena in materinskem dnevu. Prva, ki seje prepustila pri popolni negi las, barvanju in striženju le-teh ter ličenju za povrh, je bila Breda Golob iz Marija Gradca pri Laškem. Na fantazijsko ureditev jo je prijavila hčera, da pa je nagrada za materinski dan romala prav njej v roke, je ob jutranjem obisku Laškega izvedel njen oče. Breda je v salon Fantazija, ki ni zgolj frizerski salon, temveč prinaša popolno sprostitev, vstopila polna pričakovanj, predvsem si je želela spremembo pri barvi las. Najprej sojo pogostili, kot to naredijo z vsako stranko, nato pa sta se s stilistko Urško odločili, da iz trenutne blond barve preideta na bakren ton. Dolžine nista preveč krajšali, so pa pažfrizuro naredili bolj razgibano in spredaj resasto. Še ličila in Breda je bila nared, da svoj širok nasmeh pokloni našemu fotografskemu mojstru. PPUL MITCHELL._ Salon Fantazija, Miklošičeva ulica 5, 3000 Celje / 031 241 241 www.salonfantazija.si P^/salon.fantazija Suett&ßa ßawa in kodni Nataša Mastnak iz Štor je bila tista, ki je ureditev prejela ob dnevu žena. Začudilo jo je dejstvo, da ima salon Fantazija ločen umivalni del, kjer svojim strankam poleg masaže lasišča privoščijo tudi aroma in barvno terapijo. V salonu, kije odprt leto dni in pol, najdete pravo oazo miru in sprostitve in vse to po vsakomur dostopnih cenah. Ni televizijskih programov s »težkimi« političnimi temami, ni časopisov, ki prikazujejo anoreksično shujšane »lepotice«. Pravi oddih, ki gaje bila deležna tudi Nataša. In kakšno pričesko soji predlagali v salonu Fantazija? Prav tako kot Breda je tudi Nataša želela zgolj drugačno barvo las in nič kaj veliko posegov v dolžino. S stilistko Ines sta se odločili, da njeno trenutno rjavo barvo posvetlita, česar sta se lotili s prameni po celi glavi. Postrigli sta zgolj razcepljene konice, frizuro pa sta na koncu za fotografski objektiv razgibali še s »holly-woodskimi« kodri. Obe ureditvi sta presegli vsa pričakovanja, zato se že veselimo prihodnjega leta in novih dveh srečnic. Promocijsko besedilo. 14 CELJE PRAZNUJE »Kubanci« v mestu SPODBUDNA ZGODBA Lokalom Kuba Libre v Gubčevi ulici, Kuba Kafe in Muha kuha v Prešernovi ulici se je konec lanskega leta pridružil še Mačkor Dijor v Lilekovi ulici Tadej Kozovinc za mizo v lokalu Muha kuha »Poklic natakarja je res zelo zahteven, a danes močno podcenjen. V službi ne smeš biti siten, skrbi moraš dati na stran, gostje so vselej na prvem mestu. To ni služba, kamor bi se prišel >štem-plat< in delat osem ur.« Za vsemi štirimi lokali v starem mestnem jedru Celja stojita Tadej Kozovinc in Katja Beškovnik. V letih, ko se lokali v mestnem središču zapirajo, drugi pa zelo hitro menjavajo najemnike, jima optimizma res ne manjka, da širita svojo »Kuba družino«. Ali kot pravi Tadej: »Vsako leto je slabše, ljudje vedno bolj negativno gledajo na življenje in so vse bolj prestrašeni, a tako preprosto ne gre. Treba je biti pozitiven.« Čeprav je šele 30-letnik, Tadej Kozovinc na Celje gleda z nostalgijo. Kot otrok je doživljal mestno središče v polnem razcvetu, zato pravi, da bi bilo zdaj res dobro in potrebno, če bi mesto imelo povezovalni element, nekoga, ki bi res z dušo skrbel za staro mestno jedro in znal pritegniti različne ponudnike. Ljudi bo v mestno središče pritegnila čim bolj pestra in kakovostna ponudba, zato bi morali vsaj na najbolj izpostavljenih točkah imeti takšno, zaradi katere Celjanom ne bi bilo treba zardevati. Tudi najemniki bi se morali bolj povezati in ne da vsak gleda le nase in na svoj lokal, pravi. »Poceni razprodaja številnih hiš v mestnem središču je naredila dolgoročno škodo, mesto je izgubilo 15 let življenja.« Ko kuha muha Pub Kuba Libre je že leta 2000 v Lilekovi ulici odprl Ta- dejev brat Aleš, 15-letnik pa je pri njem kot srednješolec začel najprej pomivati kozarce, potem pomagati v strežbi. Potem je lokal prevzel, mu je pred štirimi leti dodal Kuba Kafe v Prešernovi ulici in lani marca restavracijo Muha kuha s specifično ponudbo malih in velikih južen. »Daleč od tega, da bi bil sam zdravo-jedec,« priznava in dodaja, da je kulinarično ponudbo bolj narekovala partnerka Katka. Ponudbe zdrave prehrane v Celju praktično ni bilo, medtem ko je bilo kuhinj s klasično ponudbo malic in kosil več kot dovolj, tako da bi bilo nesmiselno odpirati še eno. Tadej za lokal veliko raje kot restavracija uporablja izraz muhica, priznava pa, da so se v dobrem letu kar precej naučili in ponudbo tudi malo spremenili, kar je nenazadnje potrebno. Všečki iz Ljubljane ne pomagajo Lokal Muha kuha ljudje poznajo po zdravi prehrani, a kot pravi Tadej, tudi to ni vedno dobro. »Veliko očitkov slišim, češ, zakaj ni mesa pri nas. A ni res, postrežemo tudi meso, a dunajskih zrezkov niti mastnega svinjskega mesa, pripravljenega na veliko maščobe, pri nas ni.« V štirih petinah so gostje muhice ženske, prvi gostje so v lokal prišli iz radovednosti in veliko jih je ostalo tudi stalnih obiskovalcev. Še po dobrem letu pa se zgodi, da prihajajo na kosilo tudi ljudje, ki se čudijo, od kdaj je lokal odprt. »Je pa res, da se ne znamo reklamirati,« pravi Tadej in dodaja, da marketinga z veliko žlico niti ne bi zmogel. Muha se je tako še najbolj reklamirala preko socialnega omrežja Facebook, a za obisk v lokalu in za zaslužek številni všečki iz Ljubljane ali z Dolenjske prav nič ne pomenijo ... Brez izšolanega gostinca »Razlog, da tudi visoke ku-linarike pri nas nikoli ne bo, je tudi v tem, da med zaposlenimi nimamo niti enega izšolanega gostinca,« pravi in dodaja, da se zato vsi toliko bolj trudijo, da bi Muha kuha ljudem pomenila doživetje. Da gostje ne bi zgolj na hitro nasitili želodcev, temveč da bi se imeli lepo. Po dobrem letu vztraja pri prepričanju, da je delež tistih, ki so prisiljeni med delavnikom jesti v mestu in so naklonjeni zdravi prehrani, v Celju vendar dovolj velik, da ima lokal prihodnost. »Zdrava prehrana je tudi to, da resnično skrbimo za dobre surovine in smo pri tem zelo natančni,« pravi in dodaja, da je pri njih še eno pravilo, ki ga nikoli ne prekršijo. Iz kuhinje namreč ne dajo krožnika, ki ga sami ne bi z veseljem izpraznili, čeprav to pomeni, da kdaj pristane med odpadki tudi tisto, kar morda kje drugje ne bi. Način življenja »S Katko delava cele dneve, to je za naju način življenja in drugačnega nisva vajena,« pravi in dodaja, da je v poslu zdaj treba stiskati na vseh koncih in krajih, skušati preživeti ter upati na boljši jutri. »Če sem pošten, tako ravnam že sedem let. Zdaj delamo tako slabo, da še gre, a če bi še malo slabše, bi morali zapreti lokal.« Ob tem se mora sčasoma vendarle pokazati rast, poslovno okolje pa izboljšati. Zgodi se namreč, da kakšen mesec Muha kuha ostane dolžna dobaviteljem, vendar Kozovinc tem nikoli ne obljublja, da bo račun poravnal »že jutri«, temveč pošteno pove, kdaj bo lahko plačal, in je vesel, če mu potem uspe kakšen dan prej. Ob tem še doda, da je res žalostno, da morajo biti dobavitelji gostincem banke, saj si s pravimi bankami kaj veliko ne morejo pomagati. Muha kuha je imela vse do minulega konca tedna vrata odprta le med tednom med 7. in 17. uro. Tako so se ob odprtju lokala odločili zato, ker si je Tadej želel kolektiv, ki bo čim bolj socialno usmerjen in bo zato tudi delavnik prijazen do sodelavcev. Zdaj so ob petkih podaljšali delovni čas do 22. ure, Muha kuha pa je odprta tudi ob sobotah med 12. in 22. uro. »Že prvi konec tedna je bil obisk zelo dob er, zato mi je žal, da se že prej nismo odločili,« pravi in dodaja, da »se denar v gostinstvu dela konec tedna, ko je časa več in lahko gostje posedijo in st več privoščijo«. Med tednom tudi, pojedo na hitro ali nekateri, hrano celo odnesejo s seboj. Kuba družina Ljudje v nakupoealnem središču posedijo ob kavi v lokalu, ki j im je najbližji, v tredišču mesta pa izberejo lokal, kjev se1 dobro počutijo. Zato s es morajo posvetiti vsakemu gostu, kravi Tadzj, kije tudi sam vsak dan po osem ur za točilnim puZtom in med mizami o pubu Kubv Libre, »Nam ljudje ne zamerijo, če so primizi štirje različni sSoli, bi nam pa, če ne bi bili sprejeti tako, kot pričakujejo,« je odločen in takšen pristop do, Vosšov zahteva od vseh zaposlenih. Deset, vseh zapa-slenih za določen čas, zdaj sestavlja Kuba družino, za konec tedna pa bi potrebova- li še občasno pomoč. »A spet ne le za kdaj pa kdaj, temveč bi morali gostje Kuba Libre vedeti, da jim bo vsako soboto postregel nekdo, ki ga že poznajo,« pravi Tadej, ki je pri izbiri sodelavcev res natančen. Da postaneš del Kuba družine, moraš biti »Kubanec«, pravi in opisuje, da je v kolektivu, kjer povprečna starost še ne dosega 30 let, pomembno tudi druženje in prijateljevanje izven delovnega mesta. Vse od začetka pa je skupaj trojica; ob Tadeju in njegovi partnerki Katji Beškovnik še Kristjan Pinosa, ki je vmes sicer menjal službe, a se je vrnil in ustvaril tudi grafično podobo za lokal Muha kuha. IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA »S Katko se poznava od prvega razreda osnovne šole, par sva od osmega razreda. Ona bolje deluje >solo<, drži se v ozadju in v glasbeni skupini bi bila zagotovo bobnarka, jaz pa pevec. A če me imajo v družbi za >carja<, se še kako zavedam, da brez nje ne bi deloval tako. Zato je Mačkor Dijor kot prodajalna izdelkov slovenskih oblikovalcev res čisto, čisto Katkina.« avto c ie i.,i ie Tehnični pregledi, registracije in zavarovanja motornih vozil, d.o.o. 3000 Celje, Ipavčeva ul. 21 Je vaše vozilo tehnično brezhibno? Ste v dvomih? Pridite na na tehnične preglede v Avto Celje, d.o.o. Tehnične preglede opravljamo še v Slovenskih Konjicah, Ravnah na Koroškem in v Radljah ob Dravi. Svetovanje, prodaja in dostava suhomontažnih gradbenih sistemov, mavčnih plošč, izolacijskih materialov, okrasnih letvic, rozet, orodij ter ostalih materialov za zaključna dela. Vse na enem mestu! © Rigips Trgovina z materiali za suho gradnjo SEBA d.o.o. y^w^v LAVA 9/A, 3000 CEUE Tel.: 03/425 70 20, fax: 03/425 70 11 ^ A www.seba.si ^^ ■j1 TJ /% e-mail: seba@seba.si k_/ J2i .D1 Ä CELJE PRAZNUJE 15 Vrtec na Hudinji Novo stavbo Vrtca Tončke Čečeve na Hudinji so oktobra lani začeli graditi delavci idrijskega podjetja Kolektor Koling, 176 otrok pa bo vanjo prišlo septembra. Z novogradnjo bo Celje pridobilo nujno potreben prostor za izvajanje predšolske vzgoje v devetih oddelkih, kar pomeni zagotovitev varstva za do 176 otrok. Vrtec na Hudinji so do konca poletja 2012, ko so star in močno dotrajan objekt porušili, obiskovali zlasti malčki z območja mestne četrti Hudinja in sosednje krajevne skupnosti Škofja vas. Naložba v nov vrtec je ocenjena na malo več kot 2,1 milijona evrov. Že v lanskem proračunu je bilo v občinski blagajni zagotovljenih malo več kot 500 tisoč evrov, preostanek denarja pa bo šel iz letošnjega. Vrtec je zgrajen v dveh etažah, v sklopu zunanje ureditve pa bodo malčki dobili igrišče, starši pa parkirišče in dovozni priključek do vrtca. IS, foto: GrupA V sklopu obnove odseka lokalne ceste od podvoza pod avtocesto do avtobusnega obračališča oziroma križišča na Lopati bodo krajani dobili tudi nov pločnik in kolesarsko stezo, novo javno razsvetljavo in urejeno parkirišče. Hkrati z obnovo cestišča bodo zamenjali tudi cevi obstoječega dotrajanega vodovoda, ki so položene tik ob cesti. Končno denar za lokalne ceste V občinski blagajni je končno malo več denarja za obnovo kar nekaj odsekov lokalnih cest, ki so na asfaltno preplastitev in ureditev pločnikov ali kolesarskih stez čakale že več let. Tako so že delovišča na odseku ceste med Ostrožnim in Lopato proti Šmartne-mu v Rožni dolini, na območju Gaberja v Delavski ulici, na delih Trnoveljske in Partizanske ceste ter Maistrove ulice, na vzhodnem koncu mesta pa se je končno začela obnova podaljška Bežigrajske ceste do meje s šentjursko občino. V mestni H um ovit občini so za urejanje nekaterih lokalnih cest uspeli pridobiti tudi nekaj evropskega denarja. Čeprav ljudje opozarjajo na neurejene lokalne ceste, se včasih tudi zatakne. Tako v mestni občini še vedno ne vedo, ali bo letos obnovljen tudi del Obrtne ulice. Ta zaenkrat ostaja brez pločnika, ker se z lastniki zemljišč ne uspejo dogovoriti glede služnosti, v zadnjem času pa se je v to, da bi dogovor vendarle uspel, intenzivno vključila tudi KS Trnovlje. IS Foto: GrupA Gradbena dela naj bi bila na Hudinji končana junija, zatem pa bo poleti dovolj časa, da dobi končno podobo še notranjost vrtca. Otroci se bodo vanj vselili septembra. Mumovit L — :;SB3B * Murnov it s* www.rinkarna.si SLASCICARNA KAVARNA Romana Oset s.d. Cesta na Ostrožno 136, 3000 Celje Tel.: 03/ 54 73 049; Gsm: 051 212 313 Čestitamo ob občinskem prazniku Vsem našim strankam se pa zahvaljujemo za zaupanje in vas vabimo, da nas ponovno obiščete. DANSTUDIO CELJE Teharska cesta 4 03 620 03 30 www.danstudio-celie.si POMLADNO ZNČANJE KUHBIJ DanKuchen -80% -50% 16 CELJE PRAZNUJE Ljudje dajejo kraju dušo Ob Šmartinskem jezeru še veliko drugih znamenitosti - Kdaj v Šmartnem v Rožni dolini vendarle nov kulturni dom? Za KS Šmartno v Rožni dolini je značilno, da vse pomembnejše dogodke v kraju tudi dokumentirajo in tako ohranijo za naslednje rodove. Tako v društvih ob obletnicah izdajajo zbornike, ob koncu leta poskrbijo za tiskanje koledarja, ki ga letos ob fotografiji kraja krasijo še foto utrinki dejavnosti krajevnih društev, vsak drugi mesec pa poštar v vseh 750 gospodinjstev prinese tudi izvod Šmartinčana, informativnega časopisa KS Šmartno v Rožni dolini. KS je doslej pomagala tudi pri izidu dveh knjig domačinke Marije Trobec; od leta 2003 je kraj bogatejši za kroniko Šmartno v Rožni dolini od davnih do današnjih dni, od leta 2011 pa še za razširjeno izdajo Naše korenine - Ne smemo jih pozabiti, ki so ji priložena tudi družinska drevesa šestih pomembnih šmartinskih rodbin. S približno 2.200 ljudmi, ki živijo v približno 750 gospodinjstvih po 11 zaselkih krajevne skupnosti, bi se Šmartno v Rožni dolini kaj lahko primerjalo z veliko občinami na Celjskem. A Šmartinčani - sicer zelo prijazni ljudje, ki pa privzdignejo obrv, če jih kdo pomotoma imenuje Šmarčani - o ustanavljanju občine ne razmišljajo, zato pa toliko bolj o tem, kako bi se življenje v njihovem kraju lahko še izboljšalo. Ena največjih, a zaenkrat še ne dovolj izkoriščenih danosti, je zagotovo turistični razvoj ob Šmartinskem jezeru, kar tokrat namenoma puščamo ob strani. Šmartno v Rožni dolini je namreč vredno spoznati še drugače. »V teh časih, ko denarja zmanjkuje povsod, se pri nas obnavljajo lokalne ceste, načrtuje se tudi nadaljevanje vodovoda proti Šentjunger-tu, kjer bi istočasno radi še asfalt na preostalem delu ceste med Zlako in Šentjunger-tom,« pravi podpredsednica sveta Ks Simona Anderluh, medtem ko tajnica KS Jelka Jošt dodaja, da prav zdaj v kraju najbolj nestrpno pričakujejo informacije o tem, na katerih območjih bo urejeno javno kanalizacijsko omrežje. Za preostale domačije in dele zaselkov bodo namreč ljudje morali do leta 2017 sami poskrbeti za male čistilne naprave in prav je, da to lahko načrtujejo in za to morda tudi s pridobitvijo občinskih subvencij lažje poskrbijo. Kdaj do denarja? V kraju imajo vrtec in podružnično osnovno šolo. Tisto, kar ljudi najbolj povezuje, pa je bogato razvejano društveno življenje. In tudi zato ker so društva zelo aktivna in ljudje res znajo sodelovati ob pripravi posameznih prireditev, ki so vselej dobro obiskane, ostaja dolgoletna želja in potreba nov kulturni dom. Star, v katerem vadijo domači kulturniki, telovadijo šolarji in v katerem domuje tudi krajevna knjižnica, je namreč res dotrajan. Gradnja novega je že leta del razvojnih načrtov celjske občine, pripravljena je vsa dokumentacija, a to, kdaj bodo začeli rušiti starega in graditi novega, je odvisno od tega, ali bo mestna občina že letos uspela dobiti kaj denarja na različnih razpisih. V novem kulturnem domu bi prostor našla tudi krajevna skupnost, ki je zdaj v stavbi z razpokanimi zidovi, imeli bi večjo knjižnico, zlasti pa bi bilo več primernega prostora za delo društev. O novem odru že sanjajo Nov kulturni dom bo omogočal lažje delo zlasti šestim sekcijam domačega kultur-no-umetniškega društva, ki ga vodi Darja Grdina. Po letu 1906, ko so v kraju ustanovili pevsko društvo, je kulturno poustvarjanje že pred več kot 90 leti nadaljevala gledališka skupina. Ta po vmesnih premorih zdaj že tri desetletja pod režijsko taktirko Anke Dimec deluje skoraj v povsem enakem sestavu. Gleda-liščniki, za katere podmladek vzgajajo v šoli, vadijo ob nedeljah zvečer, saj imajo v svojih vrstah tudi študente, druge sekcije se sestajajo med tednom. Dejavni so Šrangarji, ki ob ohranjanju starega običaja »šranganja« obujajo tudi druge ljudske šege in navade, Ljudske pevke iz Jezerc, moški pevski zbor in od lani znova folkloristi, katerih posebnost je, da med 12 pari pleše kar deset parov, ki so skupaj tudi v zasebnem življenju. Letno pripravijo do 30 nastopov, vsaj polovico doma, preostalo pa so gostovanja v drugih krajih in kot pravi Darja Grdina, so vsepovsod res lepo sprejeti. V društvu pa imajo še eno posebnost - narodnozabavni ansambel KR*TK, ki deluje kot sekcija. Letos pripravlja svojo prvo zgoščenko in ansambel bo ob tem, da bo seveda skrbel za dobro vzdušje, tudi soorga-nizator kresovanja pri Kosovi domačiji v Jezercih. Tradicija kresovanja v tem zaselku sega že v leto 1975, zadnje desetletje pa kres 30. aprila zakurijo pri Kosovih. Prihodnje leto bodo proslavili 40-letnico kresovanja, doslej pa je kres, ki ga je V KS Šmartno v Rožni dolini je 11 zaselkov, in sicer Gorica pri Šmartnem, Slatina v Rožni dolini, Šentjungert, Šmartno, Brezova, Loče, Rupe, Jezerce pri Šmartnem, Pepelno, Otemna in Rožni Vrh. V kraju deluje podružnica vojniške osnovne šole in enota Vrtca Mavrica iz Vojnika. Tako je ostalo še iz časov nekdanje skupne celjske občine. Celjska in vojniška občina dobro sodelujeta in predšolske in šolske dejavnosti tudi zaradi vzpostavitve občinske meje v kraju niso postavljali na novo. RAZVOJNI CENTER PLANIRANJE, d. o. o., CELJE 3000 Celje, Ulica XIV. divizije 14; Telefon: 03/42 74 230, telefax: 03/42 74 260 e-mail: info@planiranie.rc-celie.si; http://www.planiranie.rc-celie.si/ Krajinska ureditev protipoplavnih ukrepov ob sprehajališču ob Savinji Razvojni center PLANIRANJE, d. o. o., Celje deluje že 35 let brez prekinitev v različnih organizacijskih oblikah na območju občin v celjski regiji in širše. Za pravne in fizične osebe izdelujemo prostorsko plansko in urbanistično izvedbeno dokumentacijo (urbanistične in krajinske zasnove, državne prostorske načrte, občinske prostorske načrte, občinske podrobne prostorske načrte), tehnično dokumentacijo (idejne projekte, projekte za pridobitev gradbenega dovoljenja in za izvedbo), študije variant, okoljska poročila in projekte s sorodno vsebino. Posebno bogate izkušnje imamo pri izdelavi, vodenju in usklajevanju projektov pri prenovi starih mestnih jeder, za deponije komunalnih odpadkov, sanacij rudnikov in kamnolomov, izdelavi projektov o demografsko ogroženih območjih, strokovnih podlagah za urejanje obvodnih površin in melioracij, plazov, turistično rekreacijskih območjih, kakor tudi pri izdelavi dokumentacije za urbana območja, stanovanjske soseske, obrtne in industrijske cone, bencinske servise ter prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo. Pripravljali smo različne študije in raziskovalne naloge v okviru ministrstva za infrastrukturo in prostor ter ministrstva za kmetijstvo in okolje. Nekatere projekte smo predstavili tudi mednarodni javnosti (UNESCO Pariz, Avstrija, Italija, Madžarska). Aktivno sodelujemo pri izdelavi recenzij strokovnih nalog, pri seminarjih in srečanjih, svoje delo smo predstavili v domači in tuji strokovni literaturi. Intenzivno smo in sodelujemo pri izvajanju avtocestnega programa, železniškega omrežja, plinovodnega in elektro omrežja, protipoplavnih ukrepov in podobnih projektov. Z dolgoletnimi izkušnjami in znanjem smo si pridobili tudi posebna pooblastila in potrdila o priznanih sposobnostih. Novembra 2007 je Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije skupini zaposlenih v RC PLANIRANJE za študije, strokovne podlage in raziskave na področju prostorskega načrtovanja podelila najvišje stanovsko priznanje ZLATI SVINČNIK. PROSTORSKO, URBANISTIČNO IN KRAJINSKO NAČRTOVANJE, IZDELAVA PROJEKTNE IN TEHNIČNE DOKUMENTACIJE, IZDELAVA POROČIL O VPLIVIH NA OKOLJE, IZDELAVA DOKUMENTACIJE IN NALOG SORODNE VSEBINE Pogled na Šmartno, v ozadju desno je cerkvica sv. Kunigunde na Šentjungertu. CELJE PRAZNUJE 17 »V Šmartnem res dobro sodelujemo; od vrtca in šole do krajevne skupnosti, vsa društva... Pri nas se ne more zgoditi prav nič, da ne bi bilo v priprave vpetih več društev,« pravi Simona Anderluh in v smehu doda, da so »Šmartinčani pač vsi vsepovsod«. obiskalo tudi že tisoč ljudi, manj kot 500 pa jih ne našte-jejo nobeno leto, zaradi res slabega vremena odpadel le enkrat. Kot pravi Matej Kos, brez pomoči gasilcev in drugih društev tega ne bi zmogli, res pa je, da postaja kresovanje zadnja leta zaradi številnih predpisov vse bolj zapleteno. Zato pa zaradi nedavnega žledoloma letos ne bo težav, kje nabrati les, da bo kres lepo in dolgo gorel. Od ognja do vode A gasilci še zdaleč niso več v pomoč ljudem le takrat, ko kje zagori. V minulih tednih so imeli ogromno dela, ko so odpravljali posledice žledolo-ma in poskrbeli, da so vse ceste spet prevozne. Kot dodaja predsednik PGD Rafael Gro-belnik, je 140 gasilcev, med katerimi je kar tretjina mladih, od lani zelo ponosnih na nov Mercedesov gasilski avtomobil. Za vozilo s pet kubičnih metrov prostorno cisterno, ki je stalo več kot 200 tisoč evrov, je 90 odstotkov denarja prispevala mestna občina, sami pa so približno 30 tisočakov, ki so jih zbrali s pomočjo donatorjev in s prihranki iz lastne blagajne, namenili za nadgradnjo in predelavo. V Šmartnem gasilci namreč v sušnih obdobjih leta še vedno razvozijo približno 400 kubi-kov vode, saj v vseh zaselkih še nimajo javnega vodovoda. »Na srečo pa imajo vodovod vse večje kmetije, tako da je Z leve: Rafael Grobelnik, Matej Kos, Darja Grdina, Valerija Grobelnik, Silva Jug, Simona Anderluh in Jelka Jošt Med devetimi društvi, ki delujejo v Šmartnem, je najmlajše tako po stažu kot po članstvu Društvo mladih Šmartno, Planinska sekcija Šmartno pa bo letos praznovala 30-letnico. V kraju je dejavna tudi krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB, lovci pa so vključeni v Lovsko družino Kajuh. dela vendarle manj,« pravi Grobelnik. Z roko v roki Kot pravita predsednica društva upokojencev Valerija Grobelnik in predstav- nica krajevne organizacije Rdečega križa Silva Jug, v Šmartnem ogromno dejavnosti za krajane pripravljajo skupaj. »In še na župnijsko karitas ne smeva pozabiti,« se strinjata in dodajata, da je delo vseh treh usmerjeno v skrb za starejše, zato tudi pripravljajo redna srečanja starejših nad 70 let, obiskujejo in obdarujejo ostarele ob pomembnejših praznikih, jim voščijo ob praznikih. »Upokojenci se radi družimo, prirejamo izlete in mesečne pohode v okolico, letos pa smo tri celo sodelovale v spomladanski čistilni akciji,« v smehu pove Valerija Grobelnik in dodaja, da je bilo sodelovanje pri urejanju okolja res le simbolično, saj so tu glavnino dela opravili člani drugih društev in seveda vsi krajani. Kot pravi Silva Jug, v Rdečem križu ob starejših mislijo tudi na družine, prirejajo različna predavanja in svetovanja, zlasti pa na najmlajše, saj je lani na posebni prireditvi Božiček obdaril kar 200 otrok, mlajših od deset let. IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA plftenine/raio vrhunske metražne tkanine in Pletenine Špenko NOVA KOLEKCIJA POMLAD - POLETJE EK center - Mariborska cesta 88, Celje (pri Pikapolonici, Deichmannu) telefon: 03 82 80 820 18 CELJE PRAZNUJE Dijaški dom pod šolsko streho Naslednji teden bo prelomen za prihodnost Dijaškega doma Celje, saj bo 16. aprila dom v celoti pripojen k celjski srednji šoli za gostinstvo in turizem. Ravnatelj šole Iztok Leskovar se zaveda, da jih v prihodnjih mesecih čaka veliko dela in da ne bo lahko poskrbeti za čim boljše bivanjske razmere, ki naj bi dijake v domu pričakale septembra. Sicer pa se je minuli petek končal vpis v dijaške domove za novince, ki bodo v prihodnjem šolskem letu nadaljevali šolanje izven svojega domačega kraja in bodo zato med tednom bivali v dijaških domovih. V Celju je bilo razpisanih sto prostih mest za novince, v razpisnem roku pa so prejeli 24 prijav. Kot pojasnjuje ravnateljica doma Milena Čanžek, je to manj, kot so pričakovali, in tudi manj v primerjavi z letošnjim šolskim letom, ko v domu biva 115 dijakov. Glede na to, da nekateri zaradi konca šolanja odhajajo, naj bi jeseni v domu živeli 103 dijaki, ob njih pa še 20 študentov. IS, foto: GrupA ANGLEŠČINA ZA OTROKE od 3 mesecev do 19 let ^ učenje po naravni metodi ^^^^ I www.helendoron.si V Cehu! I celje@helendoron.com BREZPLAČNA predstaviWenaunccL 070 600 100 Tudi vaš dojenček je jezikovni genialec Po oceni ravnatelja Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje Iztoka Leskovarja je najbolj nujna energetska obnova stavbe, saj ima dijaški dom izredno potratno zasnovano ogrevanje in zaradi tega velike izgube toplote. Prav tako bi radi vsaj nekoliko prenovili tudi opremo dijaških sob. Odrasli imamo z učenjem tujih jezikov bolj ali manj težavne izkušnje. Ob dejstvu, da na svetu obstaja skoraj sedem tisoč jezikov, se ljudje sporazumevamo s sila različnimi glasovi in eksotičnimi zvoki. Človeški genialci - vsi otroci, stari manj kot eno leto - so se sposobni do popolnosti naučiti kateregakoli med njimi. Vzporedno celo tri ali štiri hkrati. Do trenutka, ko se začnejo jezikov učiti v šoli, pa je ta vlak večinoma že odpeljal. Se vam še vedno zdi nespametno dojenčka vpisati na tečaj tujega jezika? Helen Doron center, edini s prilagojenim programom za otroke od treh mesecev naprej, je na voljo tudi v Celju. Strokovnjaki se strinjajo, da lahko otroci tuj jezik do stopnje rojenih govorcev brez težav osvojijo do sedmega leta. Potem začne ta sposobnost učenja skokovito upadati. Do konca puber- tete praktično »pademo« z grafa. Dr. Patricia Kuhi, ena vodilnih ameriških jezikoslovk, je raziskovala, kako in zakaj se to zgodi. Ugotovila je, da otroci v prvem letu s statistično natančnostjo od vseh možnih glasov izberejo tiste, ki so lastni njihovemu maternemu jeziku. Za razliko od odraslih dojenčki razlikujejo glasove vseh obstoječih jezikov na svetu. Ko iz govorice izberejo zanje pomembne, se jih v nadaljevanju učijo zlagati v vedno zahtevnejše jezikovne strukture. Če so v tem času sistematično izpostavljeni tujemu jeziku -poskusi so pokazali, da zgolj televizija nima nobenega učinka - se v otrokovih možganih dobesedno vzpostavi infrastruktura dvojezičnega govorca. To pa je natančno tisto, kar dr. Ranko Rajovič, avtor knjige IQ otroka -skrb staršev, označuje za eno bistvenih prednosti za razvoj otrokovih intelektualnih zmožnosti v kasnejših letih. Dvo- ali večje- zični otroci tako nimajo samo jezikovne prednosti, ampak mnogo lažje osvajajo znanje na vseh področjih za vse življenje. - Mnenje starša: Priznam, da sem bila na začetku zelo skeptična. Bolj po spletu okoliščin kot mojega razumevanja stvari, je naš štiriletnik pristal v skupini Helen Doron v Celju. Bila je zanimivo opazovati način dela. S pristopom, ki sem ga tam mimogrede osvojila, sva se doma v rekordnem času zelo učinkovito učila pesmice za v vrtec. Po nekaj mesecih pa me je čisto »sezulo«, ko sem ga med vožnjo za mojim hrbtom nenadoma slišala, kako se pogovarja s svojim dojenCka-stim bratcem: »You are small, I am big.« Lahko si mislite, da sem brez oklevanja vpisala tudi mlajšega. Aleksandra, Šentjur Drugih deset let Univerze za . življenjsko obdobje Pomembnejši dogodki iz zgodovine U3O pri Osrednji knjižnici Celje, od katerih so mnogi pustili pečat tudi v širši javnosti, so objavljeni na spletni strani knjižnice: http://www.ce.sik.si/si/starejsi/137/details.html. Univerza za III. življenjsko obdobje (U3O) je ena najobsežnejših dejavnosti v Osrednji knjižnici Celje. Starejšim ljudem nudi raznoliko izbiro neformalnih izobraževalnih programov, ki prispevajo pomemben delež h kvaliteti življenja. Pomenijo namreč potrjevanje njihovih ustvarjalnih in intelektualnih sposobnosti ter vzbujajo pozitiven odnos do življenja in starosti. Kvalitetno delo in zadovoljstvo s programi je po desetih letih opazila tudi lokalna skupnost, ki je praznovanju 10. obletnice dodala posebno priznanje, odmevno tudi v medijih. Mnogi so za U3O takrat slišali prvič, mnogi so zanjo vedeli, a si niso prav predstavljali, kaj pomeni, a tudi naziv univerza jim je deloval rahlo strašljivo. Ko so jo spoznali, so se z veseljem pridružili in našli sebi primeren, morda že dolgo želen in iskan izobraževalni program. U3O se je pridružilo vsako leto več novih članov, kar pomeni več skupin in več želja. Tako bo naslednjih deset let zaznamovanih ne le s širitvijo članstva, ampak tudi z vedno večjo izbiro in različnostjo izobraževalnih programov. V tem študijskem letu je tako v 27 različnih izobraževalnih programov (47 krožkov in 3 delavnice) vključenih 645 slušateljev. Na spletni strani knjižnice so o dejavnostih U3O vse leto na voljo aktualne informacije, ob začetku novega študijskega leta pa izobraževalne programe predstavimo tudi na zloženki. Da se članstvo zvišuje, so »krivi« tudi bolj osebni nagovori med prijatelji in znanci, predvsem tistih članov, ki so z naborom izobraževalnih vsebin zadovoljni. Nekaj jih je z nami že dvajseto leto, nekateri pa se vključijo le za posamezno izobraževanje. Kot povsod po Sloveniji je tudi v Celju v programe vključenih približno 80 odstotkov žensk. Kljub temu imamo pri učenju nemščine tudi povsem moško skupino. Kakšno je študijsko leto? Septembra se lahko vpišete ali obnovite članstvo in izberete izobraževalni program, ki vas zanima. Kot v šoli tudi mi najbolj zagnanim »prvošolcem« svetujemo: »Ne preveč hkrati, da ne bo zadrege.« Čeprav domače naloge niso pravilo in se znanje ne ocenjuje, je pri starejših študentih pogosto opazen ponos v smislu »znati je treba vse najbolje«. Večina jih obiskuje eno ali dve skupini, nekaj pa jih ima U3O na urniku skoraj vsak dan. Krožki se začnejo oktobra, srečujejo pa se enkrat tedensko po dve šolski uri. Mentorji so zunanji sodelavci in plačilo mentorskih ur je poleg skoraj simbolične članarine edini strošek udeležencev izobraževanja. U3O je vključena v mrežo Slovenska univerza za III. življenjsko obdobje, ki vključuje 46 univerz iz različnih krajev Slovenije. Te so formalno različno organizirane; mnogo je samostojnih društev, druge delujejo v okviru javnih zavodov, od tega tri v knjižnicah. Povezuje jih tudi skupno načelo, da je Univerza za III. življenjsko obdobje »izobraževalno gibanje, ki temelji na organizirani izmenjavi znanja, izkušenj in kulture članov študijskih skupin«. Pogled naprej Starostna sestava prebivalstva Slovenije naj bi se v naslednjih 50 letih zelo spremenila. Do leta 2060 bo več kot 64 let star povprečno že vsak tretji prebivalec. Način in kakovost življenja starejših postajata vse pomembnejša za celotno družbo. Vloga vseživljenjskega učenja je tu izjemno pomembna. Članstvo v U3O skladno s staranjem populacije že zdaj narašča, zato bosta način organiziranosti in vir financiranja dejavnosti za starejše izziva, ki se ju bo v naslednjem desetletju nujno treba lotiti. Na tem področju so aktivne mnoge druge inštitucije, vendar je knjižnično okolje specifično, saj nudi s pestrim izborom knjižničnega gradiva vsem vrstam učenja odlične spodbude in uporabnikom knjižnice prostor za kulturno druženje tudi zunaj časa organiziranih dejavnosti. SLAVICA HRASTNIK KRONIKA INFO / AKCIJA 19 Gorivo gre kot za šalo Pretekli teden so tatovi spet »delovali« na avtocestnem počivališču. Tokrat v Tepanju. Kaznivo dejanje je prijavil romunski voznik tovornega vozila, ki so mu v nočnih urah, medtem ko je počival, iz rezervoarja vozila ukradli 250 litrov goriva. Enako se je zgodilo tudi na počivališču Lopata, kjer je brez najmanj 370 litrov goriva ostal voznik madžarskega tovornega vozila. Storilcev policisti niso našli. Soseda rešila sosedo V Babni Reki na območju Šmarja pri Jelšah se je v ponedeljek skoraj zgodila drzna tatvina. Preprečila jo je - soseda. Pet moških se je pripeljalo do ene od stanovanjskih hiš. Medtem ko je eden zamotil lastnico s pogovorom, so trije poskušali vstopiti v hišo skozi vrata na zadnji strani objekta. Pri tem jih je opazila soseda in jih pregnala. Šmarski policisti so osumljene kmalu po dogodku ustavili v Kozjem in jim odvzeli prostost. Padel z lestve V torek dopoldne se je zgodila nesreča na Partizanski cesti v Celju. Moški naj bi zaradi manjših del splezal na streho svoje hiše in pri tem padel z lestve. Pri padcu se je telesno poškodoval, zaradi česar so na teren morali tudi reševalci nujne medicinske pomoči zdravstvenega doma Celje. Poškodovanega so odpeljali na zdravljenje v Splošno bolnišnico Celje. Ni mu »uspelo« vlomiti v trezor Iz podjetja v Veselovi ulici v Celju so v začetku tega tedna neznanci ukradli več medeninastih vodovodnih priključkov, vrednih dobrih dva tisoč evrov. V Bezenško-vem Bukovju pa so storilci poskušali krasti v eni od stanovanjskih hiš. V hišo so prišlo skozi pritlično okno in poskušali z nožem vlomiti v trezor, kar jim ni uspelo, zato so hišo zapustili. Več »sreče« je imel tat, ki je vlomil v hišo na območju Vrbja in odnesel za tisoč evrov zlatnine. Nekaj zlatega nakita pogrešajo tudi lastniki hiše na Mariborski cesti v Celju, brez večje vsote denarja pa so ostali lastniki hiše v Selah na območju Šmarja pri Jelšah. Kolesa, takšna in drugačna V teh dneh so tatovi na Celjskem spet kradli kolesa. V Gosposki ulici v Celju je nekdo odpeljal moško gorsko kolo, vredno okoli 800 evrov. Iz Opekarniške ulice - izpred dvorane Zlatorog - pa je prav tako v torek izginilo kolo s pomožnim motorjem. Kolo so neznanci ukradli pred dnevi še iz kleti ene izmed stanovanjskih hiš v Vodnikovi ulici v Celju. Poleg tega je vlomilec odnesel še udarno kladivo in več ročnega orodja. Škode je za najmanj tisoč evrov. Po kolo - eno samo - pa je te dni prišel tudi nepridiprav v Malgajevo ulico v Celju. Iz enega izmed tam parkiranih osebnih vozil je namreč demontiral sprednje desno kolo. Padla in umrla O tragičnem dogodku pri delu so policisti ta teden poročali z območja Plešivca. Usodna delovna nesreča se je zgodila v ponedeljek. Kmalu po 20.30 je 60-letna ženska med krmljenjem živine padla skozi odprtino na skednju. Zaradi padca približno štiri metre globoko v spodnjo etažo skednja je dobila tako hude poškodbe, da je umrla na kraju nesreče. Delovna nezgoda se je zgodila tudi v Hrastovcu pri Velenju, in sicer v ponedeljek opoldne. Delavec se je huje poškodoval pri spravilu lesa v gozdu. Prvo pomoč so mu nudili velenjski reševalci, ki so ponesrečenca z zlomljeno nogo oskrbeli na kraju, nato so ga odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. —že 691et— novi tednik Ogenj tudi nad avto Zagorelo je v objektu v Platinovcu na območju občine Šmarje pri Jelšah. Požar, ki je izbruhnil v garaži, so z ročnimi gasilniki pogasili stanovalci, na kraj pa so prispeli tudi prostovoljni gasilci iz Šentvida pri Grobelnem in Šmarja pri Jelšah. Ogenj je poškodoval opremo v prostoru garaže in tudi v njej parkirano osebno vozilo. Vzrok in višina škode še nista znana. SŠol Po lanskem izrednem odmevu bralcev, ki ste nam poslali zanimive potopise s potovanj po Sloveniji in tujini, tudi letos nadaljujemo akcijo Navdušite nas s potopisom. Kako in do kdaj lahko sodelujete, vam pojasnjujemo v nadaljevanju. Navdušite nas s potopisom! Izognite se zgolj suhoparnemu naštevanju, pričarajte nam eksotične oddaljene in morda tudi bližnje kraje, skrite pred našim nosom, začinite še s kakšno prigodo, ki nam bo slikovito ponazorila utrip kraja in način življenja domačinov. Skratka, potegujte se za najboljši potopis po izboru naših bralcev. Kako? Enostavno. Upoštevajte nekaj naših napotkov in se držite predpisane dolžine: največ pet tisoč znakov in najmanj tri zanimive fotografije z zgovornimi podpisi. Potopise s potovanj po Sloveniji in tujini nam lahko pošljete do vključno 31. maja 2014. Objavljati jih bomo začeli 5. junija. Seveda po minimalnem vstopnem pragu, kar pomeni, da morajo zadostiti zapisanim pogojem, temeljnim zakonitostim potopisa in slovenskega jezika. In ne spreglejte še enega pogoja za sodelovanje: pišete lahko vsi, ki živite v kateri od 33 občin na Celjskem, ki jih »pokriva« Novi tednik. Potopise bomo oštevilčili, ob vsakem objavili še vašo fotografijo in kratko predstavitev, kdo ste in kaj počnete, ter dodali še kupon za glasovanje. Bralci Novega tednika bodo glasovali in izbrali najboljši potopis. Glasovanje bo trajalo od 5. junija do vključno 31. avgusta 2014. Zmagovalca po izboru bralcev bomo razglasili 11. septembra 2014. Lov na najboljši potopis po izboru bralcev je odprt! MajboljŠi CWtOT bo prejel TiagmdO Svojo fotografijo s kratko predstavitvijo in potopis (besedilo in ločeno priložene fotografije v čim večjem formatu) nam . . *r že lahko pošljete na e-naslov tednik@nt-rc.si. £ pOtOValnUTL pridUlOTTl. Med bralcu ki boste pridno glasovali, pa bomo prav tako izžrebali nekoga, ki mu bomo polepšali življenje. te nam pridno pošiljali kupo 20 ŠPORT Podvig v idealnem trenutku Rekorder v 1. SNL Gobec prejel kartona v eni minuti - Gledalci ogorčeni, nato navdušeni Miha Zajc (desno) je v 79. minuti izkoristil napako vratarja Krke in sledilo je upravičeno veselje na igrišču in tribuni. V soboto je bilo odigranih vseh pet tekem 25. kroga v 1. slovenski nogometni ligi. Velenjčani so z remijem v Zavrču zadržali tretje mesto, imeli pa so možnost, da bi se povzpeli na drugo. Celjani so dobili izjemno pomembno tekmo in se od predzadnje Krke oddaljili za šest točk. Zmagali so po velikem preobratu z igralcem manj. Sredi 1. polčasa je sodnik Bojan Mertik (Odranci) brez pravega razloga v eni minuti pokazal dva rumena kartona Seba-stjanu Gobcu. »Glave so bile razgrete, igra bojevita, a sodnikovi odločitvi sta bili smešni. Med dvobojem sem želel preskočiti tekmeca, ko sem padal, pa sem mu nehote stopil na nogo. Četrti sodnik je vpil glavnemu in ta mi je pokazal rumeni karton. Potem sem želel žogo poslati v kazenski prostor, tekmec je pritekel v blok, udaril sem žogo, bil je kontakt tudi z njim. Toda ni bilo nobene namere glede prekrška. Sledil je drugi rumeni karton ... Česa takšnega še nisem doživel v svoji karieri!« je razlagal celjski kapetan. Peric je obležal kot »mrtev«, deset minut kasneje pa je dosegel gol. Po razpletu je Gobec dodal: »Glede igre fantov v drugem polčasu sem ostal brez besed. Lahko samo Panorama KOŠARKA 1. SL, liga za prvaka, 5. krog: Krka - Zlatorog 87:61; Pavič 18, Lapornik 15; Mitro-vic 16, Miloševic 15, Jurak, Dimec 10, Abramovič 4, Sa-mojlovič 3, Sirnik 2, Maraso-vič 1, Hopsi - Rogaška 75:71; Wangmene 19, Jagodnik 16, Atanackovič 15, Mulalič 13, Vašl, Godler 6; Mijovič 18, Nikolič 13, Koštomaj 11, Miljkovič 8, Čebular 5, Pelko 3. Vrstni red: Helios 7, Union Olimpija, Krka 6, Hopsi, Rogaška 5, Zlatorog 4. 1. SL, liga za obstanek, 6. krog: Grosuplje - Elektra 74:61; Krubally 19, Krušič 16; Rizman 11, Zagorc, Priest 10, Bajramlič 7, Bukovič 6, Brči-na 5, Dimec 4, Kosi, Šlutej, Hasič, Podvršnik 2, Tajfun - Maribor 75:64; Držic 20, M. Sebič 11, Veličkovič 10, Primorac, Tomaševič, Za-dnik 8, Zimic 7 Petkovič 2, S. Sebič 1; Lopičič 12, Ferme 11. Vrstni red: Grosuplje 37, Portorož 34, Elektra, Maribor 33, Slovan, Tajfun 32. 1. SL (ž), 2. tekma polfina-la končnice: Domžale - Athlete Celje 42:103; Prezelj 12, Špacapan 7; Gajic 18, Lisec 17, Abramovič 16, Hamro-uni, Osterman 12, Boada 5, Ocvirk 2. NOGOMET 1. SL, 25. krog: Celje - Krka 2:1 (0:1); Verbič (74), Bajde (78); Peric (33), Zavrč - Rudar rečem, da se tako branijo barve kluba. Čestitam vsem in upam, da bodo pojutrišnjem vse skupaj ponovili.« To ni darilo V drugem delu so se Celjani srčno borili, kar se jim je obrestovalo. Izenačili so v 74. minuti po udarcu z glavo Benjamina Verbiča, nekaj minut kasneje pa je zadel še Gregor Bajde. Miha Zajc je namreč odvzel žogo vratarju Obradoviču in imenitno podal. Dan pred tekmo je imel 1:1 (1:1); Smrekar (32); Črn-čič (44), Triglav - Maribor 0:2 (0:1), Gorica - Olimpija 0:0, Domžale - Koper 3:1 (1:1). 2. SL, 19. krog: Šmartno 1928 - Krško 3:2 (1:0); Jelen (31, 73-11 m), Omerovič (91), Kalcer Radomlje - Šampion 2:1 (1:0); Hodžič (90). Vrstni red: Dob 45, Radomlje, Aluminij 36, Šmartno 31, Ankaran, Veržej 28, Krško 25, Šenčur 24, Šampion 11, Bela krajina 3. ROKOMET 1. SL (ž), drugi del, 6. krog: Zelene doline Žalec - Celje Celjske mesnine 26:25 (14:10), Velenje - Krka 31:22 (13:11). Vrstni red: Zagorje 44, Celje 31, Žalec 30, Velenje 28, Krka 27. (MiK) Športni kodelar Četrtek, 10. 4. KOŠARKA 1. SL, liga za obstanek, 7. krog: Maribor - Elektra (20). 1. SL (ž), končnica, 1. tekma finala, Celje: Athlete - Triglav (19.30). Sobota, 12. 4. NOGOMET 1. SL, 26. krog: Celje - Triglav, Novo mesto: Krka - Rudar (16.30). 2. SL, 20. krog: Ankaran - Šmartno 1928 (16.30), Slovenske Konjice: Šampion - Dob (16.30). trener Miloš Rus 52. rojstni dan. Preden je fante povabil na pijačo, je rekel: »To ni bilo darilo za rojstni dan, to je bila >bomba<.« Potem je pojasnil: »Kakšno darilo? Saj smo vsi na klopi vključno z gledalci trpeli. Toda obrnili smo rezultat.« Glede tekme je priznal: »Izredno slabo smo začeli zelo pomembno tekmo. Bili smo neodločni. Krka se ni zgolj branila, bila je nevarna. Ne želimo komentirati izključitve Gobca, toda če rekorder po številu ROKOMET 1. SL, 4. krog lige za prvaka, Velenje: Gorenje - Sevnica (19). 1. SL (ž), drugi del, 6. krog: Celje Celjske mesnine - Zagorje (19), Novo mesto: Krka - Zelene doline Žalec (19.30). KOŠARKA 1. SL, liga za prvaka, zaostala tekma 1. kroga, Polzela: Hopsi - Krka (20). Nedelja, 13. 4. ROKOMET 1. SL, 4. krog lige za prvaka: Maribor - Celje Pivovarna Laško (19). KOŠARKA 1. SL (ž), 2. tekma finala, Kranj: Triglav - Athlete (17). Sreda, 16. 4. NOGOMET 1. SL, 27. krog: Gorica - Celje (20), Koper - Rudar (20.05). 2. SL, 21. krog: Šmartno 1928 - Veržej, Bela krajina - Šampion (16.30). KOŠARKA 1. SL , liga za prvaka, 7. krog, Laško: Zlatorog - Helios, Novo mesto: Krka - Hopsi (19), Rogaška - Union Olimpija (20). 1. SL, liga za obstanek, 8. krog, Šentjur: Tajfun - Slovan (19), Šoštanj: Elektra - Portorož (20). 1. SL (ž), 3. tekma finala, Celje: Athlete - Triglav (18). nastopov v naši ligi dobi dva kartona v eni minuti . Vložili smo vso svojo energijo z igralcem manj in ustvarili pritisk. Tudi s kančkom sreče smo vknjižili tri točke, ki imajo dvojno vrednost.« Vzeli vse, ne nič Med najboljšimi je bil znova Benjamin Verbič. Že v Ljudskem vrtu je dobil skok pred vrati po podaji s kota in podal Raj-šlu za gol, tokrat je hitro utekel v kazenski prostor, žogo pričakal z glavo in jo natančno usmeril v mrežo: »V drugi del smo krenili na vse ali nič. Dosegli smo resnično lepo zmago.« Za izenačenje je podal Tadej Žagar Knez: »V razburljivi tekmi nam v prvem delu ni šlo prav nič od nog, potem pa smo zasluženo slavili. Imel sem nekaj priložnosti za predložke, pa se ni izšlo, v nadaljevanju pa sem le uspel.« Amel Mujčino-vič bo pred vrati stal tudi v soboto proti Triglavu: »Za garanje si fantje zaslužijo veliko pohvalo. Toda s tem se ne smejo zadovoljiti.« »Beni« in »Bajc« V Areni Petrol je Krka, to je treba priznati, šokirala s precej napadalno taktiko. Z agresivnim pristopom je LESTVICA 1.SNL MARIBOR 25 15 4 6 55:26 49 LUKA KOPER 25 13 5 7 32:28 44 RUDAR 12 7 6 36:20 43 GORICA 11 8 6 41:22 41 ZAVRČ 11 410 38:43 37 DOMŽAL! 9 8 8 41:29 35 OUMPIJA 9 511 29:35 32 CELJE 7 612 22:36 27 KRKA 6 316 20:46 21 TRIGLAV 4 615 24:53 18 onemogočala celjsko igro. Trener belih z Dolenjske Adnan Zildžovič, ki je za Celje igral spomladi leta 1996 in 2000, je dejal: »Odigrali smo sanjski prvi polčas, dosegli gol in dvakrat zadeli okvir vrat. Toda izjemno kljubovanje Celjanov je odločilo srečanje. Čestitam jim za fanatično borbo. Glede kvalitete bi izpostavil Verbiča in Bajdeta.« Kar štiri tekme naslednjega kroga se bodo začele istočasno, v soboto ob 16.30, tudi Celje - Triglav in Krka - Rudar. Boj za obstanek se nadaljuje. Bitka je dobljena (z veliko ranjenci), vojna še ne. DEAN ŠUSTER Foto: DAMIR MRKONJIČ Podgrajškova in Jelenko V Zrečah so slovesno razglasili najboljša športnika leta 2013, tekvondoistko Kristino Podgrajšek in nordijskega biatlonca Marjana Jelenka. Podgrajškova, članica TK Zreče, je bila tretja na evropskem prvenstvu v kategoriji do 57 kilogramov. Jelenko uspešno nastopa v svetovnem pokalu, na svetovnem prvenstvu je bil na mali skakalnici sedmi. Odbojkarska ekipa leta, Čebelice Zreče, se lahko ponaša z devetim mestom v DP. Priznanji za zaslužnega športnega delavca sta prejela Rok Rebernak (NK Zreče) in Vili Potočnik (ŠRD Swaty Comet). Priznanja za perspektivne športnike so podelili Alenu Bračku (te-kvondo), odbojkaricama Anji Potočnik in Tanji Podvršnik ter nogometašu Blažu Videčniku. BJ Prireditev je popestril svetovni deskarski prvak v slalomu Rok Marguč (desno). NA KRATKO Štirje med deset Celje: Plavalni klub Neptun je pripravil tradicionalni, že 19. velikonočni plavalni miting. Udeležilo se ga je 217 plavalcev iz 20 slovenskih klubov. Neptunovci so osvojili 76 kolajn, 36 zlatih. Štirje so se uvrstili med deseterico najboljših na mitingu, Anemari Košak, Gašper Frece, Katja Petrič in Luka Nosan. Manjkal je Andrej Resnik, ki je s slovensko kadetsko reprezentanco plaval na četveroboju v Beogradu in na 1.500 metrov osvojil četrto mesto. Novinke četrte Braslovče: Mlade odbojkarice Braslovč so osvojile četrto mesto v državnem prvenstvu. Kazalo je celo še bolje v njihovi premierni sezoni v prvoligaški druščini, toda v boju za tretje mesto so morale priznati premoč Formi-su, najprej v svoji dvorani, potem pa še pred 500 gledalci v Hočah. V soboto so bile tekmice znova boljše s 3:2. Trener Zoran Jerončič je vseeno čestital svojim odbojkaricam. Opravil je veliko delo, če ga bo nadaljeval, potem bodo Braslovčanke še občutno napredovale. Deseterica na EP! Rogla: Na evropskem prvenstvu konec meseca v francoskem Montpellierju bo nastopilo 14 slovenskih judoistov, od tega kar deset iz celjskega Sankakuja, Petra Nareks, Tina Trste-njak, Nina Miloševič, Anka Pogačnik, Ana Ve-lenšek, Lucija Polavder, Matjaž Trbovc, Adri-jan Gomboc, Roki Drakšič in Mihael Žgank. Trenutno se varovanke in varovanci Marjana Fabjana pripravljajo na Rogli. (DŠ) ŠPORT 21 Sutajeva za peto zaporedno zmago Lokalni derbi odločen v zadnjih sekundah Tana Sutaj se je v zadnjih sekundah prebila skozi celjsko obrambo in dosegla gol za zmago. V 6. krogu lige za prvaka pri rokometašicah je bil derbi v Žalcu, kjer je zasedba Zelenih dolin gostila Celje Celjske mesnine. Domačinke so zmagale s 26:25, potem ko je odločilni gol dve sekundi pred koncem tekme dosegla Tana Sutaj. Žalčanke so ob polčasu vodile za štiri gole (14:10), potem pa so jih gostujoče igralke v zadnjem delu tekme ujele. Celjanke so po treh golih zaostanka osem sekund pred koncem znova izenačile, na 25:25. Po minuti odmora domačega trenerja Dejana Tomazinija je na sceno stopila Tana Sutaj. Vzela je žogo v svoje roke, švignila mimo gostujoče obrambe in dve sekundi pred iztekom igralnega časa vpisala odločilni gol na tekmi. Adut sproščenost »To je bila super tekma, to so pravi derbiji za končno tretje mesto. Na koncu smo zasluženo zmagali, ko se nam je izšlo v zadnjih sekundah. Če bi osvojili le točko, bi bilo tako, kot da bi izgu- bili, kajti celotno tekmo smo vodili. Naš niz se nadaljuje, a moramo ostati mirni. Gremo s tekmo na tekmo, potem pa bomo videli, kaj nam bo to prineslo. Smo pa sproščeni od osvojitve tretjega mesta na zaključnem turnirju pokalnega tekmovanja. Takrat se nam je odprlo,« je dejal domači trener Dejan Tomazini. Pri Žalčankah je bila z devetimi goli najučinkovitejša Sabina Majcen. Slab finiš Gostujoči trener Rajko Begovič je rekel: »Tudi nam se je pripetilo, da smo enkrat potegnili kratko. Do zdaj nam je uspevalo, tokrat nam izdihlja-ji tekme niso bili naklonjeni. Kljub poškodovanima Kaji Krebs in Piji Hren nam je uspelo dobro igrati. Čestitam igralkam na prikazanem. Zdaj iščemo nove priložnosti. Upamo na najboljše. Na začetku sezone smo si želeli uvrstitve v končnico, zdaj pa smo na visokem drugem mestu. Še naprej moramo delati v smeri, da se te mlade igralke uspešno kalijo.« Pred Celjem je še vedno le Zagorje, ki bo igralo finale s Krimom. Izgubile že prej Alja Jankovič je v dresu poraženk dosegla le en gol: »Žal se nam tokrat ni izšlo. Čestitke domači ekipi, ki je bila predvsem v prvem polčasu veliko boljša, ko je vodila za štiri oziroma pet golov, me pa smo izgubile preveč žog. V nadaljevanju smo ujele nasprotnice, vendar pa sreča ni bila na naši strani. Ne moremo pa dejati, da smo tekmo izgubile v zadnjih osmih sekundah. Prej smo jo že, ko bi morale bolje odigrati. V nadaljevanju sezone bo treba dati vse od sebe, da zadržimo visoko tretje mesto.« Najbolj učinkovita je bila Jasmina Pišek s šestimi goli. Z nekaj sreče Žalske rokometašice so prišle do četrte zaporedne zmage. Presenetljivo zmago proti Zagorju so potrdile z novo, s katero so se Celjankam na lestvici približale na vsega točko. »Ta tekma je bila resnično težka, saj imamo težave z boleznijo in zato nismo trenirale v popolni postavi. Vedno ne moremo odlično odigrati, a tudi tokrat nam je uspelo. Bilo je tudi nekaj sreče v lokalnem derbiju. S Celjankami je vedno težko. Vselej pa se moraš boriti povsem do konca in to se nam je izplačalo. Čestitam vsem dekletom,« je po novi zmagi dejala Tana Sutaj, ki je odločila tekmo 6. kroga. Celjske rokometašice bodo v soboto gostile Zagorje, Žalčanke pa bodo gostovale pri Krki. MITJA KNEZ Foto: arhiv NT (GrupA) Celjanke v lov na deseti naslov Celjske košarkarice bodo danes odigrale prvo tekmo velikega finala državnega prvenstva. V njem se bodo po pričakovanjih pomerile s Triglavom iz Kranja, ki pa je v polfinalu šele v tretji, odločilni tekmi premagal Grosuplje. Athlete je v dveh polfinalnih tekmah Domžale preskočil s koš razliko 111! V domači dvorani je zasedba trenerja Damirja Grgiča zmagala s 97:47, zatem v Domžalah s 103:42: »Ne glede na rezultat mislim, da smo dobro izkoristili polfinale. V dveh tekmah smo še dodatno dvignili formo in utrdili samozavest. Finale pričakujemo maksimalno pripravljeni.« Favoritinje Zdi se, da so Celjanke v pravem trenutku ujele izvrstno formo. »Na kroženju imamo deset igralk, ki lahko v vsakem trenutku pomagajo. Menim, da Triglav pričakujemo zelo motivirani in željni dokazovanja. To je za trenerja najbolje oziroma najlažje, ko občuti dobro vzdušje v ekipi. Smo manjši favoriti in od tega nikakor ne želimo bežati. Še več. Dokazati moramo, da smo najboljša ekipa v državi in posledično osvojiti še deseti naslov slovenskih prvakinj,« je dejal Grgič. Finalna serija se igra na tri zmage. Današnji prvi obračun se bo v dvorani Gimnazije Celje - Center začel ob 19.30. Brez najboljše Ameriška košarkarica Tavelyn James ne bo več igrala v tej sezoni, bržkone pa za Athlete sploh ne več. Odlična je bila v Jadranski ligi in predvsem po njeni zaslugi je celjska ekipa osvojila prvo mesto v pred-tekmovalni skupini. Že prej pa je Jamesova tarnala nad bolečinami v kolenu in je trenirala manj, pa tudi igrala je le na določenih tekmah. Naposled je izpustila zaključni turnir v Podgorici, nato pa še finalni turnir slovenskega pokala v Vojniku. Na obeh so Celjanke ostale brez finala. Vodstvo kluba pa ji je omogočilo artroskopijo kolena, ki jo je v ljubljanskem kliničnem centru opravil dr. Marko Macura. Bolečine je najbrž povzročala obraba hrustanca. MITJA KNEZ Govejškova in Marguč drugič najboljša Nastja Govejšek in Rok Marguč V Velenju so podelili nagrade in priznanja najboljšim športnikom in športnicam v občini za leto 2013. Športno leto, ki je za njimi, je bilo ponovno odlično. Drugo leto zapored je najboljša športnica plavalka Nastja Govejšek iz Griž, ki je povedala, da se je v lanskem letu najbolj razveselila tretjega mesta na mladinskem evropskem prvenstvu. Na vprašanje, kakšni so njeni letošnji načrti, je odgovorila: »Sledi pripravljalno obdobje s tekmami, konec avgusta pa se nameravam udeležiti olimpijskih iger mladih na Kitajskem«. Deskar Rok Marguč, ki je na letošnjih olimpijskih igrah osvojil peto mesto, je bil najboljši športnik Velenja že pred dvema letoma. Za počitek ne bo imel veliko časa: »V naslednjih dneh začenjamo s kondicijskimi pripravami, tako da bomo vse do sredine junija ohranjali stik s snegom. Po aktivnih počitnicah pa se bomo konec avgusta znova vrnili na sneg.« V ožjem izboru za športnico leta sta bili še smučarka Ana Drev in atletinja Jerneja Smonkar, pri moških pa nordijski kombinatorec Marjan Jelenko in plavalec Žiga Cerkovnik. Najboljšo ekipo imajo rokometaši Gorenja. RENATA PODLINŠEK Foto: ŠZ Velenje V Rdeči dvorani ostalo 14 medalj Na 23. državnem prvenstvu v sabljanju v Velenju je nastopilo okoli 150 sabljačev, od tega 16 iz domačega kluba Rudolfa Cvetka. Ta »pokriva« celjsko območje in Koroško. V Ljubljani je šest klubov, v Mariboru dva, po eden v Izoli, Kopru, Novi Gorici. Velenjčani so osvojili 14 odličij. Državni prvaki so postali Eva Meh (floret deklice C), Borut Mohorko (floret dečki B) in Jure Mravljak (meč mladinci, drugi je bil v flo-retu). Mravljak se je nato udeležil mladinskega svetovnega prvenstva v Plovdivu, kjer mu ni uspelo doseči vidnejše uvrstitve. Na DP so medalje od velenjskih sabljačev v različnih kategorijah osvojili še Brina Zamrnik, Urh Špital, Rok Kovač, Lovro Fijavž Bačovnik, Domen Selan, Matej Gorjan, Anže Guček in Nežka Selan. Vodstvo kluba želi privabiti še več mladih v ta zanimiv in zahteven, a obenem popolnoma varen šport. Informacije ponujajo na spletni strani www. sabljanje-velenje.com. DŠ Foto: arhiv SK Velenje Dva rekorda na Špici Jure Mravljak Teka ob Savinji se je udeležilo okoli sto rekreativnih tekačev. Padla sta dva rekorda. Mojca Grandovec je bila od dolgoletnega rekorda Ide Šurbek hitrejša za sekundo. Progo, dolgo 5.800 metrov, je pretekla v 20 minutah in 58 sekundah. Druga je bila Polona Urh, tretja pa Vita Štefane. Pri moških je zmagal Martin Ocepek, 19:08, pred Ja-nom Kokaljem in Jožetom Morijem. Slednji je imel najboljši čas med veterani, 19:25, kar je za dobro minuto bolje od prejšnjega rekorda Staneta Barberja. DEAN ŠUSTER, foto: SHERPA Start teka ob Špici. Martin Ocepek, absolutni zmagovalec, v oranžno-belem dresu. 22 KRONIKA Ozadja ognjenih zubljev Kriminalisti za dva požara iščejo požigalca V zadnjih dneh je na Celjskem izbruhnilo kar nekaj požarov, v najmanj dveh primerih kriminalisti preiskujejo utemeljeni sum, da gre za požig. V enem primeru, in sicer v Strenskem naj bi domnevnega storilca policija že prijela, v drugem, to je v Trnovlju ga še išče. Eden večjih požarov v naravi v zadnjih letih v Celju je izbruhnil preteklo sredo nekaj minut pred 18. uro v gozdu pri Marošku med Podgorjem in območjem Starega gradu v Celju. Čeprav so sprva domnevali, da je ogenj izbruhnil na obrobju gozda, se je kasneje izkazalo, da je začelo goreti v gozdu v neposredni bližini električnega daljnovoda, nato se je požar širil proti vrhu hriba. Ognjene zublje je v začetni fazi gasilo kar 119 poklicnih in prostovoljnih gasilcev iz Celja, tako iz smeri Popo-vičeve ulice kot z iz smeri Zvodnega. Ker gre za izrazito strm teren, so morali gasilci dobršen del prepeša- Strm teren je gasilcem na Marošku povzročal nemalo težav poleg močnega vetra. čiti, preden so prišli do žarišča, cevi pa so imeli celo navezane okoli teles, da ne bi zdrsnile nazaj v dolino. Tako so se s požarom borili skoraj štiri ure. Gorelo tudi zaradi vetra Težave jim je ves čas povzročal močan veter, zaradi katerega se je ogenj razplam-tel tudi v drugi del gozda. Po gašenju delo za gasilce še ni bilo končano, saj so v naslednjih dveh dneh na pogorišču imeli požarno stražo, ker je prišlo do ponovnega vznika ognja na nekaterih točkah, kar so morali sproti gasiti. Med posredovanjem naj bi se poškodovala dva gasilca, vendar hujših poškodb nista dobila. Zgorelo naj bi od 13 do 15 hektarjev podrasti, nekaj grmičevja, uničene pa so tudi nekatere krošnje dreves. Policija v tem primeru ne preiskuje suma kaznivega dejanja. Do večjega požara v naravi je prišlo v petek še v Konjskem vrhu v Lučah. Posredovati so morali prostovoljni gasilci iz Oko-nine, Luč, Ljubnega in Rad-mirja. Tudi v tem primeru ni šlo za »lahko« posredovanje, saj je gorelo na dokaj odmaknjenem predelu. Gasilcem je uspelo požar omejiti in preprečiti njegovo širjenje. Požig v Strenskem V ponedeljek nekaj minut pred 11. uro je požar izbruhnil tudi v naselju Strensko na območju Laškega. Ogenj je zajel hlev oziroma del gospodarskega poslopja. V požaru ni bil nihče poškodovan, tudi živino so pravočasno rešili iz objekta. Ogenj je gasilo okoli 30 prostovoljnih gasilcev iz Rimskih Toplic, Laškega in Sedraža. Ker je zagorelo dopoldne, jih je mnogo med njimi na kraj dogodka prišlo z delovnega mesta. Vodja intervencije Andrej Časar je pojasnil, da se je požar na starem objektu hitro širil, tudi zato ker so bili v poslopju shranjeni seno in drva za ogrevanje. Gašenje je bilo oteženo tudi zato, ker je hidrant močno oddaljen od objektov, gasilci pa so morali položiti dolg cevovod in si pomagati z vodnim rezervoarjem domačinov. Med gašenjem je prav prišla tudi nova gasilska cisterna prostovoljnih gasilcev iz Rimskih Toplic. V požaru je nastalo za 25 tisoč evrov škode. Kot so sporočili s celjske policije, je v tem primeru šlo za požig. Storilca so policisti že prijeli, po neuradnih podatkih naj bi ga zaradi zdravstvenih težav (ne zaradi poškodb v požaru) odpeljali na zdravljenje. Natančne okoliščine dogodka še vedno preiskujejo. SIMONA ŠOLINIČ TINA VENGUST Foto: GrupA Kdo je zanetil bodoči dom Romov? V soboto ob 1.23 je zagorela nenaseljena stanovanjska hiša Ob Hudinji 16 v Trnovljah pri Celju. Ogenj v približno 170 kvadratnih metrov veliki hiši so ukrotili gasilci Poklicne gasilske enote Celje in domačega PGD Trnovlje. Po temeljitem ogledu po-žarišča so kriminalisti ugotovili, da je bil ogenj podtaknjen, povzročeno škodo pa ocenjujejo na približno 120 tisoč evrov. Kot je povedala predstavnica Policijske uprave Celje za odnose z javnostmi Milena Trbulin, je bil razlog za požar v Trnovljah požig, policisti in kriminalisti pa nadaljujejo postopek zbiranja obvestil. V njihovi pristojnosti je, da poiščejo požigalca ali požigalce, naloga sodišča pa, da mu oziroma jim za to dejanje sodi. Povsem uničena notranjost Pogled v notranjost hiše Ob Hudinji 16 je resnično žalosten. Ožgani zidovi in stavbno pohištvo ter povsem uničeno pohištvo - od dveh sedežnih garnitur je ostalo le nekaj kovinskih vzmeti - v spodnji etaži hiše, kjer so ognjeni zublji prizanesli le nizu kuhinjskih omaric. V zgornjo etažo se zaradi zoglenelega stopnišča sploh ne da priti. V strehi, ki so jo prav v teh dneh nameravali popraviti, saj je na nekaterih delih v hišo zamakalo, ob dimniku zeva ogromna luknja. Kot nam je takoj po odhodu kriminalistov v soboto povedal Jani Ulaga, ki v imenu lastnice hiše ureja zadeve, je ta imela z mestno občino sklenjeno predpogodbo o prodaji hiše in kot rok v predpogodbi je bil določen 17. april. Hiša po prvih informacijah ni bila zavarovana, kot je pojasnjeval Ulaga tudi zaradi tega, ker je bil s prejšnjim najemnikom sklenjen dogovor, da bi ta odkupil hišo. Potem ko je jeseni od dogovora odstopil in ko se je kot resen kupec hiše pojavila mestna občina, očitno na zavarovanje nihče ni mislil. Tudi o tem, ali se hišo sploh splača obnavljati, je bilo v soboto prezgodaj govoriti. Odločitev bo znana, ko si bodo hišo temeljito ogledali gradbeni strokovnjaki in presodili, koliko je požar poškodoval nosilnost betonske plošče. Je pa Viki Krajnc, eden od celjskih gradbincev, že v začetku tedna ocenjeval, da konstrukcija hiše ni tako zelo poškodovana, da se stavbe v mesecu ali dveh ne bi dalo obnoviti. Urejanje okolice in odnosov Z dvorišča hiše Ob Hudinji 16 bo zdaj treba odpeljati razbite strešnike, ostanke stavbnega pohištva in še nekaj druge navlake, ki je ostala po požaru. Potrebno bo torej povsem drugač- no urejanje okolice hiše, kot si ga je zamislil Franc Koprivšek. Ta je namreč nakupil 12 sadik vrtnic za pred novi dom, v katerega naj bi mestna občina v kratkem preselila družino Koprivšek iz propadajoče stavbe na Mariborski cesti 39. »Poglejte to brajdo, treba jo je obrezati in povezati,« nam je ves razočaran v soboto kazal okolico hiše in povedal, da sta se z Janijem Ulago dogovorila, da lahko družina začne urejati okolico hiše. So pa zaenkrat nesojeni bodoči sosedje - Mladena Hrvatič iz najbližje hiše in Koprivškovi - že v soboto razčistili nekaj stvari. Sosedo, ki ves čas poudarja, da se romske družine kot novih sosedov ne boji, temveč jo skrbi, da ne bi skrbeli za urejenost okolice, je namreč zmotila dvignjena roka enega od Koprivškovih vnukov, ki se je na požarišče pripeljal mimo njene hiše. Niti za hip ni oklevala, prišla je in vprašala, ali je šlo za grožnjo - po nekaj povzdi-gnjenih tonih pa sprejela pojasnilo, da je bil to pozdrav. Nepomembno? Zagotovo ne, saj bi lahko ubrala tudi drugačno pot in kuhala zamero. IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA Jani Ulaga in Franc Koprivšek sta nas v soboto po odhodu kriminalistov povabila na ogled hiše. Na požarišču se je oglasila tudi najbližja soseda Mladena Hrvatič, ki je v času požara z družino doma gledala televizijo. Da se v soseščini nekaj dogaja, so opazili šele ob prihodu gasilcev. »Z možem sva stopila na balkon in ogenj se je takrat pri dimniku počasi vil ven,« nam je ponovila tisto, kar je že povedala tudi policistom. 23 St. 15, 10. april 2014 KRONIKA Čistilna naprava ponovno pred sodiščem Priče podale različne interpretacije koncesijske pogodbe Na gospodarskem oddelku Okrožnega sodišča v Celju se je v sredo, 2. aprila, nadaljevala obravnava spora med laško občino in Storitvenim podjetjem Laško, hčerinskim podjetjem nemške multinacionalke WTE. Podjetje občino toži zaradi neplačanih računov za čiščenje odpadnih voda med letoma 2009 in 2011. Svoj pogled na zgodbo so tokrat pojasnili sedanji župan Občine Laško Franc Zdolšek, Matej Oset iz Pivovarne Laško in zaposlena v družbi WTE Mihael Knust in Robert Bizjak. Dokler sodišče ne bo pridobilo mnenja izvedenca ekonomske stroke, bo obravnava preložena za nedoločen čas. Knust in Bizjak sta v pričanju povedala, da je bila občina kot sopodpisnica koncesijske pogodbe seznanjena s pogoji, ki jih ta določa, in da je podjetje WTE svoje obveznosti izpolnilo v celoti. Podrobneje sta pojasnila način obračunavanja storitev na računih. Knust, čigar projektna družba je eno od hčerinskih podjetij WTE, je dejal, da se je kon-cesionar sicer zavezal tako h gradnji čistilne naprave kot kanalskega sistema. Financiranje je bilo porazdeljeno med občino in konce-sionarjem. Občina naj bi s prijavo na razpise zagotovila evropski denar kot delni denarni vložek za gradnjo sistema. Ker pri tem ni bila uspešna in ker svojega deleža ni zagotovila kako drugače, se tudi koncesionar ni lotil gradnje preostanka, je pojasnil. Bizjak, ki je v podjetju WTE zaposlen kot vodja vzdrževanja za slovenske čistilne naprave, pa je dejal, da je omenjeno podjetje v gradnjo centralne čistilne naprave vložilo dobrih 5,3 milijona evrov. Ta vložek zdaj obračunava mesečno, razdeljeno na celotno koncesijsko dobo, to je do leta 2036. Brez sistema ni čiščenja Zavrnjeni računi so skupaj vredni dobre tri milijone evrov. Stališče občine, kot ga je predstavil župan Franc Zdolšek, je, da so zaračunane količine očiščene vode previsoke. Ker ob dokončanju čistilne naprave ni bil zgrajen tudi kanalski sistem, sprva na čistilno napravo ni bilo priklopljenih gospodinjstev. Gradnje se je nato leta 2007 lotila občina sama, gospodinjstva pa so se nanj priključevala postopoma. Doslej prečistijo odpadno vodo približno polovice gospodinjstev glede na število, ki je bilo sprva predvideno za priklop. Ti občani storitev čiščenja odpadnih voda sicer od leta 2012 plačujejo občini, ta pa njihova plačila zadrži na svojem računu. Zbran denar pa, tako pravi Zdol-šek, še zdaleč ne zadostuje deležu, ki ga od občine terja WTE. Skupaj ne predstavlja niti 30 odstotkov zahtevane vsote. Zdolšek: stroški so napihnjeni »Največja težava je, da se s ceno kubičnega metra vode še zdaleč ne pokriva sam kapitalski strošek te čistilne naprave. Kapitalski stroški so po mnenju občine previsoki. Ker količine vode ne ustrezajo predvi- denim, razmerje privede do bistveno višje cene čiščenja vode na kubični meter, kot jo mi lahko zaračunavamo občanom,« je nastalo situacijo za Novi tednik komentiral Zdolšek. Če bi občina znesek morala poravnati v celoti, bi to po njegovih besedah pomenilo upočasnitev načrtovanih investicij v prihodnjem obdobju. O javno-zasebnem partnerstvu Pivovarna Laška se je o skupni rešitvi glede čiščenja odpadnih voda z občino začela dogovarjati ob koncu 90. let, da bi tako rešila svojo okoljsko problematiko. Član uprave Matej Oset je dejal, da se je podjetje takrat vključilo v izbor možnega koncesionarja, član komisije pa je zaradi nestri-njanja z vodenjem izbire iz tega sveta kasneje izstopil. Dodal je, da so visoki kapitalski stroški nesorazmerni z dejansko zgrajenim kanalizacijskim omrežjem. Kot največjo težavo je izpostavil, da je cena čiščenja Koncesijska pogodba je predvidevala, da bo na čistilno napravo pritekla dobra milijarda kubičnih metrov vode na leto. Od tega naj bi 550 tisoč kubičnih metrov priteklo od gospodinjstev in podjetij v Laškem, preostanek pa od Pivovarne Laško. Občina trdi, da na čistilno napravo od začetka pritekajo bistveno manjše količine vode glede na to, da kanalizacijski sistem ob začetku obratovanja čistilne naprave še ni bil zgrajen v celoti. odpadnih voda oblikovana glede na vnaprej določene količine, ki naj bi dotekale na napravo, čeprav so v pivovarni že ob sklepanju pogodbe opozarjali, da bo zaradi tehnoloških postopkov na čistilno napravo sčasoma priteklo manj odplak. »Gospodarskemu subjektu, kot je Pivovarna Laško, ni v interesu, da te količine povečuje, ampak da jih kvečjemu znižuje ter se ekonomično in ekološko obnaša. Tu je nastala določena razlika, približno 20 odstotkov letno, za katero se bo treba dogovoriti, kako se bo obračunala v prihodnje.« Sicer pivovarna svoj del stroškov plačuje podjetju WTE glede na koncesijsko pogodbo in glede na medsebojni sporazum z Občino Laško. TINA VENGUST Občina Laško ni nikoli zahtevala preverjanja meritev količin z izvedencem. Župan Zdolšek pravi, da se za to ni odločila, saj ne gre za zaprt, ampak mešan kanalizacijski sistem. Medtem ko naj bi zaprt sistem omogočal primerjavo med količinami vode uporabnikov, priključenih na sistem, in med podatki na števcu, pri mešanem sistemu po njegovih besedah števec ni mero-dajen: »Pri mešanem sistemu pride do velikih razlik, saj so tako v deževnih kot zlasti v sušnih obdobjih na glavne kolektorje vezane meteorne in zaledne vode,« je dejal Zdolšek. Čakajo na sodbo Uroš Zorman proti Rokometnemu klubu Celje Pivovarna Laško V dveh obdobjih je slovenski rokometni reprezentant Uroš Zorman igral za celjski klub. Pred desetimi leti je z njim postal evropski prvak, 24. januarja leta 2011 pa je vodstvo kluba z njim (in tudi z Alešem Pajovičem) enostransko prekinilo pogodbo. Ljubljančan je nato zahteval izpisnico, jo dobil in prestopil v poljski klub Kielce. Tam je prejemal nižjo plačo in zato od celjskega kluba zahteva razliko. Ta znaša 99.660 evrov. Poravnana ni uspela, prejšnji teden pa so na Okrožnem sodišču v Celju zaman čakali tri vabljene priče, dva Poljaka, sekretarja Kielc in generalnega sekretarja Rokometne zveze Poljske, ter Nemca Michaela Wiedererja, generalnega sekretarja Evropske rokometne zveze. Sodnica je odložila odločitev sodbe in bo počakala na morebitne izjave dodatnih prič. Zormanov odvetnik Andrej Pohar je dejal: »Prišli smo do zaključka postopka, vsi dokazi so bili izvedeni. Po našem mnenju so dokazi, ki jih je predlagala nasprotna stran, popolnoma nepotrebni in pomenijo zgolj zavlačevanje. Vse priče, ki smo jih predlagali, so potrdile našo zgodbo. Klub je odpovedal pogodbo in Uroš Zorman je bil čez noč prisiljen iskati nov klub, v katerem je nato dobival nižje mesečne prejemke, kot bi jih sicer.« Sodnica Carmen Kus je pogojno končala narok. V celjskem klubu so namreč napovedali, da bodo ponovno vzpostavili stik s sekretarjem Kielc in v 15 dneh obvestili sodišče, ali še vztrajajo pri njegovem neposrednem zaslišanju. DŠ Sojenje zaradi »treh bomb« Obravnava preložena zaradi slabega zdravja obtoženega Marko Kovač na predlanskem predobravnavnem naroku krivde ni priznal. Zaradi zlorabe znamenj za pomoč in nevarnost bi se moralo v ponedeljek na Okrožnem sodišču v Celju začeti sojenje 27-letnemu Marku Kovaču iz Žalca. Očitajo mu, da naj bi septembra 2012 poklical na Okrajno sodišče v Žalcu in dejal, da so v objektu podstavljene tri bombe. Predobravnavni narok je bil že predlani in Kovač je na njem krivdo zanikal. V ponedeljek ga na sodišče ni bilo zaradi slabega zdravstvenega stanja, zato je sodnica obravnavo preložila na konec aprila. Naj spomnimo, da so na žalskem sodišču takoj po klicu o bombah evakuirali 35 zaposlenih. Kovač naj bi že pred prvim narokom na sodišče poslal pismo, v katerem je dejanje priznal, a je njegova odvetnica takrat sodišču predlagala, naj pismo iz kazenskega spisa izloči, ker naj bi bil to nezakonit dokaz. Kovač takrat še ni imel zagovornice in se ni zavedal posledic takšnega pisanja. Grozi mu do pet let zapora. SŠol Foto: arhiv NT (SHERPA) e MESTNA OBČINA CELJE KOLONIJE V CELJSKEM DOMU BASKA Obveščamo vas, da je bil v Uradnem listu (21/2014 z dne 28. 3. 2014) objavljen JAVNI RAZPIS za izbor uporabnikov programa socialnih kolonij v Celjskem domu v Baški (otok Krk, Hrvaška) in pridobitev nepovratnih sredstev za subvencioniranje storitev programa socialnih in programa zdravstvenih kolonij za leto 2014. Besedilo javnega razpisa in prijavne obrazce najdete na straneh podjetja Celeia, d. o. o. (www.celeia.si), in v šolskem dispanzerju Zdravstvenega doma Celje. ROK ZA ODDAJO PRIJAVNIC JE 7. 5. 2014 Pravilno izpolnjene in opremljene prijavnice prinesite osebno ali pošljite po pošti na naslov: Celeia, d. o. o., PE Celje Informacije: Kosovelova 14 tel.: 03 49 25 886 3000 Celje e-mail: info@celeia.si; www.celeia.si 24 RADIO, KI GA BEREMO 90.6 95.1 95.9 100.3 Po slovensko s Katrco PREDLOGI 1. Spev: Grem 2. Ans. Roka Žlindre: Zate 3. Erazem: Poletni večeri 4. Smeh: Ljubica mojega srca 5. Tik tak: Zunaj pomlad, v meni jesen 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. BEATING HEART - ELLIE GOULDING (2) 2. MONEY ON MY MIND - SAM SMITH (3) 3. MY LOVE - ROUTE 94 FEAT JESS GLYNNE (3) 4. CALLING ALL HEARTS - DJ CAS-SIDY FEAT. ROBIN THICKE & JESSIE J (5) 5. GET DOWN - JAMES ARTHUR (4) (7) (1) (4) (2) (1) 6. RUMOUR - CHLOE HOWL 7. FALLINLOVE2NITE - PRINCE FT. ZOOEY DESCHANEL 8. NOT A BAD THING -JUSTIN TIMBERLAKE 9. TEMPLE - KINGS OF LEON 10. KIDS AGAIN - EXAMPLE DOMAČA LESTVICA 1. SPET - TINKARA KOVAČ (4) 2. BE OK - NUDE (4) 3. DJ DEJ NAPOVEJ -COVERLOVER (5) 4. TO NI BLUES - BILBI (1) 5. LET ME BE (MYSELF) - MUFF (2) 6. TJA - BUČAR RUDI IN ELEVATORS (3) 7. MASQUERQADE - SAMUEL LUCAS & NERMIN PUŠKAR (3) 8. KRALJ - ANAVRIN (2) 9. PUSSY REVOLUCIJA -ZMELKOOW (5) 10. NA VRH SVETA - I.C.E. (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: NO REST FOR THE WICKED - LYKKE LI IT'S ON AGAIN - ALICIA KEYS PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: DEJ POVEJ - ESKOBARS PESEM O TEB (REMIX) - CARPE DIEM FEAT. 6PACK ČUKUR Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. Znova o celjskem rokometnem epu Strojni inženir Rado Petru je bil 27 let tehnični vodja članske ekipe Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško. Veliko smo govorili z igralci, s trenerji in z ostalimi člani strokovnega štaba moštva na eni strani ter z vodilnimi možmi kluba na drugi strani. Vmes je bil izjemno pomemben povezovalni člen Rado Petru. Zanj pravijo, da ima fotografski spomin, da je bil skoraj tri desetletja »oče« celjskim rokometašem. Spremljal jih je v jugoslovanski ligi, kasneje v slovenski, bil je z njimi ob vseh največjih uspehih. Čez 14 dni, 24. aprila, bo minilo deset let, odkar so celjski rokometaši poskrbeli za največji uspeh slovenskega klubskega športa, ko so na severu Nemčije postali evropski prvaki. Prisluhnite pogovoru v naši oddaji Znanci pred mikrofonom v nedeljo ob 10.10. Ponovitev oddaje bo v ponedeljek ob 18. uri. DŠ Foto: GrupA Rado Petru VSAK ČETRTEK Ob 12.15 95,1 | 95.9 | 100.3 | 90.6 MHz WWW.radjocelje.com POGLED Iiuej: Pogled na Celje skozi oči občinskih nagrajencev Celjani v tem tednu praznujejo svoj občinski praznik, zato bo tudi Odmev Radia Celje tokrat obarvan »celjsko«. Z letošnjimi občinskimi nagrajenkami se bomo pogovarjali o tem, kako same vidijo knežje mesto, kako se v njem počutijo in kaj v njem pogrešajo. Svoje poglede na Celje bodo predstavile dobitnice srebrnega celjskega grba Terezija Jazbec, bronastega Marija Fras in kristalnega Nuša Komplet Peperko. V oddaji bodo svoje poglede na mesto in življenje v njem lahko predstavili tudi poslušalci. Vabljeni k poslušanju v četrtek ob 12.15. Terezija Jazbec Marija Fras Nuša Komplet Peperko TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 10. april_ 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje) PETEK, 11. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Velenje) SOBOTA, 12. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) NEDELJA, 13. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Rado Petru, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) PONEDELJEK, 14. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Rado Petru, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) TOREK, 15. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Murski val) SREDA, 16. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudar-jeno,15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val) MALI OGLASI / INFORMACIJE 25 Zgodovinsko dnišioo Celje Vas ob prazniku Mestne občine Celje vabita na predstavitev knjige mag. Rolande Fugger Germadnik Grofje Celjski med zgodovino in mitom, ki bo v četrtek, 10. aprila 2014, ob 18.00, v dvorano Barbare Celjske v Knežjem dvoru v Celju. Pogovor z avtorico bo vodil dr. Tone Kregar. Prijazno vabljeni! MOTORNA VOZILA PRODAM GOLF II diesel, letnik 1992, 5 vrat, 5 prestav, registriran do 2015, odlično ohranjen, prodam za 950 EUR. Telefon 041 240-580. TRIFAZNI motor Rade Končar, 7,5 kW, malo rabljen, za 200 EUR in enofazni motor, 1,5 kW, prodam za 100 EUR. Telefon 031 631-662. 1045 STAREJŠO Tomosovo vrtno kosilnico s košem prodam. Telefon 572-0714. 1031 POSEST PRODAM 1051 STROJI PRODAM JU Uli Miki i astrologinja 0906430 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja ROTACIJSKO kosilnico Sip 165 in dvobraz-dni plug Vogelnot ugodno prodam. Telefon 041 628-766, Celje. 1009 FREZO Hobi 500 prodam. Telefon (03) 5471-280. 1009 KUPIM SILOKOMBAJN Sk 80 v okvari kupim. Telefon 051 324-461. 1026 15 km iz Celja in 2 km od ceste Celje-Ro-gaška Slatina prodam bivalni vikend z vinsko kletjo, s 400 trsi, sadnim drevjem in vso kletarsko opremo, na sončni legi in z lepim razgledom. Telefon 041 560-539. 962 MANJŠE posestvo s hišo in gospodarskim poslopjem, s približno 6 ha gozda, prodamo za 40.000 EUR. Telefon 031 301-026, Lojz in 041 530-380, Ivana. 976 mmm astrologinja jasnovidnost cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja HIŠO v Celju v bližini bolnišnice prodam. Telefon 040 842-695. 1007 MANJŠO kmetijo na Teharjah, na ravni, sončni legi, z gospodarskim poslopjem, primerno za obrtnike, prodam. Telefon 041 323-518. 1020 ŠTIRI parcele po 430 m2, zazidljive za stanovanjsko gradnjo, na lokaciji Šentjur-Hruševec, parcele so na lepi lokaciji, proste bremen in z vso infrastrukturo, prodam za 20.000 EUR. Telefon 031 375-646. 635 GRADBENO parcelo v industrijski coni v Celju, v Medlogu, zraven Ingrada, v velikosti 950 m2, ZK urejena, cena 23 EUR/m2, prodam. Telefon 051 306959. 717 OBNOVLJENO hišo v Šempetru, nova oprema, vseljivo takoj, prodam. V račun vzamemo stanovanje, cena 96.000 EUR. Telefon 031 493-944. 786 ODKUP zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje VISOKO pritlično stanovanjsko hišo (dvojček), v predmestju Celja (Zagrad), 130 m2 stanovanjske površine, centralno ogrevanje, napeljava plina do stanovanjske hiše, KTV, internet, telefon z vso opremo, vseljivo takoj, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 353- 451. 1062 1063 ,4ntik Knjigarna in antikvariat d.o.o., Celje Kocbekova ulica 6,3000 CEUE ■v 19. SLOVENSKI DNEVI KNJIGE 2014 PONEDELJEK, 14. APRIL 2014 10:00 Otvoritev knjižne tržnice po šotorom v Stanetovi ulici pred nekdanjo knjigarno »NAŠA KNJIGA« 10:00-17.00 knjižna tržnica TOREK, 15. APRIL 2014 9:00-17:00 knjižna tržnica pod šotorom - Stripovski bazar SREDA, 16. APRIL 2014 9:00-17:00 knjižna tržnica pod šotorom ČETRTEK, 17. APRIL 2014 9:00-17:00 knjižna tržnica pod šotorom Ob 18:00 v knjigarni ANTIKA Literarni večer: Avtor: BORIS A. NOVAK - bralka ANJA ŠTEFAN V sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev PETEK, 18. APRIL 2014 9:00-17:00 knjižna tržnica pod šotorom SOBOTA, 19. APRIL 2014 9:00-12:00 knjižna tržnica pod šotorom in zaključek Slovenskih dnevov knjige 2014 Slogan je letos: »TA DOBRA KNJIGA«. ODDAM DVE njivi in travnik oddam v najem. Telefon 541-9776. 1055 HIŠO oddam v najem paru srednjih let. Hiša je na obrobju Nove vasi, v bližini avtobusne postaje, trgovskih centrov, bolnišnice, možnost rekreacije (sprehodi in kolesarjenje). Telefon 031 490-822. 1070 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE Veliko osamljenih moških čaka na vas. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold H'mili'lMJIIH." živite ceneje! Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih ccem/i in oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti POPUSTI IZ POSEBNIH tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. FARAON S POPUSTOM NA KARTICI pizz&ua/ Petana/ SKINAUT SMUČARSKA SOLA [ CELJSKA kOČ-f> informacije 441616 464 fiROIf 5iT TMM EflTJ U R o.k.» DMA IT d ° ° UMRJE y THERM AN A d.d. HOTELI I MEDICINA 1 WELLNESS | KONGRESI lesnina [xxxB TOPFIT center za zdravje in rekreacijo — fMLjflc! SER.VK FLIICCA —^jj2>— ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL GORIŠKA BMBfi. golte Slovenija avt(j)hiša škorjanec Rezervni deli in Servis Škorjanec skušnjava Slikoplcsk^rstvo Peter Ocvirk - PIZZERIA VERONA. Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu! - PROTECT TRADE, d.o.o. Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - na storitve 10% dodatnega popusta - CASINO FARAON CELJE. Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis - VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O.. Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80, 10 % popust na naše lastne proizvode. - FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1,3000 Celje - 10% popust velja za storitve - THERMANA. D. D.. Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško, www.thermana.si. 080 81 19. nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarijter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice - CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA, Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@ celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe - GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko - SKINAUT STORITVE. SIMON JEZERNIK, S.P.. Vrunčeva 10, Celje -10% popust -LESNINAD.D., Leveč 18- 3%popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki...) - MRAVLJICA ART d.o.o., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -10% popust za vse izdelke - SLADA. D.O.O.. Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust. - TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje-10%popust -HRUSTLJAVASKUSNJAVA-pro-dajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje -10% popust na vse vrste kruha - Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Zagata 6, 3000 Celje. Več vrst različnih masaž, 20% popust na vse. Tel: 051 611 078 - Optika TERŽAN, Marjan Ter-žan s.p.. Mariborska cesta 54, 3000 Celje, P. P. 1013,3102 Celje. Telefon: 03 491 38 00, delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.00 - 18.00, sobota: 8.00 -12.00 5% popusta na storitve! - FLIKCA MAGDALENA ZUPAN s^- Zg. Rečica 7, 3270 Laško. Telefon 031 843-029. - 10% popusta na storitve. - Avtohiša ŠKORJANEC: Mariborska 115, 3000 Celje. Telefon: 03/426 08 84,031 609416. Kartica velja za nakup blaga in storitev v vrednosti nad 100 EUR. Ne velja za blago v akciji. - 12% popust na njihove storitve in blago. ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL: Teharska cesta 35, Celje, pon.-pet. 9.00-16.00, sob. 10.00-16.00, ned. 10.00-14.00; dežurni telefon 070 771-262. NAROČNIKI Novega tednika 5 % popusta! - SLIKOPLESKARSTVO PETER OCVIRK s.p., Ar j a vas 56a, 3301 Petrovče, nudi 15% popust na vse storitve. Popusti se ne seštevajo. Tel.: 041 346 328 - CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK NATAŠA, NATAŠA HRIBERNIK, s..p., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur, podarja 10% popust na vse svoje storitve - AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA, Jolanda Salamon s.p., Delavnica: PGD Celje - Gaberje, Mariborska cesta 80/b, 3000 Celje. Telefon: 041-698-283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve 26 MALI OGLASI / INFORMACIJE — d O G A . — i^pjremen)^ Brezplačna PREDSTAVITEV Osnovni tečaj po sistemu SAVININE JOGE OBRAZA CELJE, v dvorani Zlatorog * 14. april ob 18.00 uri 040 158 843 joga.sprememb@gmail.comw * ww.joga-sprememb.si V POSLOVNI stavbi RITS in TPC 1 oddamo v najem pisarne različnih velikosti 17 do 90 m2. V pritličju poslovne stavbe TPC 1 prodamo ali oddamo v najem neopremljen gostinski lokal v velikosti 160 m2 (gostinski del in drugi pripadajoči deli). Prav tako v pritličju poslovne stavbe TPC 1 oddamo v najem steklen poslovni prostor v velikosti 176 m2. Poslovni prostori so opremljeni z vsemi potrebnimi inštalacijami. Poslovne stavbe so na zelo dostopni lokaciji, poleg stavbe so brezplačne parkirne površine. RITS, d. o. o. Celje, telefon (03) 4244-104 ali 031 663-524. n STANOVANJE ODDAM PRODAM STANOVANJE, 49 m2, visoko pritlično, trgovina 100 m, balkon, mirna lokacija, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041/031 329-366. 1033 Etiiv vedeževanje in astrologija pogovor 090 77 77 zakup minut 080 35 9 www.astrocenter si NUDIM MLAJŠI upokojenki brezplačno nudimo enosobno stanovanje v stanovanjski hiši v okolici Vojnika v zameno za družbo in pomoč pri gospodinjskih opravilih starejši pokretni gospe. Ostalo po dogovoru. Zaželen vozniški izpit. Telefon 031 627-562. 1040 ŠTORE, Lipa. Trisobno stanovanje z garažo, v bloku, nova okna, fasada, streha, klima, vseljivo takoj, prodam za 75.900 EUR. Telefon 041 847-093. PRODAM 936 V SPODNJIH Štorah prodam stanovanje, veliko 48 m2, klet, garaža, cena 17.500 EUR. Telefon 041 687-377. 1064 SKORAJ novo spalnico, kuhinjo, dnevno in sedežno garnituro ugodno prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 557231. 1006 AKUSTIKA PRODAM GARSONJERO na Lavi, popolnoma opremljeno in takoj vseljivo, oddam v najem. Telefon 031 655-181, Simon. 972 OPREMLJENO garsonjero, vseljivo takoj, ugodno oddam v najem. Telefon 051 813-731. 1029 OTOK Vir. Oddam apartma za do 6 oseb, 60 m2, z balkonom, TV, klimo, od morja oddaljen 70 m, blizu je trgovina. Informacije po telefonu 041 783-982. 1059 DIATONIČNO harmoniko, Be, Es, As in otroško, C, F, B, velikost 34 cm, prodam. Telefon 031 485-488. 1048 PRODAM KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Na zalogi imamo tudi bele, težke piščance za dopitanje. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 582119, 070 270-438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p BIKCA simentalca, starega dva meseca, prodam. Telefon po 18. uri, (03) 5777150. 1044 TELICO simentalko, težko 450 kg in sivko, 360 kg, prodam. Telefon (03) 5728352, 031 732-869. 1032 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, težko 500 kg, prodam. Telefon 031 812-460. 1046 TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, veterinarsko pregledano, prodam. Telefon 041 966-791. 1068 PRAŠIČE, težke od 110 do 130 kg, cena 1,50 EUR/kg in izločene mlade svinje, težke 250 kg, cena 1,30 EUR/kg, prodam. Možnost dostave. Telefon 041 655-528. 1050 PAŠNO telico simentalko, težko 250 kg, prodam. Telefon (03) 5739-408. L 67 DVA bikca in teličko, stare 14 dni, prodam. Telefon 031 559-820. 1071 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, brezplačna dostava na dom, prodamo. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. p KOKOŠI nesnice, rjave, pred nesnostjo, stare 18 tednov, prodam. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 150 kg, domača hrana, možna dostava, prodam. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. r PRAŠIČE, težke od 30 do 60 kg in od 100 do 120 kg, možnost dostave, prodam. Telefon 041 655-528. 986 TELIČKO, težko 300 kg, prodam. Telefon 041 922-486. 995 TELICO frizijko, v 8. mesecu brejosti, prodam. Telefon 041 647-052, (03) 5731-788. 999 ČEBELE na 5 in 7 satih AŽ prodam. Telefon 041 956-250. 1001 DVA bikca, težka približno 180 kg, prodam. Telefon 041 783-116. 1005 KOZO mlekarico, brejo, staro dve leti, prodam. Telefon 041 967-685. 1017 TELIČKO simentalko, težko 140 kg, prodam. Telefon 041 958-884. 1041 BIKCA rjave pasme, težkega 200 kg, prodam. Telefon 041 223-798. 1043 BIKCA sivca, starega en mesec, prodam. Telefon 041 434-102. 1069 KUPIM MENJAM PRODAM NAROČITE NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje. Novi tednik že 69 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin. OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA - ZGODBE S CELJSKEGA E IN PRIIMEK: LICA: ^^^^ NAROČILNICA | NAROČILNICA | NAROČILNICA Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,50 evra. RAJ: ATUM ROJSTVA: aročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev i/ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. -Zaupate nam že 69 let ODPIS: - &RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. novi tednik Nikar ne trgaj rož za mene, kjer rastejo - tam naj cveto, ko vidiš jih, se spomni name, lep spomin na mene bo! ZAHVALA Zapustila nas je draga KATJA JULIJANA SODIN iz Skaletove ulice 7 a v Celju Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se dotaknili njenega življenja in jo skupaj z nami pospremili na zadnjo pot. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči vsi njeni DEBELE krave in telice za zakol ter suhe za dopitanje kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. Š 256 TELICE in krave za zakol, plačilo takoj, kupimo. Telefon 031 832-520. 935 KRAVE in telice, debele, kupim za zakol. Plačilo takoj. Telefon 040 179-780. p Prehitro nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in brat FRANC KERK Od njega smo se poslovili v krogu družine na celjskem pokopališču. Žalujoči: žena Lena, hči Katarina z družino, sin Andrej, sestra Anka z družino PLEMENSKEGA OVNA, starega 3 leta, menjam za drugega plemenskega ovna. Telefon 041 685-913. l 068 SLAMO in seno, velike bale, 400 do 500 kg, 2,4 x 1,2 x 1 m, slama 129 EUR/t - za krave mlekarice, seno 189 EUR/ t + 9.5 % DDV, prodam. Telefon 041 560-068, Dušan. p SENO v kockah prodam. Telefon 031 207444. 968 BALE v kockah (otava, seno), po 2 EUR, okolica Celja - Vojnik-Frankolovo, prodam. Telefon 041 315-771. 1003 Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. V SPOMIN IGNACU JOŠTU (23. 7. 1943 - 23. 3. 2013) Minilo je leto, kar nas je zapustil naš dragi mož, ati, dedi, brat, stric Ignac Jošt. Zahvaljujemo se vsem, ki ga ohranjate v spominu in obiskujete njegov grob. Vsi njegovi BALE krme prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 051 423-923. 1013 OREHOVA jedrca, 9 EUR/kg, prodam. Možna dostava. Telefon 041 943-816, Šentjur, Celje. 1016 DOMAČE suhe salame, 8 EUR/kos, prodam. Telefon 041 506-607. 1024 SENO v okroglih balah prodam. Telefon 031 384-331. 1025 OKROGLE silažne bale, prve košnje, cena 40 EUR za balo, prodam. Za več informacij pokličite 031 832-361. 1042 SENO v kockah ugodno prodam. Telefon 041 763-050. 103 6 SENO v rinfuzi ali kocke ter bale ugodno prodamo. Telefon 041 565-348. 1052 SENO v okroglih balah, suho in koruzo, prodam. Telefon 041 763-478, Celje. 1049 10 kg očiščenih orehov, cena 12 EUR/ kg, prodam. Telefon (03) 5792-249. 1056 ŠTIRI silažne bale, cena 30 EUR/kos, prodam. Telefon 041 808-493. l 65 ROČNO obdelano seno v rinfuzi na kozolcu prodam. Cena po dogovoru. Doblatina, telefon (03 ) 5774-02 3. 1072 SUHE in silažne okrogle bale prodam. Telefon 041 763-708. l 69 radiocelje ".^^95.1 95.9 100.3 90.6 MHz OSTALO PRODAM BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. n 3 m3 smrekovih desk, debelina 2 cm, prodam. Telefon 041 922-486. 995 HLEVSKI gnoj in hlode gozdne češnje prodam. Telefon 041 759-681. 1018 DVE telički simentalki, stari 3 tedne, traktorsko prikolico, nosilnost 1.500 do 2.000 kg, v dobrem stanju, Imt, T. Vinkovič, prodam. Telefon 031 840282. 1036 ŽAGAN suh les za dvokapnico, 5 x 4,50 m, enokapnico 4 * 3 m, prodam. Telefon 031 507-519. 1053 NOV veliki boben z ramenskimi nosilci prodam po ugodni ceni. Telefon 041 771-513, po 16. uri. 1054 METRSKA bukova drva, možen razrez in dostava, prodam. Telefon 041 809.871. 1075 BUKOVA drva, razžagana na poljubno mero, cena 230 EUR/klaftra, s prevozom, Žalec-okolica, prodam. Telefon 031 789-595. 1076 KUPIM LES na panju kupim. Lahko tudi sanacija žledoloma. Telefon 041 506-958. 477 * p p MALI OGLASI / INFORMACIJE 27 Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo očetovo šli. Takrat zvonovi zvonite lepo, klič'te k očetu domov, klič'te nas v sveto nebo. (Anton Martin Slomšek) ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubega moža in dragega ata FRANCA KAPLA s Svetine (27. 3. 1951 - 4. 3. 2014) se iz srca zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih njegove bolezni in slovesa stali ob strani in nesebično nudili pomoč. V srcih nam še vedno odmevajo odpete pesmi, odigrane žalostinke in izrečene besede slovesa. Hvala za vsa izrečena sožalja, darove za cerkvene potrebe in svete maše. Iskrena hvala tudi duhovnikom in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k prezgodnjemu grobu. Žalujoči: žena in otroci Tam nekje na širnem nebu tvoja duša mirno spi, angelčki so jo objeli, da bi jo večno čuvali. Spi, le mirno spi, dokler k tebi ne pridemo še mi. Na tebe nas vežejo najlepši spomini, v srcu in mislih si v naši bližini. V SPOMIN JURETU ARHANICU z Obrtne ceste 24, Trnovlje pri Celju (5. 12. 1990 - 8. 4. 2011) Mineva tretje leto, kar te je kruta bolezen vzela iz naše sredine. Tvoji pogledi in objemi sladki zamrli so, a njihov čar nas zdaj teši, ko nam srce obdaja mraz, bili smo srečni kratek čas. Iskrena hvala vsem, ki nam še zdaj stojite ob strani, ostajate zvesti njegovemu spominu, postojite ob njegovem mnogo prezgodnjem grobu in mu prižigate svečke. Neizmerno te pogrešamo tvoji najdražji AVTO, traktor, kombi, lahko poškodovan, v okvari, gotovina takoj, kupim. Telefon 041 787-984. 578 STARO sekiro cimermanko, star predmet, staro knjigo in staro razglednico kupim. Telefon 031 809-043. 1011 42-letni samski fant želi spoznati samsko dekle ali mamico, ki si želi resne veze. Telefon 031 504-807. 1077 ZAPOSLITEV IŠČEMO samostojne podjetnike prevoznike za nočne in dnevne prevoze. Nočni razvozi časopisov, dnevni razvozi: dostava paketov po podjetjih. Področje Velenja, Slovenskih Konjic, Slovenske Bistrice itd. Pogoj lasten kombi. Prednost imajo kandidati z izkušnjami paketne dostave. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Robert Zavrnik, s. p., Trnovec pri Dra-mljah 24, 3222 Dramlje ali: profima@ siol.net. 937 Z vama smo bili družina, ki smo vajino ljubezen sprejemali, jo predajali, se učili ob njej in z njo ustvarili svojo družino. V SPOMIN ata mama MIHAEL MARIJA VEBER VEBER (27. 9. 1908 -16. 1. 1989) (10. 7. 1920 -8. 4. 2013) iz Stopč Hvala vsem, ki se ju v mislih in molitvah spominjate ter jima prižigate svečke. Pogrešamo vaju! V mislih sta še vedno z nami! Hči Milenka z možem in vnuk Sandi z družino IŠČEM delo: likanje, gospodinjska opravila, pomoč starejšim osebam. Telefon 031 263-354. 1039 IŠČEM delo: razna dela, pomoč pri hiši ali na kmetiji. Telefon 051 879-989. 1047 Pride čas, ko utrujeno srce želi le spati, življenja pota dokončati. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pra-dedka FRANCA BRLECA iz Klenovega 7, Laško (5. 9. 1928 - 14. 3. 2014) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalja ter darovali cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Stanku Domanjku za opravljen cerkveni obred, gospe Magdi Diacci in gospodu Zvonku Gračnerju za besede slovesa. Hvala rudarjem Rudnika Laško, gasilcem iz PGD Sedraž, PGD Marno, PGD Laško in OGZ Laško, ki ste ga pospremili v tako velikem številu in mu namenili poslovilno stražo. Zahvala tudi pevcem MPZ Sedraž ter vsem praporščakom in trobentaču za odigrano Tišino. Ohranite ga v lepem spominu. Žalujoči: žena Otilija, otroci Otilija, Jožef, Franjo, Mihela in Marjan z družinami, ki ga bomo močno pogrešali. STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n PROFESIONALNE inštrukcije iz matematike in fizike za osnovno in srednje šole nudimo z večletnimi izkušnjami. Pripravljamo na splošno in poklicno maturo. Pridemo na dom, možno tudi dopoldan. Izobraževanje Jonela, Stan-tetova 2, Velenje, telefon 040 226-419, 040 977-474. 1022 KMEČKO hišo, delno opremljeno, približno 90 m2, 10 km iz Celja, oddamo v najem. Prodamo 200 kock sena. Cena po dogovoru. Telefon 070 866-227. 1027 Smrti Celje Umrli so: France MRAZ iz Celja, 83 let, Rudolf PLANK iz Štor, 82 let, Janez ZAGRU-ŠOVCEM iz Dobrne, 89 let, Marija KAUČIČ iz Celja, 77 let, Veronika STOJAKOVIČ iz Celja, 76 let, Janez KRISTAN iz Šentjurja, 87 let, Kristina KRAJNC iz Celja, 61 let, Marko LEBIČ iz Šmartnega v Rožni dolini, 44 let, Mijo LAMPRET iz Štor, 58 let, Angela KRAJNC iz Štor, 83 let, Aleksander LOJEN iz Luč, 65 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Štefanija GUZEJ iz Prožinske vasi, 85 let, Ivana KOROŠEC iz Kokre, 92 let, Ana ZAGODA iz Rogaške Slatine, 73 let, Jože FIJOLIČ iz Brežic, 91 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Stanislava PE-MIČ iz Brezja ob Slomu, 86 let, Cecilija ZAVRŠEK BE-ZGOVŠEK iz Jezerc pri Dobju, 102 leti, Angela VOGA iz Malih Braslovč, 97 let, Marija PALIR iz Grobelnega, 87 let. Mozirje Umrli so: Pavla BEZOV-ŠEK iz Gornjega Grada, 76 let, Hedvika FUCHS iz Ljubljane, 82 let, Božidar FUŽIR iz Meliš, 76 let. Velenje Umrli so: Marija MATKO iz Škocjana, 84 let, Edvard JAKOB iz Slovenskih Konjic, 88 let, Avguštin STRAŽIŠNIK iz Raven na Koroškem, 81 let, Aleksander SAMOBOR iz Celja, 84 let, Jožef ČREP iz Mislinje, 71 let, Jožef GJERKEŠ iz Šentjurja, 79 let, Anton KOROŠEC iz Velenja, 80 let. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. VSpomin Aprila mineva 20 let, kar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi JOŽE MARUŠA iz Črnolice Vsem, ki postojite ob njegovem grobu ali ste v mislih z njim, hvala. Vsi njegovi Zdaj ne trpiš več, draga mama, zdaj počivaš. Sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. V SPOMIN Minevata dve leti, kar nas je zapustila HEDVIKA KNEZ iz Malih Grahovš pri Laškem Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob grobu in prižigate svečke. Vsi njeni Prižiga se luč spomina, v srcih ostaja tiha bolečina. Ko gledamo naokrog, povsod so sledi tvojih pridnih rok. V SPOMIN Mineva leto dni, kar med nami ni AMALIJE HRASTNIK iz Vojnika (22. 5. 1954 - 5. 4. 2013) Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče in se je spominjate z lepimi mislimi. Vsi njeni najdražji Že pet let je minilo, odkar te z nami več ni, odkar sameva klopca pred hišo, ampak veš, da je vse tako, kot je bilo, v vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah si, le da glas in korak se tvoj nič več ne sliši... V SPOMIN 12. aprila bo minilo pet let, kar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš najdražji VANČ SEDMINEK iz Zaloga pri Šempetru 16 Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi, ki ga močno pogrešamo. p 28 BORZA DELA / VODNIK Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. IŠČEMO: MEDICINSKE SESTRE (s končano višjo medicinsko šolo) ZA REDNO ZAPOSLiTEV V ŠViCi. Pogoji: - slovensko državljanstvo - znanje nemškega jezika - potrdilo o izobrazbi Zainteresirani pošljite življenjepis s sliko in dokazilom o izobrazbi na: javi.se@bluewin.ch. Enako velja za dodatna vprašanja, na katera vam bomo takoj odgovorili. Iris Stähli - Dečko, Švica, dipl. vodja doma (študij za menagement v zdravstvu) UE CELJE VOZNIK TOVORNJAKA VOZNIK TOVORNEGA VOZILA ZA SPECIALNE PREVOZE AVTOMOBILOV - M/Ž; DELA VKLJUČUJEJO: (A) VOŽNJO IN SKRB ZA TEŽKA MOTORNA VOZILA, KOT SO TOVORNJAKI Z ALI BREZ PRIKOLICE ALI TOVORNJAKI ZA SMETI, ZA PREVOZ BLAGA, TEKOČIN ALI TEŽKIH MATERIALOV NA KRATKE ALI DOLGE RAZDALJE (B) DOLOČANJE NAJBOLJ USTREZNE POTI (C) ZAGOTAVLJANJE, DA JE BLAGO VARNO RAZPOREJENO IN ZAŠČITENO ZARADI PREPREČEVANJA IZGUBE IN ŠKODE (D) POMOČ PRI NALAGANJU ALI RAZKLADANJU TOVORA Z UPORABO RAZLIČNIH NAPRAV ZA DVIGOVANJE ALI ODLAGANJE (E) OPRAVLJANJE MANJŠIH VZDRŽEVALNIH DEL NA VOZILIH IN UREJANJE VEČJIH VZDRŽEVALNIH DEL IN POPRAVIL (F) OCENJEVANJE TEŽE TOVORA ZARADI SKLADNOSTI Z OMEJITVAMI TOVORA IN ZAGOTAVLJANJA VARNE PORAZDELITVE TOVORA. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 15.4.2014; KM-KARGOTRANSPORT, POSREDNIŠTVO, STORITVE, PROMET, D.O.O., ULICA HEROJA BRAČIČA 11, 3000 CELJE VOZNIK TEŽKEGA TOVORNJAKA, VLAČILCA - M/Ž; PREVOZ BLAGA Z VLAČILCEM V MEDNARODNEM PREVOZU BLAGA. RELACIJE: CELOTNA EVROPA., VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.4.2014; TRANSPORT IN LOGISTIKA, MATJAŽ ŠTRAVS S.P., ROVE 9 A, 3213 FRANKOLOVO VOZNIKI TEŽKIH TOVORNJAKOV IN VLAČILCEV VOZNIK - AVTOMEHANIK - M/Ž; VOZNIK - AVTOMEHANIK: OPRAVLJANJE PREVOZOV V DOMAČEM IN MEDNARODNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 14.4.2014; ŽALAR TRANSPORT POSREDNIŠTVO, PREVOZI IN TRGOVINA D.O.O., IVENCA 26, 3212 VOJNIK ORODJAR ORODJAR - M/Ž; IZDELAVA ORODIJ ZA BRIZGANJE PLASTIKE; VZDRŽEVANJE ORODIJ; PREIZKUŠANJE ORODIJ; IZDELAVA, VODENJE IN ARHIVIRANJE SPREMNE DOKUMENTACIJE; DELO PO NAVODILIH VODJE, NEDOLOČEN ČAS, 10.5.2014; PENCA, ORODJARSTVO-PLASTIKA, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 13, 3000 CELJE STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE - M/Ž; UPRAVLJANJE S TEŽKO GRADBENO MEHANIZACIJO-ZA NIZKE GRADNJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 3.5.2014; GRADNJE ŽVEPLAN D.O.O., ULICA HEROJA LACKA 8, 3000 CELJE ZIDAR ZIDAR, FASADER - DELO SE OPRAVLJA V AVSTRIJI - M/Ž; ZIDARSKA IN FASADERSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.4.2014; BRUM, GRADBENIŠTVO, D.O.O., ULICA MESTA GREVENBROICH 13, 3000 CELJE VODJA SKLADIŠČA VODJA SKLADIŠČA IN LOGISTIKE - M/Ž; VODENJE, KOORDINIRANJE IN ORGANIZIRANJE DELA SKLADIŠČA IN LOGISTIKE, NEDOLOČEN ČAS, 15.4.2014; INPOS, TEHNIČNA TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO, D.O.O., CELJE, OPEKAR-NIŠKA CESTA 2, 3000 CELJE VOZNIŠKI INŠTRUKTOR UČITELJ VOŽNJE A IN B KATEGORIJE - M/Ž; POUČEVANJE KANDIDATOV A IN B KATEGORIJE, NEDOLOČEN ČAS, 23.4.2014; ŠOLA VOŽNJE B & M KRAJNC, TRGOVINA, STORITVE, AVTO ŠOLA, D.O.O., KREKOV TRG 1, 3000 CELJE AVTOMEHANIK AVTOMEHANIK - M/Ž; POPRAVILO AVTOMOBILOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 23.4.2014; SINTAL CELJE DRUŽBA ZA VAROVANJE PREMOŽENJA, D.O.O., CELJE, IPAVČEVA ULICA 22, 3000 CELJE KLJUČAVNIČAR KLJUČAVNIČAR - M/Ž; DELO NA TERENU, KLJUČAVNIČARSKA, CEVARSKA IN VARILSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 13.4.2014; SIMES SERVIS IN MONTAŽA ENERGETSKIH SISTEMOV, D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 2 C, 3000 CELJE FASADER PLESKAR FASADER - M/Ž; SLIKOPLESKAR-SKA IN FASADERSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 16.4.2014; GO ING, PROJEKTIRANJE, IZVAJANJE, INŽENIRING, D.O.O., OPEKARNIŠKA CESTA 8 B, 3000 CELJE VARNOSTNIK VARNOSTNIK - M/Ž; VAROVANJE PREMOŽENJA IN OSEB, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 23.4.2014; SINTAL CELJE DRUŽBA ZA VAROVANJE PREMOŽENJA, D.O.O., CELJE, IPAVČEVA ULICA 22, 3000 CELJE ELEKTRIČAR ELEKTRIČAR - M/Ž; ELEKTROINŠTALACIJE, MONTAŽA - DELO V AVSTRIJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.4.2014; UDOTEC, MONTAŽA IN POLAGANJE KABLOV, MATIJA UDOVCIC S.P., TRNOVELJSKA CESTA 2, 3000 CELJE ELEKTRIČAR MERILEC SPECIALIST - M/Ž; VEZAVA RAZDELILCEV, EL. OMAR IN SKLOPOV, IZVAJANJE MERITEV, PARAMETRIRANJE MERILNO REGUL. OPREME, REVIZIJE NA SN ELEK-TR. NAPRAVAH, MONTAŽA IN SERVIS MERILNO REG. OPREME, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 17.4.2014; KOMPOZIT EMRA, ELEKTROENERGETSKE MERITVE, REGULACIJE IN AVTOMATIKA, INŽENIRING IN RAČUNALNIŠTVO D.O.O., TKALSKA ULICA 13, 3000 CELJE KUHARJI KUHAR - M/Ž; DELO V KUHINJI, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 24.4.2014; KRPO GOSTINSTVO, TRGOVINA, STRORITVE D.O.O., ŽIČE 40, 3215 LOČE NATAKARJI NATAKAR - M/Ž; DELO V STREŽBI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 24.4.2014; KRPO GOSTINSTVO, TRGOVINA, STRORITVE D.O.O., ŽIČE 40, 3215 LOČE POSREDNIK ZA PREVOZNIŠTVO ORGANIZATOR PREVOZOV - M/Ž; NAČRTOVANJE, ORGANIZIRANJE IN DOLOČITEV IZVEDBE PREVOZOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 15.4.2014; INPOS, TEHNIČNA TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO, D.O.O., CELJE, OPEKARNI-ŠKA CESTA 2, 3000 CELJE ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - M/Ž; KLICANJE STRANK, SVETOVANJE, IZPOLNJEVANJE PONUDB, IZOBRAŽEVANJE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 10.4.2014; AGENCIJA MLINAR, ZAVAROVALNIŠKO ZASTOPANJE. K.D., MARIBORSKA CESTA 181, 3211 ŠKOFJA VAS KOMERCIALIST NA TERENU KOMERCIALIST ZA PODROČJE MARKETINGA, OGLAŠEVANJA, SPONZORSTVA, FUNDRAISINGA IN MEDIJSKIH STORITEV - M/Ž; SKLEPANJE NAROČNIŠKIH IN POGODBENIH RAZMERIJ S POSLOVNIMI SUBJEKTI ZA NAŠE POGODBENE PARTNERJE. OBNAVLJANJE POGODBENIH RAZMERIJ V OGLAŠEVANJU, SPONZORTSVU IN MARKETINŠKIH STORITVAH ZA POSLOVNA IN SOCIALNA PODROČJA V DRUŽBI TER TRŽENJE STORITEV IN BLAGA V POVEZANOSTI S FUNDRAISING PROJEKTI, NEDOLOČEN ČAS, 12.4.2014; DUCAL, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., PLANINA 3, 4000 KRANJ KOMERCIALIST NA TERENU ZA VZHOD SLOVENIJE - M/Ž; PRODAJA ŽGANIH ALKOHOLNIH PIJAČ, NEDOLOČEN ČAS, 3.5.2014; EKSKLU-ZIVNA DARILA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŠKOFJA VAS 7, 3211 ŠKOFJA VAS ZDRAVSTVENI TEHNIK (BOLJ ZAHTEVNA DELA), SREDNJI ZDRA-VSTVENIK - MEDICINSKA SESTRA V ZD CELJE - M/Ž; OPRAVLJANJE DEL IN NALOG SREDNJE MEDICINSKE SESTRE - ZDRAVSTVENIKA V REŠEVALNEM VOZILU, DOLOČEN ČAS, 8 MESECEV OZ. DO 15.12.2014, 12.4.2014; ZDRAVSTVENI DOM CELJE, GREGORČIČEVA ULICA 5, 3000 CELJE UE LAŠKO MONTER HLADILNIH IN KLIMATSKIH NAPRAV MONTER STROJNIH INSTALACIJ - M/Ž; MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ IN STROJNE OPREME NA OBJEKTIH, MONTAŽA TOPLOTNIH IZOLACIJ, STROJNA VEZAVA AGREGATSKIH SKLOPOV V DELAVNICI, IZDELAVA IZDELKOV KLJUČAVNIČARSKE DELAVNICE, NEDOLOČEN ČAS, 11.4.2014; EHO ELEKTRIKA, HLADILNI-ŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO MONTER HLADILNIH NAPRAV SERVISER HLADILNE TEHNIKE - M/Ž; IZVAJANJE SERVISNIH POSEGOV IN VZDRŽEVALNIH DEL NA HLADILNIH SISTEMIH IN HLADILNICAH, IZVAJANJE POSKUSNIH OBRATOVANJ, POUČEVANJE UPORABNIKOV, NEDOLOČEN ČAS, 11.4.2014; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO ZOBOZDRAVNIK DOKTOR DENTALNE MEDICINE V ZDRAVSTVENEM DOMU LAŠKO - M/Ž; DELO ZOBOZDRAVNIKA V ZOBOZDRAVSTVENI AMBULANTI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 15.4.2014; ZDRAVSTVENI DOM LAŠKO, KIDRIČEVA ULICA 5 B, 3270 LAŠKO UE MOZIRJE PRODAJALEC PEKOVSKIH IZDELKOV PRODAJALEC KRUHA IN PECIVA - M/Ž; PRODAJA (TRGOVINA) NA DEBELO IN DROBNO, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 17.4.2014; PEKARNA ADI BANOVŠEK S.P., VARPOLJE 56, 3332 REČICA OB SAVINJI PEK KRUHA IN PECIVA PEK, DELAVEC V PROIZVODNJI, PEKA KRUHA IN PECIVA, VODJA IZMENE - M/Ž; PRIPRAVA TESTA, OBLIKOVANJE, PEČENJE, KOMISIONI-RANJE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 17.4.2014; PEKARNA ADI BANOVŠEK S.P., VARPOLJE 56, 3332 REČICA OB SAVINJI UE SLOVENSKE KONJICE VZDRŽEVALEC KMETIJSKIH, INDUSTRIJSKIH IN DRUGIH STROJEV VZDRŽEVALEC - M/Ž; VZDRŽEVANJE STROJEV, DELOVNIH NAPRAV IN PRIPRAV, ODPRAVLJANJE NAPAK IN ZASTOJEV V PROIZVODNJI. DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 15.4.2014; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE ORODJAR ORODJAR - M/Ž; IZDELAVA UTOPNIH, PREBOJNIH, OBREZILNIH, KALIBRIRANIH TER OSTALIH ORODIJ, PRIPRAV IN PRIPOMOČKOV ZA DELO V PROIZVODNJI, DELO NA ODREZOVAL-NIH STROJIH (FREZALNI, VRTALNI, BRUSILNI STROJ IN STRUŽNICA, ELEKTROEROZIJSKIH STROJIH, STROJNI ŽAGI IN KALILNIH PEČEH. DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 15.4.2014; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE UPRAVLJAVEC PROCESNIH STROJEV ZA TOPLOTNO OBDELAVO KOVIN DELAVEC NA EKSCENTER STISKALNICAH - M/Ž; DELO NA EKSCENTER STISKALNICAH, OBREZOVANJE, PREBIJANJE IN KALIBRIRANJE PROIZVODOV, DELO NA BRUSILNIH STROJIH IN STROJIH ZA OBREZOVANJE KOVINSKIH IZDELKOV. DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 15.4.2014; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE KLJUČAVNIČAR KLJUČAVNIČAR - M/Ž; SAMOSTOJEN KLJUČAVNIČAR Z ZNANJEM VARENJA. DELA SE OPRAVLJAJO V MARIBORU. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 17.4.2014; VOLENSA, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STARI TRG 21, 3215 LOČE PRODAJALEC PO TELEFONU TELEFONIST - M/Ž; PRODAJA PO TELEFONU, NEDOLOČEN ČAS, 26.4.2014; TORRO TRGOVINSKE STORITVE LJUBO SRNOVRŠNIK, S.P., SELO 7, 3320 VELENJE NATAKAR NATAKAR - M/Ž; STREŽBA JEDI IN PIJAČ, DELO ZA TOČILNIM PULTOM, SKRB ZA UREJENOST LOKALA, DRUGA DELA PO NALOGU NADREJENEGA, NEDOLOČEN ČAS, 10.4.2014; DOM DRUŠTVO ZA OŽIVLJANJE MESTA, LOŽNICA PRI ŽALCU 35 K, 3310 ŽALEC KUHAR KUHAR - M/Ž; KUHANJE MALIC IN JEDI PO NAROČILU, SKRB ZA UREJENOST KUHINJE, OSTALA DELA PO NALOGU NADREJENEGA, NEDOLOČEN ČAS, 10.4.2014; DOM DRUŠTVO ZA OŽIVLJANJE MESTA, LOŽNICA PRI ŽALCU 35 K, 3310 ŽALEC VODJA RAZVOJA VODJA RAZVOJA - M/Ž; RAZVIJANJE KONSTRUKCIJSKIH REŠITEV PRI IZDELAVI LESNOOBDELOVALNIH STROJEV, NEDOLOČEN ČAS, 11.4.2014; WRAVOR, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN TRANSPORT D.O.O., STRANICE 27 A, 3206 STRANICE UE ŠENTJUR PRI CELJU STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE STROJNIK VRTALNIH GARNITUR - M/Ž; UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE ZAHTEVNIH VRTALNIH STROJEV (KOT SO NPR. DITCH WITCH, PERFORATOR ITD.), DELO NA GRADBIŠČU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 12.4.2014; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR VOZNIK TOVORNJAKA VOZNIK IN UPRAVLJALEC DVIGALA - M/Ž; UPRAVLJANJE TEŽKIH TOVORNIH VOZIL IN DRUGIH VOZIL ZA PREVOZ BLAGA V CESTNEM PROMETU, UPRAVLJANJE DVIGALA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 12.4.2014; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR VOZNIK - M/Ž; UPRAVLJANJE TEŽKIH TOVORNIH VOZIL IN DRUGIH VOZIL ZA PREVOZ BLAGA V CESTNEM PROMETU, UPRAVLJANJE Z DELOVNIM VOZILOM ZA ČIŠČENJE KANALIZACIJ, CEVI "WOMA", DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 12.4.2014; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR VARILEC VARILEC - M/Ž; VARJENJE KOVINSKIH CEVI PRI IZDELAVI PREBOJEV IN DRUGA VARILSKA DELA, VZDRŽEVANJE STROJEV, NAPRAV IN ORODIJ ZA VARJENJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 27.4.2014; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM PROMETU VOZNIK V MEDNARODNEM PROMETU - M/Ž; VOŽNJA Z VLAČILCEM, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 11.4.2014; TEMELJ GRADNJE, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., PRAPRETNO 7, 3225 PLANINA PRI SEVNICI DELOVODJA GRADBENIŠTVA DELOVODJA - M/Ž; ORGANIZIRANJE IN VODENJE DELA DELAVCEV NA GRADBIŠČU, DELO NA GRADBIŠČU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 12.4.2014; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR VODJA OPERATIVE SPECIALNIH GRADENJ - M/Ž; ORGANIZIRANJE IN VODENJE DELA TER DELAVCEV NA GRADBIŠČU, OPERATIVNO VODENJE GRADBIŠČA, IZDELAVA KALKULACIJ IN PONUDB, PRIPRAVA PLANOV IN ANALIZ, DOLOČEN ČAS, 9 MESECEV, 12.4.2014; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A 3230 ŠENTJUR KUHAR KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA HRANE (JEDI PO NAROČILU), PRIPRAVA SLADIC, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.4.2014; BAR OSMICA ŽNIDAR ISTOK S.P., RIFNIK 17, 3230 ŠENTJUR UE ŠMARJE PRI JELŠAH UPRAVLJAVEC STROJEV ZA ZEMELJSKA DELA STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE - M/Ž; STROJNIK NA ROVOKOPAČU, NEDOLOČEN ČAS, 22.4.2014; AVTOPREVOZNIK, STROJNA ZEMELJSKA DELA JANKO ORAČ, S.P., PREDENCA 9, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH KUHAR KUHAR - M/Ž; PRIPRAVLJANJE JEDI V SKLADU S PREDVIDENIM JEDILNIKOM, PRIPRAVA JEDI IZVEN GOSTINSKIH PROSTOROV-PIKNIKI, NADZOR NAD ROKI TRAJANJ ŽIVIL, PRIPRAVLJANJE VSEH VRST JEDI PO NAROČILU GOSTOV, ZAGOTAVLJANJE REDA IN ČISTOČE V SVOJEM DELOVNEM OKOLJU, RACIONALNO RAVNANJE Z MATERIALOM ZA PRIPRAVO IN DRUGA DELA PO NALOGU NADREJENEGA V OKVIRU DEL IN NALOG ZA KATERE JE DELOVNO IN STROKOVNO USPOSOBLJEN, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.4.2014; HOTEL S, HOTELIRSTVO IN TURIZEM, D.O.O., CELJSKA CESTA 1, 3250 ROGAŠKA SLATINA KOMERCIALNI ZASTOPNIK KOMERCIALIST NA TERENU - M/Ž; IZVAJANJE PRODAJE, (PRIDOBIVANJE NAROČIL) NA PRODAJNEM PODROČJU SKLADNO S CILJI IN STRATEGIJO PODJETJA, REDNI OBISKI KUPCEV, PRIPRAVA IN IZVAJANJE PROMOCIJSKIH AKTIVNOSTI TER UREJANJE PRODAJNIH MEST, PRIDOBIVANJE NOVIH KUPCEV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 15.4.2014; AS SISTEM TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., OBRTNIŠKA ULICA 14, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH FIZIOTERAPEVT "DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT - M/Ž; OPRAVLJANJE VSEH VRST TERAPIJ S PODROČJA TERAPIJE, SKRB ZA UREJENOST DELOVNEGA OKOLJA, OSTALA DELA PO NALOGU NADREJENEGA"; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 16.4.2014; TERME OLIMIA D.D., ZDRAVILIŠKA CESTA 24, 3254 PODČETRTEK ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBULANTI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠMARJE PRI JELŠAH, NEDOLOČEN ČAS, 23.4.2014; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH UE VELENJE PRODAJALCI PO DOMOVIH PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA OD VRAT DO VRAT PO SLOVENIJI, NEDOLOČEN ČAS, 26.4.2014; TORRO TRGOVINSKE STORITVE LJUBO SRNOVRŠNIK, S.P., SELO 7, 3320 VELENJE IZVAJALCI SUHOMONTAŽNE GRADNJE ŠTUKATERJI IPD., MONTER KNAUF SISTEMOV - DELO NA ŠVEDSKEM - M/Ž; MONTAŽA KNAUF SISTEMOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 11.4.2014; LUKSING, GRADBENIŠTVO, D.O.O., CESTA SIMONA BLATNIKA 1, 3320 VELENJE DELAVCI ZA PREPROSTA DELA PRI VISOKIH GRADNJAH LESARSKA IN KROVSKA DELA NA TERENU - M/Ž; LESARSKA IN KROVSKA DELA NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 12.4.2014; VZDRŽEVANJE OBJEKTOV DARKO JEROMELJ S.P., PAKA PRI VELENJU 81, 2382 MISLINJA UPRAVLJAVEC ŽERJAVA ŽERJAVIST - DELO V NEMČIJI - M/Ž; DELO NA ŽERJAVU V KABINI - DELO V NEMČIJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.4.2014; MAKO-GRADNJE, GRADBENIŠTVO, D.O.O., ŠALEK 84, 3320 VELENJE ZABAVIŠČNI PLESALEC PLESALEC ANIMATOR - M/Ž; PLESALEC ANIMATOR, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 8.5.2014; DEVEGO TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., REČICA OB PAKI 79, 3327 ŠMARTNO OB PAKI ZOBOZDRAVNIKI ZOBOZDRAVNIK Z VELJAVNO LICENCO ZA OPRAVLJANJE STORITEV V REPUBLIKI SLOVENIJI - M/Ž; ZOBOZDRAVNIK Z VELJAVNO LICENCO ZA OPRAVLJANJE STORITEV V REPUBLIKI SLOVENIJI, NEDOLOČEN ČAS, 11.4.2014; VDS, POSLOVNO SVETOVANJE, D.O.O., TRG MLADOSTI 2, 3320 VELENJE UE ŽALEC INŠTALATER OGREVALNIH NAPRAV INŠTALATER OGREVALNIH IN VODOVODNIH NAPRAV - M/Ž; SAMOSTOJNI INŠTALATER OGREVALNIH IN VODOVODNIH NAPRAV, VARJENJE TIG ALI PLAMENSKO, OSTALA DELA V SKLADU S POTREBAMI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.4.2014; TOVARNA IZUMOV ATENA, RAZISKAVE IN RAZVOJ, D.O.O., VELIKA PIREŠI-CA 27 G, 3310 ŽALEC ZIDAR ZIDAR - M/Ž; ZIDARSKA DELA, ZIDANJE IN OMETAVANJE, BRANJE NAČRTOV, OSTALA DELA PO NALOGU NADREJENEGA NA GRADBIŠČU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.5.2014; GRAD-BLES ESPG SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE IN GRADBENIŠTVO D.O.O., IPAVČEVA ULICA 32, 3000 CELJE DELOVODJA GRADBENIŠTVA VODJA GRADBIŠČA - M/Ž; VODENJE GRADBIŠČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.5.2014; GRADBLES ESPG SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE IN GRADBENIŠTVO D.O.O., IPAVČEVA ULICA 32, 3000 CELJE ŽELEZOKRIVEC ŽELEZOKRIVEC - M/Ž; POSTAVLJANJE IN KRIVLJENJE ARMATURE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.5.2014; GRADBLES ESPG SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE IN GRADBENIŠTVO D.O.O., IPAVČEVA ULICA 32, 3000 CELJE IZVAJALEC SUHOMONTAŽNE GRADNJE IZDELAVA SUHOMONTAŽNIH SISTEMOV (KNAUF) - M/Ž; IZDELAVA SUHOMONTAŽNIH SISTEMOV KNAUF - KONSTRUKCIJE IN POLAGANJE KNAUF PLOŠČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.5.2014; GRADBLES ESPG SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE IN GRADBENIŠTVO D.O.O., IPAVČE-VA ULICA 32, 3000 CELJE TESAR TESAR - M/Ž; POSTAVLJANJE OPAŽEV, POSTAVLJANJE OSTREŠIJ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.5.2014; GRADBLES ESPG SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE IN GRADBENIŠTVO D.O.O., IPAVČEVA ULICA 32, 3000 CELJE KROVEC IZDELAVA STREŠNIH KONSTRUKCIJ - M/Ž; IZDELAVA STREŠNIH KONSTRUKCIJ - TESARSKA IN KROVSKA DELA, DELO SE IZVAJA V SLOVENIJI IN AVSTRIJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.5.2014; GRADBLES ESPG SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE IN GRADBENIŠTVO D.O.O., IPAVČE-VA ULICA 32, 3000 CELJE FASADER FASADER - M/Ž; FASADERSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 3.5.2014; GRADBLES ESPG SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE IN GRADBENIŠTVO D.O.O., IPAVČEVA ULICA 32, 3000 CELJE VOZNIK TOVORNJAKA VOZNIK TOV.VOZIL PO EU - M/Ž; OPRAVLJANJE STORITEV PO EU IN DRUGIH DRŽAVAH, PREGLED VOZILA PRED IN PO ODHODU, NAKLAD RAZKLAD, NEDOLOČEN ČAS, 24.4.2014; TRA-VAL, TRANSPORT - LOGISTIKA, D.O.O., SAVINJSKA CESTA 98 A, 3310 ŽALEC KUHINJSKI POMOČNIK (NE NA DOMU), KUHINJSKI POMOČNIK - M/Ž; POMOČ PRI PRIPRAVI MALIC, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.4.2014; LIDIJA REPAS, S.P.; PE PIZZERIA ZANZIBAR, LIDIJA REPAS, S.P., ULICA IVANKE URANJEK 1, 3310 ŽALEC NATAKAR NATAKAR - DELOVNO MESTO JE NA POLZELI - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE, VODENJE ZALOGE PIJAČE, NEDOLOČEN ČAS, 12.4.2014; KRISTIANSON, POSLOVNO SVETOVANJE, TRGOVINA IN INŽENIRING, D.O.O., ILIRSKA ULICA 19, 3211 ŠKOFJA VAS PICOPEK SAMOSTOJNI PICOPEK - M/Ž; PEKA PIC, PRIPRAVA HRANE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.4.2014; GOSTINSTVO, LIDIJA REPAS, S.P., ULICA IVANKE URANJEK 1, 3310 ŽALEC PROMETNIK PROMETNIK - M/Ž; ORGANIZIRANJE PREVOZOV V MEDNARODNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.4.2014; TRANSPORTI ENES DRAGANOVIČ S.P., CESTA OB ŽELEZNICI 4, 3310 ŽALEC CINEPLE Spored od 10. 4. do 16. 4. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Bela in Sebastijan - družinski pustolovski petek: 15.15 sobota, nedelja: 13.15, 15.15 Edini preživeli - akcijski triler od četrtka do srede: 20.10 Krvave vezi - kriminalna drama od četrtka do srede: 18.00, 20.30 Need for speed: Želja po hitrosti - akcijski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.15, 20.20 petek, sobota: 17.15, 20.20, 22.50 Nimfomanka 2. del - drama četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 21.20 petek, sobota: 21.40, 23.00 Noe - zgodovinski film četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.50, 18.15, 20.00, 21.00 petek, sobota: 15.50, 18.15, 20.00, 21.00, 22.40 Nonstop - akcijski triler od četrtka do srede: 21.00 Purana na begu - animirana komedija sobota, nedelja: 13.50 Pustolovščine gospoda Peabo-dyja in Shermana - animirana pustolovščina četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40, 16.15 sobota, nedelja: 13.40, 14.15, 15.40, 16.15 Rio 2 - animirani, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 18.00, 18.40 sobota, nedelja: 14.00, 16.00, 18.00, 18.40 Rio 2 - animirani četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 15.15, 16.45 petek, sobota: 15.00, 17.00 nedelja: 14.45, 16.45 Razcepljeni - akcijski od četrtka do srede: 15.20, 18.30 Stotnik Amerika: Zimski vojak - akcijski, 3D četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.45, 20.40 petek, sobota: 19.00, 20.40 Stotnik Amerika: Zimski vojak - akcijski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.45 petek, sobota: 17.45, 22.30 Tarzan - animirana pustolovščina četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30 sobota, nedelja: 13.30, 14.30, 16.30 metropol ČETRTEK 20.00 Abeceda - dokumentarni PETEK 18.00 Bela in Sebastijan - pustolovski 20.00 Abeceda - dokumentarni NEDELJA 18.00 Abeceda - dokumentarni 20.00 Bela in Sebastijan - pustolovski SREDA 20.00 Epizoda v življenju zbiralca železa - drama KINO VELENJE PETEK 18.00 Otožna Jasmine - drama 20.00 Stotnik Amerika: Zimski vojak - akcijska pustolovščina SOBOTA 18.00 Epizoda v življenju zbiralca železa - drama 20.00 Stotnik Amerika: Zimski vojak - akcijska pustolovščina NEDELJA 16.00 Gremo mi po svoje 2 - mladinski film 18.00 Stotnik Amerika: Zimski vojak - akcijska pustolovščina VODNIK 29 JT/Sirss m, JO-TiTic .-o, vi^urjy ,0, ajrarss ,0, vhzkzjei m, vizmr. Jaz sem ud tam ARABSKA PLESNO GLEDALIŠKA PREDSTA1/A Popotovanje skozi arabski svet s folklornim plesom, glasbo, poezijo in besedo ČETRTEK, 10. 4- 2014, OB 20. URI DOM II. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC Vstopnice po 8 eur v TIC-u Žalec in zkst-zalec.kupikarto.si. * fyjbsko kulturno društvo t;! ...' • Rozana V ... v sodelovanju z ^ ' Zavodom zakuS 19.00 Otožna Jasmine - drama 20.30 Epizoda v življenju zbiralca železa - drama PONEDELJEK 20.00 Z Molierom na kolesu - komedija TOREK (odprtje digitalne kino dvorane) 19.30 Montevideo, se vidimo - športna komedija PRIREDITVE ČETRTEK, 10. 4. 9.00 Ljudska univerza Šentjur Srednja Amerika potopisno predavanje Aljaža Kolarja 9.00 do 12.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku V zgodovini so skrite zgodbe, v zgodbah je skrita zgodovina ob mednarodnem dnevu knjige 17.00 Pokrajinski muzej Celje Kulturno zgodovinska zbirka javno vodstvo po razstavi 17.00 Večnamenska dvorana POŠ Blagovna Mi smo pomlad srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov 18.00 Galerija železarskega muzeja Teharje Likovna dela Vinka Pevcina odprtje pregledne razstave 18.00 Mladinska knjiga, Mestna knjigarna Celje Županski kandidat Gams predstavitev knjige Romana Rozine 18.00 Knjižnica Kozje Čitalniški večer s Petrom Čeferinom 19.19 Mestna knjižnica Velenje Kuba - rum, cigare in son potopisno predavanje Tomaža Majcna 19.30 Dom kulture Velenje Tak si Zeleni abonma in izven; igrata Klemen Slakonja in Tadej Toš 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Jaz sem od tam arabska plesno gledališka predstava PETEK, 11. 4. 9.00 do 12.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku V zgodovini so skrite zgodbe, v zgodbah je skrita zgodovina ob mednarodnem dnevu knjige 18.00 Grad Podsreda_ Pilštanj 1158 - okruški zgodovine odprtje razstave Milenka Straška 18.00 POŠ Prevorje_ Citrarska pomlad na Prevorju 19.00 Galerija Nika Ignjatiča Celje_ Absint odprtje razstave slik Mateja Čepina, Staneta Petroviča - Čonča, Božidarja Ščurka in Dušana Amanoviča 19.00 Dom kulture Svoboda Griže Večer smeha 19.00 Osnovna šola Rečica ob Savinji Predstavitev ustvarjalnega snovanja šaleškega literarnega društva Hotenja 19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje Ivana Cankar: Za narodov blagor gostujoča gledališka predstava; gostuje Gledališka skupina KUD Milke Zorec Hotinja vas 20.00 Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje Kavarniški večer literarni gost Tone Partljič 20.00 Muzej Laško 10. fotografski natečaj: Klak: Gibanje odprtje razstave SOBOTA, 12. 4. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Ura petja pri Hermanu Lisjaku glasbene sobotnice 11.00 Celjski mladinski center Lahko noč, hudoba gledališka predstava; gledališki klub OŠ Frana Roša 17.00 SLG Celje_ T. Wilder: Naše mesto abonma Sobota popoldanski in izven 20.30 Špital za prjatle Celje Urban Ulrych pop project koncert NEDELJA, 13. 4. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 17.00 Kulturni dom pri Termah Zreče Cvetje hvaležno odklanjamo komedija v izvedbi Gledališke skupine KUD Šmartno v Rožni dolini 18.00 Dom kulture Velenje Bila sva mlada oba muzikal z glasbo Ansambla bratov Avsenik 19.00 Celjski dom_ Zbor Elte pro Musica koncert zbora iz Budimpešte ter Mešanega mladinskega pevskega zbora I. gimnazije v Celju PONEDELJEK, 14. 4. 9.00 Celjski dom_ Gledališke vizije 2014 regijsko srečanje mladinskih gledaliških skupin 10.00 do 12.00 Osrednja knjižnica Celje V zgodovini so skrite zgodbe, v zgodbah je skrita zgodovina ob mednarodnem dnevu knjige TOREK, 15. 4. 9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju predstavitev obrtnika čevljarja Antona Mužiča 10.00 do 12.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku V zgodovini so skrite zgodbe, v zgodbah je skrita zgodovina ob mednarodnem dnevu knjige 18.00 Kvartirna hiša Celje Premalo za življenje dramatizirana poezija celjskih pesnikov; igrata Vita Vybihal in Kristian Koželj 18.00 Narodni dom Celje Pevski zbori III. osnovne šole Celje 18.00 Glasbena šola Velenje Godalni orkester s solisti koncert 19.00 Kulturni dom Liboje Vaška skupnost Kasaze predstavitev knjige Ivana Dolinarja 20.00 Stolna cerkev sv. Danijela Celje_ Celjski godalni orkester koncert; sodeluje Mešani pevski zbor A Cappella SREDA, 16. 4. 9.00 in 10.00 Celjska kulturnica A. H. Benjamin: Čisto majhna račka lutkovna predstava v izvedbi Škratkovega lutkovnega gledališča Celje 10.00 do 12.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku V zgodovini so skrite zgodbe, v zgodbah je skrita zgodovina ob mednarodnem dnevu knjige 18.00 Razstavišče Kulturnega centra Laško Likovna dela laških likovnikov odprtje razstave 19.00 Celjski mladinski center Ulica odprtje fotografske razstave; razstavljajo: Alja Antič, Verena Zorenč in Katja Dernovšek 19.00 Savinov likovni salon Žalec Prostor resničnosti: odnos med renesančnim in abstraktnim prostorom v sliki odprtje razstave likovnih del Uroša Potočnika Prireditve ob prazniku Mestne občine Celje ČETRTEK, 10. 4. 10.30 do 12.30 Celjski mladinski center Kavarna poezije literarno-eksperimentalni projekt 18.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski med zgodovino in mitom predstavitev knjige Rolande Fugger Germadnik PETEK, 11. 4. 10.00 Kulturni dom Ljubečna Preventivna akcija: starostniki, udeleženci v cestnem prometu 11.00 Stanetova ulica Plakatna razstava ob 40. obletnici slovenskih avtocest 11.00 in 17.00 Pokrajinski muzej Celje_ Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 14.00 Ploščad pred Osrednjo knjižnico Celje Drugih 10 let odprtje razstave ob 20. obletnici Univerze za III. življenjsko obdobje 19.30 Narodni dom Celje Osrednja slovesnost ob prazniku Mestne občine Celje 19.30 SLG Celje_ Ženska, ki sem ji bral spomladanski gledališki trojček; družinska drama SOBOTA, 12. 4. 7.00 do 14.00 Šmartinsko jezero Ribiško tekmovanje v lovu s plovcem za pokal Mestne občine Celje 8.00 Pri mostu čez Savinjo Pohod po poteh Celjskih grofov 9.00 Dvorana Golovec Turnir v odbojki za pokal mesta Celje PONEDELJEK, 14. 4. 17.30 Osrednja knjižnica Celje Skrivno življenje cehov v Celju predava dr. Aleksander Žižek Društva vabijo ČETRTEK, 10. 4. 17.00 Krajevna knjižnica Ponikva Velikonočna delavnica s Tino 18.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje_ O Ridolfu Steinerju in prevodih njegovih del predava Henrik Merzel PETEK, 11. 4. 15.30 Bistrica ob Sotli Cvetna delavnica za družine in postavljanje butare velikanke 17.00 Gasilski dom Škale_ Velikonočne delavnice 18.00 Večnamenski dom Rimske Toplice Helena Bizjak: Zdravilne masaže strokovno predavanje SOBOTA, 12. 4. 9.00 do 12.00 Dom sv. Jožef Celje_ Delavnica opletanja butaric 9.00 do 12.00 Pod balkonom Muzeja novejše zgodovine Celje_ TOREK, 15 4. 19.00 Celjski dom_ Meeting point/prostor srečanja koprodukcijski plesno-glasbeni projekt Plesnega foruma Celje in Glasbene šole Singen SREDA, 16. 4. 12.00 Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja Concrustive Alps odprtje mednarodne razstave švicarske konfederacije 18.00 Krekov trg, Prešernova ulica Celjski maturant 2014 - Rad imam svoje mesto ulična četvorka celjskih maturantk in maturantov s kulturnim programom OSREDNJA KNJIŽNICA Celje OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE - ploščad Sobota, 12. april, od 9. do 13. ure Sejem unikatnih izdelkov CART OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE - oddelek Glasba - Film Četrtek, 17. april, ob 17. uri Pogovori z igralcem Brankom Završanom Pogovor bo vodila Mateja Žvižej. Knjižnica pri Mišku Knjižku Od četrtka, 10. aprila, do srede, 16. aprila, od 9. do 12. ure V ZGODOVINI SO SKRITE ZGODBE, V ZGODBAH JE SKRITA ZGODOVINA. Zgodbe naše preteklosti ob Mednarodnem dnevu knjig za otroke Sreda, 16. april, ob 17. uri VELIKONOČNA DELAVNICA, ustvarjajmo z Nado. Univerza za III. življenjsko obdobje Petek, 11. april, ob 11. uri Slavnostna otvoritev razstave ob 20. obletnici Univerze za III. življenjsko obdobje - ploščad pred Osrednjo knjižnico Celje Ponedeljek, 14. april, ob 17.30 Skrivno življenje cehov v Celju - predava dr. Aleksander Žižek Pomladni bolšji sejem za otroke 9.00 do 13.00 Ploščad Osrednje knjižnice Celje Sejem unikatnih izdelkov Cart 10.00 Hiša sadeži družbe Žalec Ustvarjam in pomagam - ustvarjamo nakit iz fino mase z Mirjano Bezjak ustvarjalna otroška delavnica 10.00 Gasilski dom Drešinja vas Izdelava butar delavnica PONEDELJEK, 14. 4. 19.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje_ Tečaj čudežev vodi Aristid Havliček - Tili TOREK, 15. 4. 19.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje_ O ezoterični zgodovini planetarnega in človeškega logosa Dobrodelne prireditve ČETRTEK, 10. 4. 19.00 Dvorana Tri lilije Laško 5. dobrodelna prireditev Nasmeh za Najo s cerebralno paralizo v sodelovanju z društvom Vesele nogice; nastopajo: Modrijani, Saša Avsenika, Zupan, Navihanke, Nemir, Okrogli muzikantje... NEDELJA, 13. 4. 17.00 Športna dvorana Slovenske Konjice Dobrodelni koncert za Loti SREDA, 16. 4. 19.00 Narodni dom Celje_ Dobrodelni koncert za Luko nastpajo: vokalna skupina Chillax, šolski Big bend I. gimnazije v Celju in gosta Tone Kregar in Jernej Dirnbek (Mi2) Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Srečko Šrot Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Janja Intihar, Brane Jeranko, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Soli-nič, Dean Šuster, Tina Vengust Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja marketinga: Nina Pader Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Mojca Knez, Vesna Lejič Mlakar, Marjan Brečko Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 30 VSI NAŠI MOJSTRI Preberite aktualno ponudbo! j Talne obloge iz lesa Les se zaradi lepote, trajnosti in dobrih bivalnih lastnosti že stoletja uporablja za oblaganje tal. Tudi po daljšem času je njegov naravni videz mogoče obnoviti, zato je primeren tako za stanovanjske kot poslovne prostore. parket iz tikovine, vendar je priporočljivo, da njegova debelina ne presega 10 mm, izjemoma nekoliko več. Bistvenega pomena za takšne prostore je polaganje po predpisanem postopku za ogrevana tla. njene površine ter predvsem za poslovne prostore. Za slednje je še posebej primeren, ker je izdelan iz trdih tropskih vrst lesa. Ozke deščice tehno parketa namreč zagotavljajo visoko dimenzijsko stabilnost in odpornost na obrabo. Tehno parket omogoča tudi večkratno obnavljanje površine. Klasični parket se lahko uporablja za vse vrste prostorov. Široka ponudba različnih eksotičnih in zelo trdih vrst lesa je področje uporabe močno povečala, saj so nekatere vrste omogočile uporabo tudi za močno obremenjene tlake, ne da bi tvegali poškodbe površine. Klasični parket iz boljših vrst iesa je praviloma tanjši, od 10 do 15 mm, redko do 18 mm, še posebej zaradi boljše izkoriščenosti dragocene surovine. Parket ima običajno pero in utor, lahko je tudi brez (lam parket). Tanj še vrste parketa je treba zalepiti, medtem ko so debelejše večinoma položene montažno. Širine lamel so od 75 do 90 mm, dolžine od 60 cm do 1500 mm. Najbolj iskane vrste parketa so iz tikovine vseh profilov. V prostoru s talnim ogrevanjem se iahko uporabi Ladijski pod je najbolj tradicionalna vrsta lesene talne obloge. Lamele imajo praviloma pero in utor in imajo v primerjavi s parketom večjo debelino, širino in dolžino (do 21,200,4000 mm). Tehno parket oziroma industrijski parket je sestavljen iz majhnih lamel (14 x 14 ali 15 x 15 mm) v posamezne sklope s po 20 do 30 medsebojno povezanimi lamelami. Tehno parket je lahko zelo zanimiv zaradi strukture in posebnega videza v prostoru. Je primeren tudi za velike in bolj obreme- BH Les in vlaga Vlažnost: v prostoru, kjer les živi dobro, živi dobro tudi človek. Zato je pomembno vedeti, da so najboljši pogoji za ugodno bivanje pri temperaturi zraka 20 stopinj Celzija in relativni zračni vlažnosti od 50 do 60 odstotkov. V zimskem času, ko prostore ogrevamo z različnimi grelnimi telesi, relativna vlažnost zraka pade na 30 do 40 odstotkov, zato je priporočljivo, da na grelna telesa namestimo posode, napolnjene z vodo. Tako povečamo relativ- no zračno vlažnost v prostoru na 50 odstotkov in s tem zagotovimo maksimalno stabilnost parketnih deščic kot tudi svoje dobro počutje. V zimskem obdobju je relativna vlažnost zraka praviloma nižja. V nekaterih stanovanjih pade pod 30 odstotkov, zato začne les svojo vlago oddajati in se posledično krčiti. Les namreč ostane stabilen pri 10- do 11-odstotni vlažnosti in 55- do 60-odstotni relativni vlažnosti zraka. Da se izognemo nastajanju rež v parketu, je priporočljivo, da se ga ne pokriva s tepihi in z drugimi materiali, ki delujejo kot toplotni izolatorji. Priporočljivo je tudi vzdrževati primerno relativno vlažnost zraka, to je od 50 do 60 odstotkov ter tako omogočiti parketu, da ostane stabilen. V primeru, da je relativna vlažnost zraka neustrezna, se priporoča uporaba vlažil ca prostora. * gSS Če želite oglaševati \ v rubriki TaD) Vsi naši mojstri, % pokličite: -^031 692-860 Iščete mojstra, pa ga še niste našli? Dovolite, da ga namesto ii vas poiščemo mi Pokličite nas! 031 692-860 H SESKO d.o.o. Ključavničarstvo in kovaštvo Ojačitvene vzmeti ^ WEEjTFALIA Ojačitvene vzmeti Westfalia so učinkovite ter enostavno zasnovane, preprečujejo, da se dostavno vozilo povesi, držijo ga trdno na cesti in skrbijo za boljši stik prednjih koles s podlago in za varno zaviralno pot. Lažje boste prevažali težke tovore, tveganje zaradi ziba-jočih prikolic in avtodomov se bo končalo po vgradnji teh vzmeti. Zaradi težkega tovora se lahko preobremeni serijsko vzmetenje, zato se zadnji del dostavnega avtomobila povesi. Vse to pa pomeni daljšo zaviralno pot, nevarnost zdr- Seško, d. o. o., iz Nove Cerkve, uradni zastopnik in prodajalec znamke Westfalia, vam ponuja končno nekaj proti povešanju zadnjega dela dostavnega vozila ob prevozu težjega tovora, to so ojačitvene vzmeti. sa in nihanja v zavojih pri bočnem vetru in pri prehiteval-nih manevrih, težje prenašanje grbin, vzboklin in udarnih jam. Vse to so razlogi, da ojačate serijsko vzmetenje vašega dostavnega vozila pri obremenitvi. Šeško, d. o. o., iz Nove Cerkve ponuja razvoj, proizvodnjo, montažo in prodajo evropsko homologiranih vlečnih naprav blagovne znamke ŠEŠKO in WESTFALIA, zložljive in nezložljive nosilce za kolesa, več o njihovi ponudbi si lahko pogledate na www.sesko.si Vljudno vabljeni, da jih obiščete na 19.sejmu AVTO IN VZDRŽEVANJE v Celju od 10.4. do 13.4.2014. VSI NAŠI MOJSTRI 31 nniNIFLISIlll PRAŠKO BARVANJE VSEH VRST KOVIN: gsm: D41741094 uuuuuu. stroj ep lastika.si ASFALT ASFALT KOVAČ 0.0,0.. PLANINA PRI SEVNICI 47 A, 3255 PLANINA PR! SEVNICI +386 3 7491 031 +386 3 7491 032 ASFALT. K DVACCäSia L.NET Specialist za strehe že 3 O I e t ! Vse za streho! BWHTA e^faH t . -> <:: -M : * STRDKOvNJAKAZASiBEHtU Tel.: Ml 622 385; 5sm: 051 354 291 Nataša Hribernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-Sentjur-Celje Kontakt: 031'363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64 PRI UREDITVI GROßül/, DflO BREZPUČAIO! FVo, alu in lesena okna, vhodna in dvižna garažna vrata, zimski vrtovi, use vrste senčil, notranja vrata, vüdovod in ogrevanje, slikopleskarstuo, obnova doma, obnova kopalnic -lo% otvoritveni popust na pvc okna 031 78 60 70 | 031 311 640 | info@harmonijadoma.si ™aln.ca S ■ !E| ZSbe: mimm ŠMLjSk! SEkVlS FLIICCA S?1 m; onm 01L j >OLNl TBcrntNlH IN ^NJENIH OBLAČIL DELCVM ČAS: (Wv - pet.: od l&r 1 i Mre; soir: oi i. dtr% art /jI ✓ Razvoj, proizvodnja, montaža in prodaja homologiranih vlečnih naprav Smo generalni zastopnik .>.' evropsko podjetje L E3SŠSEI ra SESKO d.o.o. ključavničarstvo Tri kovaätvo Sccka 33 5203 NavaCert*» ld-i03 7Sia 180 tiri/lin; 03 57 78 232 DOflpHal.flCt penzjonu<. A zdaj napoveduje, da je napočil čas, da malo izpreže, da se posveti družini, svojim trem vnučkom, svoji materi, ki jo je zaznamovala alzheimerjeva bolezen ... in seveda tudi sebi. »V življenju je tako kot na letalu, če ne nadeneš maske s kisikom najprej sebi, tudi drugim ne moreš pomagati,« povzame dejstvo, da življenje zdaj mineva tako hitro, da ljudje sploh ne opazimo, kako se staramo in kako naša telesa ne zmorejo več vsega, kar so z lahkoto v mladih letih. »Opozorilnih znakov ne smeš prezreti,« pokomentira čas ob koncu lanskega leta, ko je za nekaj časa obležala. A že v isti sapi napove, da bo v kratkem potovala v Portoriko. A si ne bo privoščila zasluženih počitnic, temveč jo čaka mednarodno strokovno srečanje, kjer bodo razpravljali o demenci . »Zelo sem presenečena, saj nikoli nisem niti pomislila, da bi prejela tako visoko priznanje. Pošteno povedano pa mi zlati celjski grb veliko pomeni, saj to ni le priznanje za mojo poklicno pot, temveč za vse delo, ki sem ga opravila. Torej sem nekaj dobrega naredila za ljudi.« FOTOREPORTAŽA 35 Redna telesna vadba je še kako pomembna za zdravje. Da pri tem tudi dež ni ovira, so v soboto na mestni zvezdi pokazali pripadniki Slovenske vojske. Za zdravje tudi v dežju Društvo zeliščarjev Ginko se je na stojnici predstavljalo s piškoti, z žele bonboni, doma narejenimi energijskimi ploščicami in s kruhom, vsem obogatenim z zelišči in različnimi oreščki. Kot je povedala Marija Širovnik, v ponudbi niso manjkali različni zeliščni napitki z alkoholom ter zdravilne zeliščne tinkture. Posebej so Celjanom razložili, kako se razlikujejo čemaž, šmarnica in podlesek, saj je prvi zdravilen, druga dva pa za ljudi strupena. Tudi na preizkušen recept, da pri nabiranju čemaža ne smeš biti prehlajen, se po Marijinih besedah ne gre zanašati, saj se vonj po česnu zadrži na rokah in ga zaznaš tudi, ko zatem trgaš šmarnice ali podlesek. Sicer pa v teh dneh ni le čemaž tisti, ki razveseljuje zeliščarje. Marija nabira trobentice in iz njih s sladkorjem in z medom prideluje sirup, ki koristi dihalom in želodcu. Več kot 90 različnih aktivnosti v lokalnem okolju - Zaključek v parku pri Domu ob Savinji Maskirne barve, ki so jih pripadniki Slovenske vojske nanašali na obraze šolarjev, sicer ne koristijo zdravju, a mu tudi škodijo ne. Za sanitetno vozilo Valuk so se še posebej zanimali šolarji. Kot je povedala Bernadrda Čeplak Poznič iz celjske vojašnice Franca Rozmana Staneta, je v valuk pokukalo največ šolarjev in starejših moških. Ti so zdajšnjo opremo primerjali s tisto, ki je bila na voljo v letih, ko so sami služili vojaški rok. Valuk je opremljen povsem enako kot običajna reševalna vozila, le da oklepno vozilo zmore tudi poti, kakršnih običajna vozila ne. Valuk v Slovenski vojski uporabljajo med rednimi terenskimi usposabljanji vojakov, nazadnje pa se je vozilo odrezalo med nedavnim žledolomom, ko so ga uporabili tudi za prevoz šolarjev v nekaterih najbolj prizadetih krajih. Lojze Melavc iz celjskega AMD Šlander je nadzoroval hojo obiskovalcev, ki so se s posebnimi očali podali na kratko pot med stožci. Povedal je, da s pomočjo teh očal, ki dajejo občutek opi-tosti, kakršnega ima človek pri 0,5 g alkohola na kg krvi, ljudje lahko preizkušajo svoje reflekse in sposobnost orientacije v prostoru. Kot je bilo mogoče videti, je oboje že pri tej stopnji alkohola, ki je sicer po veljavnih cestnoprometnih predpisih še dovoljena, pri večini ljudi že kritično. Tokrat je bilo treba nalogo opraviti peš in zelo počasi, zato je povsem umestno vprašanje, kakšne so šele reakcije voznika avtomobila pri hitri vožnji. Ker so tudi ta očala izjemno radi preizkušali šolarji, jih je Melavc pohvalil, da je odzivnost mladih vseeno za kanček boljša kot pri starejših ljudeh. Celje je vse od leta 1994 aktivno vključeno v projekt evropske mreže zdravih mest Svetovne zdravstvene organizacije in od leta 2003 kot projektno mesto sodeluje v družbi 90 mest iz 30 evropskih držav. Leta 2010 so v knežjem mestu prvič obeležili svetovni dan zdravja in pripravili tudi osrednjo državno prireditev, letošnja, že peta po vrsti, pa je kljub sobotnemu deževnemu dopoldnevu lepo uspela in k stojnicam v mestno središče privabila veliko ljudi. Kot pravi koordinatorica projekta Celje, zdravo mesto, prim. asist. Jana Govc Eržen, je Celje naklonjeno spodbujanju zdravega načina življenja, zato ne preseneča, da so prireditve ob svetovnem dnevu zdravja, ki jih v Celju raztegnejo kar na ves teden, vključene tudi v praznično dogajanje. Do ponedeljka se je zvrstilo več kot 90 različnih aktivnosti za ljudi v lokalnem okolju, osrednja prireditev v mestu pa je bila v soboto, na edini deževen dan v tem mesecu, v mestnem središču. Celjani so jo zaključili z medgeneracijskim približno uro dolgim rekreativnem pohodom in nato z druženjem v novo urejenem parku Doma ob Savinji. V celotnem programu sta zaradi slabega vremena odpadla zgolj 6. humanitarni tek oziroma hoja Zdravo hujšam ali Migaj z mano, ki pa ju bodo že petič zapored ob Šmartinskem jezeru pripravili to soboto, 12. aprila. IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA Da je za zdravje zelo pomembna tudi zdrava prehrana, so lahko obiskovalci sobotneprireditve spoznali ob stojnicah s ponudbo s kar nekaj ekoloških kmetij. Ekološka kmetija Rokič iz Šmartnega v Rožni dolini, ki je tudi učna kmetija za šolarje, je predstavljala zelenjavne zabojčke, s katerimi oskrbuje že kar nekaj Celjanov. V njih je imel gospodar Franc Mesojednik svežo solato, ki je pozimi zrasla na prostem in ne v rastlinjaku. Vsem, ki jih je to zanimalo, je razložil tudi sistem pridelave ekološke zelenjave, ki mora temeljiti na naročilih vnaprej, da Mesojednikovi vedo, kaj posejati in posaditi na svoji zemlji. Mirko Jurčevič iz Avtošole AMZS iz Ljubljane je komaj krotil mladež, ki ji do opravljanja vozniškega izpita sicer manjka še kar nekaj let, a je želela preizkusiti simulator vožnje vozil A-kategorije. Na njem bodoči vozniki spoznavajo, kaj jih čaka v prometu. Ob tem so na t. i. obračalniku, ljudem še prikazali, kako naj se človek po prometni nesreči na čim bolj varen način reši iz vozila, če se to obrne na streho. Študenti visoke zdravstvene šole v Celju so poskrbeli za merjenje sladkorja in holesterola v krvi ter tlaka. Kot je povedal Kristjan Zimaj, je bilo največ zanimanja za merjenje holesterola, zato jim je testnih lističev celo zmanjkalo. Bolezni srca in ožilja so v Sloveniji še vedno na prvem mestu, glavna krivca zanje pa sta holesterol in povišan tlak. Ob stojnici so meščani izvedeli le za orientacijske vrednosti, a tiste, ki so jim namerili vrednosti izven normalnih meja, so napotili k osebnemu zdravniku. So pa obiskovalci spraševali še veliko drugega, pri čemer Kristjan pravi, da ga še vedno preseneča, kako se vedenjski vzorci prenašajo iz roda v rod in kako ljudje še vedno premalo vedo o tem, kaj iz domačega lonca krepi zdravje, kaj pa mu škoduje. 36 ZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE S skupino 30 Seconds to Mars. Anja se je na fotografiji pridružila Jaredu Letu, ki je poleg dela v omenjeni zasedbi med drugim znan kot igralec v filmih Reguiem for a Dream in American Psycho. Za vlogo v filmu Dallas Buyers club je letos prejel oskarja za stransko vlogo. V britanski metropoli našla samo sebe Šentjurčanka preživlja sončno leto na deževnem Otoku - V Londonu spoznala slavnega oskarjevca Anja Čater iz Šentjurja je za leto postala začasna članica ene od britanskih družin. Med opravljanjem tako imenovanega dela »au pair« v Londonu je našla samo sebe. Pove, da je postala bolj odprta, samozavestna in odločna, da se bo zase trdneje postavila po vrnitvi domov čez nekaj mesecev. Izkušnja, ki je ne bo zlepa pozabila, je tudi srečanje z ustvarjalcem Jaredom Letom, ki se je v začetku marca vpisal med dobitnike prestižne filmske nagrade oskar. Anja je po poklicu univerzitetna diplomirana geografi-nja in je ena od mnogih mladih Slovencev, ki možnosti zaposlitve iščejo v tujini, ker v domovini na svoje prošnje za delo dobivajo le zavrnilne odgovore. Čeprav si je leto na tujem sprva zamišljala kot opravljanje evropske prostovoljne službe, ji je naproti povsem nepričakovano prišla priložnost, da postane »au pair« pri družini, ki živi v Londonu. S svojimi delodajalci je stik navezala s pomočjo skypa in bila izbrana. Brez odlašanja se je podala na pot. V vlogi varuške »Glede na to, da nisem bila nikoli prav veliko obdana z otroki, me je bilo malce strah, kako se bom znašla kot varuška. Spraševala sem se, kako se bo name navadila deklica in kakšen odnos bova imeli. A pravzaprav nisem želela veliko razmišljati. Rekla sem si, da bom že videla, kako bo,« pravi Anja. Z varovanko Sabrino, ki je stara deset let, sta se odlično ujeli. Po tednu uvajanja s prejšnjo »au pair« je prevzela naloge, kot so bujenje, priprava zajtrka, prevoz v šolo in iz nje, pomoč pri domači nalogi in spoznava ljudi z vsega sveta. Pri organizaciji Fair trade (pravična trgovina) dela kot prostovoljka za šolsko kampanjo. Gre za spodbujanje pravičnega dogovora med proizvajalci in potrošniki, da slednji za živila in izdelke dobijo primerno plačilo, ki jim omogoča normalno življenje in ne životarjenje »Medtem ko imamo Slovenci težave z vožnjo na delovno mesto na drugi konec države in ko mladi vztrajajo v hotelu mama do onemoglosti, se Britanci mnogo hitreje postavijo na lastne noge. Spodbujajo jih k samostojnemu življenju, manj je zavijanja otrok v vato.« spremljanje na popoldanske dejavnosti. Z deklico ju veže prijateljstvo, seveda pa se Anja zaveda, da sta njeni nalogi tudi vzgoja in usmerjanje mlade gospodične. Polno zaposlena Medtem ko je Sabrina v šoli, ima Anja čas zase. Njene proste urice so natrpane s kar nekaj dejavnostmi. Dvakrat na teden pili svoje znanje na nadaljevalnem tečaju angleščine. Obiskuje mednarodni kavarniški klub, kjer se izvirni govorci družijo s tujci in jim tako pomagajo pridobivati samozavest pri sporazumevanju. Ob kavi tako na robu. Anja tako sodeluje s šolami, ki pošiljajo dokazila, da so živila, kot so na primer banane, kava in čaj, kupovale po načelih pravične trgovine, in tako pridobijo ustrezen certifikat. Cenijo izkušnje Prostovoljno delo je v Združenem kraljestvu ena pomembnih vstopnic za napredovanje kariere in za čisto resno zaposlitev. Izkušnje, četudi takšne, kjer delo opravljaš brez plačila, imajo veliko težo. Tudi Anji so vrata odprle že zbrane reference, ki so jih Angleži skrbno preverili. V Sloveni- ji je kot prostovoljka delala v centru ponovne uporabe pod okriljem okoljsko raziskovalnega zavoda in na irskem filmskem festivalu. Oborožena z novimi znanji upa, da bodo nabrane kom-petence iz tujine več štele tudi v domovini. Manj časa za družino Delo »au pair« je neločljivo povezano z bivanjem pri gostiteljski družini. »Imam srečo, ker so me sprejeli kot svojo, kar zelo olajša moje naloge. Kadar nisem zasedena, se z njimi odpravim na obisk k njihovim sorodnikom.« Ko Anja gleda skozi naše oči, Britanci ves čas le hitijo in imajo mnogo manj kakovostnega prostega časa, ki bi ga lahko preživeli z družino. To se pozna tudi pri njihovih obrokih. Namesto kuhanega kosila jedo večinoma zvečer, jedilnik pa vključuje pretežno toast, zamrznjena živila, ki romajo v mikrovalovko, ali pa kaj drugega, kar je možno pripraviti na hitro. Zapetost Angležev je mit Angleži veljajo za zelo zapete ljudi, Anji pa so se pokazali v popolnoma drugačni luči. Vsak namreč pozdravi, vpraša, kako si, ti želi lep dan. Ni jim težko reči prosim ali hvala. Vljudnost je pri njih nekaj normalnega. Zelo odprti so tudi do tujcev. »Odhod v London je bila najverjetneje najboljša odločitev, kar sem jih sprejela doslej. S tem ko sem se odmaknila od svoje cone udobja in ko sem videla, česa vsega sem sposobna, sem postala bolj motivirana in samozavestna. Zelo pomembno se mi zdi, da me ni več strah navezovati stike, za kar mi je prej velikokrat zmanjkalo poguma.« »Čeprav je tempo življenja v Veliki Britaniji hiter, so Angleži neizmerno prijazni. Če karkoli potrebuješ, naletiš na posluh in uvidevnost. Tudi hupanja na cestah v Londonu ni, čeprav je gneča. Mislila sem, da tam ves čas dežuje in da je to turobno mesto, vendar so prav ljudje tisti, ki ga naredijo prijaznega,« pravi Anja Čater. Ko na cesti opazijo nekoga, ki je videti izgubljen, se ustavijo in mu ponudijo pomoč. Sogovornica je začutila, da je z njimi preprosto navezovati stike in spletati prijateljstva. Glede na doživeto razlaga, da smo pravzaprav Slovenci zelo hladni v medsebojni komunikaciji. Nasploh pa je utrip večkulturne metropole nekaj, česar ne razumeš, dokler ga ne doživiš. Na vsakem koraku vidiš različne narodnosti, različne barve kože. Vabljivi so tudi izjemna umetniška in kulturna produkcija, brezštevilne razstave, muzeji, galerije ... V objemu oskarjevca Ko se je Šentjurčanka nepričakovano odločila za odhod v London, je v vodo padel njen načrt, da bi obiskala koncert svetovno znane alternativne rok skupine 30 Seconds to Mars. Kmalu po njeni selitvi v Združeno kraljestvo je ameriška zasedba v sklopu turneje napovedala koncert v angleški prestolnici. Anja je zamujeno priložnost nadoknadila z nakupom vstopnice, ki med drugim omogoča obisk tonske vaje, srečanje s člani skupine, druženje s člani skupine in fotografiranje. Kot razlaga, je bilo to enkra- tno doživetje. Prav zaradi »frontmana« skupine Jareda Leta, ki je zgled številnim ljudem, saj v eni osebi predano združuje vloge igralca, pisca glasbe, pevca, glasbenika, režiserja, producenta, aktivista, človekoljuba, fotografa in poslovneža, ga ne bo zlepa pozabila. V Londonu diši po barcaffeju Kot varuška mora sesti tudi za volan. Privajanje na vožnjo po levi je bilo zanimivo, se spominja, a je po tednu dni brez težav preklopila na angleški način, k čemur so pripomogli tudi uvidevni vozniki. Še ena tipična britanska navada je popoldanski čaj. Tega Angleži spijejo na hektolitre, Anja pa ostaja ko-fetarica s svojo zalogo kave Barcaffe. Gostitelji so ji ponudili, da bi pri njih ostala še leto dni. Čeprav bi delo verjetno lažje našla na Otoku, še vedno upa, da se bo lahko zaposlila v domovini. Rada bi bila blizu svoje družine in znova uživala v naravi, ki obkroža njen domači kraj. »Seveda bom pogrešala vrvež in vse dogajanje, vendar London ni tako daleč, da se ne bi še kdaj vrnila,« je zaključila. TINA VENGUST Foto: Osebni arhiv AKCIJA 37 V akciji Naj maturantka, naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati naslednjih šol: GIMNAZIJA CELJE - CENTER (GCC) SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO INTURIZEM CELJE (SSGTC) SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA CELJE (SZŠC) tREiJA sezona ■■AKCIJE! ,T7 Ü Tudi letos čaka oba zmagovalca lepa nagrada! Kakšna, naj ostane še skrivnost. V akciji Naj maturantka in naj maturant bralci letos že tretjič izbirate dekle in fanta, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Februarja se je začel izbor med kandidati iz različnih srednjih šol s Celjskega za uvrstitev v majski finale. Januarja smo maturantske razrede povabili, naj izberejo svoja predstavnika, ki jih bosta zastopala v tekmovanju. Ponekod so poslali v boj le enega kandidata. Vsi pa bodo imeli enake izhodiščne možnosti. To pomeni, da bodo objavljene njihove portretne fotografije v vsaki številki časopisa v tistem mesecu, ko se bo predstavila njihova šola. Postopoma bomo ob tem objavljali tudi njihove večje fotografije v maturantski opravi. Bralci bodo imeli možnost, da glasujejo za »svojega« kandidata. Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta do konca meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni majski krog tekmovanja. Februarja smo torej objavljali prvi krog kandidatov in prva dva finalista sta Monika Oset in Domen Prelo-žnik z Gimnazijke Lava. Marca pa sta zmagala Ajda Lesjak in Miha Verdnik. Ta mesec je na vrsti še tretji krog glasovanja. Vseh šest mesečnih zmagovalcev se bo v končnem obračunu pomerilo maja. Učitelji lahko pomagajo Že lani smo uvedli dodatno točkovanje razrednika ali učiteljskega zbora. Ta lahko namreč izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda dodeli dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Zavedamo se namreč, da sošolci in sošolke pri izbiri kandidata ne upoštevajo predvsem in zgolj učnega uspeha. Prav zato dajemo dodatno možnost, da se pri glasovanju upošteva tudi ta razsežnost izbranega kandidata. Seveda nam morajo razredniki to sporočiti, in sicer na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. Za aprilski krog glasovanja so kuponi drugačne barve, kot so bili prejšnji mesec! Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno. a Sara Blazinšek 4. a, GCC Matej Brunšek 4. a, GCC y M Maruša Turnšek 4. b, GCC Matic Pinter 4. b, GCC Kaja Dordevič 4. c, GCC 10 Nik Vuksanovič 4. d, GCC Matic Krajnc 4. b, SŠGTC Manca Kugonič 4. b, SŠGTC Saša Kovačec 4. c, SŠGTC Zmagovalca aprilskega kroga glasovanja bomo objavili 8. maja! 18 L 19 Jan Kramer 4. c, SŠGTC Matic Rudolf 3. č, SŠGTC Tjaša Romih 2 PTI, SZŠC Matic Forštner 2 PTI, SZŠC i 11 &-M Monika Jakob 3 FB, SZŠC Gregor Milušič 3 FB, SZŠC Nataša Keglič 3 HB, SZŠC U Glasujem ZA naj maturantko /naj maturanta pod zaporedno številko: ime in priimek: Podatki o osebi, ki je glasovala: ime in priimek ............. naslov ..................................... kontaktni telefon/e-pošta --K-Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 300 Celje. Matija Lotrič 3 HB, SZŠC Vasja Jurišič 4. c, SZŠC Urška Škorja 4. a, SZŠC Urška Simončič 4. d, SZŠC Jaka Krajnc 4. a, SZŠC j- Marko Gojznikar 4. d, SZŠC / Maša Gobec 4. b, SZŠC Urban Modrijan 4. e, SZŠC Laura Lipuš 4. c, SZŠC Tonja Balek 4 KT, SZŠC 38 NAJMflniRANTKAINNAJMffniRANT Urban Modrijan ima po prvem tednu glasovanja 100 glasov, in to po zaslugi svoje Srednje zdravstvene šole Celje. Vsi ostali kandidati pa so do zdaj skupaj zbrali manj kot 40 glasov. Kupone za aprilske kandidate bomo sprejemali do torka, 6. maja, do 12. ure! NAJ MATURANTKA IN NAJ MATURANT 39 40 REPORTAŽA Ročni možnar od blizu Kultura streljanja z ročnimi mo-žnarji naj bi se k nam razširila pred dvesto leti s sosednje Hrvaške. Predlani so pripravili v Verže-ju veliko razstavo možnarjev, kjer je bilo predstavljenih štirideset različnih možnarjev iz različnih krajev Slovenije. Od navadnih do ročnih možnarjev V Novi Cerkvi bodo za veliko noč prvič streljali ročni možnaristi - Zanimivo je, da so v skupini kar trije poklicni minerji V naših krajih je najbolj uveljavljena skupina ročnih možnaristov iz Rogatca, ki je bila uradno ustanovljena pred skoraj dvema desetletjema. Pred tem je imelo tam veliko občanov doma neprijavljene ročne možnarje, s katerimi so ohranjali staro tradicijo velikonočnega pokanja. Kmalu po ustanovitvi je imelo rogaško društvo ročnih možnaristov že več kot dvesto članov. Zaradi zahtev po legalizaciji ročnih možnarjev se je nato število članstva prepolovilo. Skupina iz Rogatca je nastopila celo skupaj s simfoniki RTV Slovenija, ki so igrali Uverturo 1812, delo Čajkovskega. Več kot desetletje že nosijo uniforme ročnih možnaristov. Skupina danes ne ohranja le tradicije velikonočnega pokanja, temveč nastopa ob različnih priložnostih, tudi na porokah. Z različnimi možnarji pokajo tudi na Velikem Vrhu v okolici Šmartnega ob Paki. Navadni možnar, po domače »štuk« Na območju Nove Cerkve in Šmartnega v Rožni dolini so ob slovesnih priložnostih že od nekdaj pokali. Najbolj običajno je velikonočno pokanje, vendar bodo za letošnjo veliko noč v Novi Cerkvi prvič pokali ročni možnaristi. Skupina Možnaristi Lanšperk-Nova Cerkev se je dokončno oblikovala letos. Nova Cerkev izstopa kot kraj bogate in raznolike kulture. V njem deluje med drugim že več kot dve desetletji skupina Štajerski rogisti, ki nastopa z lovskimi rogovi in skrbi za posebno zvrst glasbene kulture. Po novem so posebnost Nove Cerkve še ročni možnaristi, ki so od letos sekcija tamkajšnje godbe na pihala. Od kuščarja do cigarete Ročni možnarji so v najširši javnosti manj znani, vendar pomeni pokanje z navadnimi možnarji - po domače jim pravijo »štuk« - dolgo tradicijo. Za razliko od ročnega možnarja navadnega ne držijo v rokah, ampak ga prislonijo, na primer na skalo. Ko je na varnem mestu, ga posujejo s smodnikom in prižgejo s cigareto. »V starih časih so navadni možnar prižigali s tako imenovanim kuščarjem. To je železni klin na dolgem ročaju, ki ga je prižigalec poprej temeljito ogrel na ognju,« je povedal vodja Možnaristov Lanšperk-Nova Cerkev Peter Olenšek. Vodja možnaristov skega, kar je bilo storjeno na avstrijskem Koroškem. Potrebno je bilo tudi dovoljenje za nošenje orožja. »Brez veselja seveda ne gre,« pravi vodja skupine Možnaristi Lanšperk-Nova Cerkev Peter Olenšek. je iz vasi Rupe v krajevni skupnosti Šmartno v Rožni dolini, iz vasi, ki ji domačini in okoličani rečejo Lanšperk. Tam so razvaline nekdanjega gradu, v bližini so možnaristi postavili uto, kjer streljajo z navadnimi možnarji že kakšna tri desetletja. Olenškov namestnik Simon Božnik iz Hrenove pri Novi Cerkvi je od starejših ljudi slišal, da so imele v starih časih možnarje okoliške župnije. »Pravijo, da je bilo točno določeno, pri kateri hiši naj streljajo,« je povedal Božnik. V Hrenovi je bilo tako na bližnji domačiji pri Pozjakovih, zadnja desetletja to opravljajo pri Božnikovih in v Lanšperku pri Šumeju. »Streljalo se je >gor vstajenju<, Ljudje meds »To nas je veselilo že v otroških letih, ko smo streljali s karbidom,« se spominja ročni možnarist Simon Božnik. kot se tu po domače reče velikonočnemu vstajenju. Prav tako se je streljalo pri >ofiranju< (to je praznovanje godu) in na >ohcetih<,« je izvedel Olenšek. Tudi na grozečo nevihto so opozarjali z ročnimi možnarji. V uniformah Od navadnih ni prav daleč do ročnih možnarjev. Postati ročni možnarist seveda ni preprosto. Člani skupine Možnaristi Lanšperk-Nova Cerkev so morali v Ljubljani opraviti izpite za delo z eksplozivi, vendar je zanimivo, da so med njimi kar trije poklicni minerji. Ročne možnar-je so kupili v Obsotelju, nato je bilo treba zanje opraviti zahtevne teste, tudi rentgen- je jih vabijo Skupina iz Lanšperka in Nove Cerkve seveda ni nastala čez noč. Prvič je javno nastopila lani za prvi maj med budnicami pihalne godbe po Novi Cerkvi, Socki, Lember-gu, Vojniku, Frankolovem in na celjski Špici. Možnaristi so bili takrat oblečeni še v običajne praznične obleke, vendar so jim zadovoljni krajani prigovarjali, naj nabavijo uniforme. To se je s pomočjo različnih društev, krajevnih skupnosti, občine in podjetnikov tudi zgodilo. V uniformah so prvič streljali na nočnem pohodu Vojnik-Ku-nigunda, nato na karnevalu v Novi Cerkvi in pokopu pusta na Dobrni. Ljudje jih vse bolj vabijo tudi na svoje domove, kjer praznujejo osebne okrogle obletnice. Za razliko od drugih je bilo zadnje njihovo streljanje zelo žalostno, saj so se prejšnji teden ob grobu z ročnimi možnarji poslovili od svojega člana, ki je umrl v prometni nesreči. Veliko ljudi si jih želi videti in slišati. Za letošnjo veliko noč bodo tako prvič nasto- pili v »vstajenjski« procesiji v Novi Cerkvi, tudi na letošnje prvomajske budnice v Novi Cerkvi in drugih krajih so jih spet povabili. Pokanje ročnih možnaristov bo ustvarilo seveda posebno praznične vzdušje. »To nas je veselilo že v otroških letih, ko smo streljali s karbidom, nato smo s smodnikom na navadnem možnarju ter danes z ročnimi možnarji,« opisuje preteklost članov skupine Simon Božnik. »Brez veselja to seveda ne gre,« je dodal piko na i vodja skupine ročnih možnaristov. BRANE JERANKO Foto: BJ Nova zanimivost Nove Cerkve in Lanšperka. Skupina Možnaristi Lanšperk-Nova Cerkev v svojih značilnih uniformah. REKREACIJA 41 Funkcionalna vadba za otroke Nujne gibalne izkušnje za razvoj Na nemoteno učinkovito rast otroka, njegovo delovanje, boljšo odpornost organizma in zdravje pomembno vplivata prehrana in način življenja. Zlasti v predšolskem obdobju je osnova za pravilen in zdrav razvoj otroka tudi redno gibanje. Z enostavnimi aktivnostmi lahko otroci vsak dan veliko storijo za dobro počutje in svoje baterije napolnijo z energijo, potrebno za doseganje ciljev. Dobro je, da se rednih športnih aktivnosti začnejo udeleževati že dovolj zgodaj, saj se tako privajajo na zdrav življenjski slog. Še posebej primerna za njih je prilagojena funkcionalna vadba, ki se je lahko udeležijo v fitnesu Top-Fit Celje. Funkcionalna vadba je priljubljena tako med starejšimi kot med mladimi, zato so se v Top-Fitu Celje odločili, da jo priredijo tudi za otroke. Eden glavnih namenov funkcionalne vadbe za otroke je, da z njo krepijo stabi- lizatorje trupa, ki so izrednega pomena za delovanje telesa v njihovem vsakdanjem življenju. Vsaka minuta, vsak gib in vsaka vaja so usmerjeni v njihov optimalen razvoj. Poteka v skupinskem duhu, kar je prednost, saj otrokom to predstavlja dodatno motivacijo in moč za opravljanje kakovostnega treninga. Inštruktorji želijo z vadbo izboljšati osnovne sposobnosti otrok, še posebej hitrost, energijo, moč in vzdržljivost. Velik poudarek dajejo tudi na to, da s treningi pri otrocih razvijajo osnovne predispozcije za ostale športe. Ravno zato morajo biti skrbni pri izbiri vaj, saj je dobro, da so treningi sestavljeni tako, da obremenjujejo vse mišice. Res je, da včasih delajo bolj za noge, spet drugič bolj za roke, vendar vedno poskrbijo, da med celotno vadbo trenirajo vse mišice. Trening z ogrevanjem in ohlajanjem traja eno uro, glavni del pa nikoli ne presega štirideset minut. Med ogrevanjem otroci najprej tečejo, nato se igrajo z različnimi športnimi pripomočki, predvsem z žogami. Po ogrevanju sledi glavni trening z osnovnimi vajami, kot so sklece, počepi in poskoki, te vaje pa otroci ponavljajo v določenih intervalih. Ko se glavi del konča, se ohladijo z lažjimi vajami ali igrami z žogo, nato se tudi sprostijo in raztegnejo. Pozitivni učinki Otroci se dobro počutijo, ko vidijo, da napredujejo, ko tečejo hitreje, ko so močnejši in bolj vzdržljivi. Napredek pri vadbi zelo pozitivno vpliva na njihovo samopo-dobo, zato se v vrtcu uspešneje vključujejo v družbo. Ni pa vse samo v samozavesti, ampak tudi v dobrem počutju in zdravju, ki ga funkcionalna vadba zagotavlja. Otroci z vadbo prav tako spoznavajo in obvladujejo lastno telo. Razvijajo in izboljšujejo svoje psiho-motorične in kognitivne spo- sobnosti, kot so telesna moč, koordinacija v prostoru, ravnotežje, telesna pripravljenost, gibljivost telesa, zbranost in spomin. Vadba jim pomeni razvedrilo in sprostitev, kjer razvijajo skupinski duh in spoštujejo skupinske vrednote. Najpomembnejši pozitivni vplivi funkcionalne vadbe za otroke so zagotovo gibalne izkušnje, saj zelo dobro vplivajo na otrokov gibalni in celostni razvoj. Gibanje otrokom odpira vrsto novih priložnosti in izkušenj, z zelo zgodnjimi gibalnimi spodbudami pa lahko pozitivno vplivamo na otrokov poznejši življenjski slog. Cilj vadbe je tako otrokom predstaviti aktiven način življenja in jih seznaniti s športom in z rednim gibanjem, ki predstavlja eno poglavitnih idej zdravega načina življenja. Prej ko se začnejo otroci tega zavedati, bolje je. IVA JEKNIČ Foto: SHERPA Ali ste vedeli? Nekaj skrivnosti o tem, kdaj je trening funkcionalen, kaj pravzaprav pomeni funkcionalnost treninga in kaj funkcionalna vadba, smo vam razkrili v tokratnem prispevku v rubriki Rekreacija. Ne bo odveč še nekaj poudarkov. Funkcionalna vadba je takšna vrsta vadbe, ki aktivira celo telo. In to na takšen način, da se izboljšajo naši gibalni vzorci, vpliv na našo moč in zmanjša tveganje za poškodbe med rekreacijo. Zgodovina funkcionalne vadbe sega daleč nazaj. Vešči so je bili že rimski in starogrški bojevniki. Še nekaj namigov Poznavalci pravijo, da se lahko funkcionalni trening izvaja na več načinov. Trebušnjake lahko nadomestimo tudi s tem, da telo visi na trakovih ali na žogi. Žogo lahko uporabimo za potisk s prsi, prav nam pridejo tudi neobičajno pripomočki, kot so podrta drevesa, vrvi, kamenje. Če kje, potem nam lahko pri funkcionalni vadbi domišljija malce zaigra po svoje. Predstavljajte si, kako lahko s pridom uporabite vreče, napolnjene s peskom, trakove, žoge, elastiko. In užijte kakšen pomladni dan v naravi z otrokom, preženite jih proč od računalnikov in se jih lotite takole, »funkcionalno«, kot kažejo zgornje fotografije. Nekateri prisegajo na počep z lastno težo, kar pomeni, da počepnemo na eni nogi z visoko amplitudo gibanja, da je pot, ki jo opravimo kot vadeči, čim večja. Posledično to pomeni, da smo v vadbo vložili večji vložek energije, več gibanja in na koncu porabili tudi več kalorij. O desetih značilnostih Funkcionalno vadbo v različnih odtenkih naj bi povezoval skupni imenovalec, prepoznaven v desetih temeljnih značilnostih. Funkcionalno gibanje združuje več gibov v sklepih. Je dinamično in od udeleženca zahteva, da pospeši, upočasni, zamenja smer, se bori z gravitacijskimi silami ... Funkcionalno gibanje spodbudite tako, da telo pri vadbi razdelite v tri dele: gibanje naprej in nazaj, na eno in drugo stran ter dvig in spuščanje. Težavnost se z gibanjem stopnjuje. Na začetku funkcionalnega gibanja se uporablja teža telesa in potem se aktivnost stopnjuje. Z uporabo različnih vaj razgibamo celoten trup. Vadba mora biti ciljno naravnana in tudi zabavna ter predvsem skladna z naravnim gibanjem. BPT Koledarček rekreativnih prireditev POHODNIŠTVO 12. april Pohod po krožni poti »grofovska Planina« s pričetkom ob 9. uri na trgu Planina pri Sevnici. Info: Društvo Vedež Šentjur in Planinsko društvo Ojstrica Celje S sobote na soboto Zatem ko so organizatorji v soboto zaradi vremenskih nevšečnosti morali prestaviti humanitarni tek oziroma hojo ob Šmartinskem jezeru, so dogodek prestavili na to soboto. Udeleženci že 6. tovrstne prireditve Migaj z mano se bodo tako zbrali v soboto, 12. aprila, prav tako pri Pušn šanku Pr Tini, nakar se bo po registraciji prijavljenih in ogrevanju začel štart ob 10. uri za tekače in pohodnike na 2, 4 in 8 kilometrov. »Ni debate - v Gorenje Surovino dajte stare aparate!« surovina Z €OS Prinesite odpadno električno in elektronsko opremo v enote Gorenja Surovine, d. o. o., v Laškem - Podšmihel b. št. (03 77 72 330) in Žalcu - Ul. Savinjske čete 18 (03 77 72 311), vsak delovni dan med 7. in 18. uro ter v soboto med 9. in 13. uro. S tem pomagate osnovnim šolam do točk in sodelujete v nagradnem žrebanju za male gospodinjske aparate. Žrebanje vsak torek in četrtek na Radiu Celje. | yeč o akciji na www.surovina.si. 42 NA KOLESIH Med vožnjo s traktorjem moramo biti skrajno previdni. Na cestah vse več traktorjev Voznik traktorja se mora koloni vozil čim prej umakniti -Pnevmatike očistimo že na njivi Ko nekdo omeni prometno nesrečo s traktorjem, se najprej spomnim strašne tragedije s Kozjanskega, to je ljudi, ki sem jih osebno poznal. Voznica je umrla na prizorišču nesreče in zapustila dva predšolska otroka, sopotnica se je več mesecev borila za življenje in je zdaj invalidna. Na vožnjo s traktorjem moramo biti temeljito pripravljeni, med njo moramo upoštevati različne okoliščine. Zadnje tedne se novice o nesrečah med vožnjo s traktorjem iz različnih delov Slovenije nizajo druga za drugo. V začetku aprila je vozil mlad voznik traktor na cesti pri Krškem z neprilagojeno hitrostjo in izgubil oblast nad vozilom. Izkazalo se je, da je traktor neregistriran in voznik brez vozniškega dovoljenja, preizkus alkoholi-ziranosti je odklonil. Za piko na i se je pozneje z domačini še stepel in poškodoval moškega srednjih let. Voznik je prekršil kar tri zakone, ki se tičejo vožnje s traktorjem, to je Zakon o pravilih cestnega prometa, o motornih vozilih in voznikih ter za konec še Zakon o varstvu javnega reda in miru. Konec marca se je na Pokljuki prevrnil traktor in je voznika z zlomljeno nogo reševalo pol vasi, v istih dneh so se prevračali traktorji tudi v Bohinju, na Frankolovem, v Galiciji ... V Velenju se je zrušil kozolec, ki naj bi ga podrl traktor s prikolico. V Solkanu je padel s traktorja sopotnik, ki se ni dovolj držal za varnostni lok in je dobil hude rane. Voznik traktorja je bil alkoholiziran. Tudi voznik v okolici Novega mesta, ki je trčil v osebni avto, je bil pod vplivom alkohola. Podobnih primerov je bilo še veliko. Na območju Policijske uprave Celje so bile v prvih treh mesecih tega leta štiri prometne nesreče, kjer so bili udeleženi vozniki traktorjev. Na cestah jih bo kmalu še več. Preventiva se izplača Včasih je bilo v povezavi s traktorji še več prometnih nesreč, se spominja komandir Policijske postaje Šentjur Ludvik Petrič. Na tem območju se je tako leta 2004 zgodilo kar 14 nesreč s traktorji, trije udeleženci v takšnih prometnih nesrečah so umrli. Šentjurski po- licisti so se tako odločili, da je treba nekaj storiti, organizirali so akcijo Varno na traktor, za katero so celo dobili priznanje ministrstva za notranje zadeve. Poglobili so se v vzroke prometnih nesreč in naredili Na območju Policijske uprave Celje je bilo od leta 2000 do danes več kot šest-sto prometnih nesreč, kjer je bil udeležen traktor. V tem času je umrlo dvajset udeležencev takšnih prometnih nesreč. načrt dela. Zloženko Varno na traktor so poslali vsem lastnikom registriranih traktorjev in pripravili predavanji o najpogostejših vzrokih nesreč in zakonodaji ter o varnem delu s traktorjem. Na šentjurskem jurjevanju so predstavili prikaz varnega nagiba traktorja in vožnjo traktorja na različnem terenu. Policisti so med drugim predstavili javnosti pogovor z udeleženko prometne nesreče s traktorjem iz okolice Ponikve pri Grobel-nem, ki je utrpela hudo telesno poškodbo. Takšno akcijo je v anketi dobro ocenilo kar 90 odstotkov lastnikov registriranih traktorjev. »Uspeh ni izostal,« je zadovoljen Peter Užmah, vodja policijskega okoliša v Šentjur- ju, ki se je preventivni akciji za voznike traktorjev zelo posvetil. »Stanje se je izboljšalo, od leta 2006 do aprila letos se je zgodilo skupno 26 prometnih nesreč, torej povprečno tri na leto,« ugotavlja pomočnik komandirja Martin Kumer. V osmih letih ni v prometnih nesrečah nihče več umrl, dve osebi sta se hudo telesno poškodovali, šest lahko. V vseh teh nesrečah je bil pod vplivom alkohola en sam voznik. V Policijski upravi Celje postavljajo šentjursko preventivno akcijo kot svetel zgled. Na zasebnem zemljišču To seveda ne pomeni, da danes voznikov traktorjev pod vplivom alkohola ni več in da vozijo vsi po vrsti z registriranimi traktorji. Traktorist se obisku policistov na svojem zasebnem zemljišču seveda ne more izogniti, saj lahko ti preverjajo brezhibnost traktorja kjerkoli. Za varnost traktorista so temeljnega pomena varnostni lok ali varnostna kabina, brezhibne zavore, krmilni mehanizem, luči in še kaj. Marsikaj je še treba upoštevati. Traktor, ki je starejši od osem let, mora na tehnični pregled vsako leto. Če je na traktorju varnostni pas, mora biti voznik pripet, sicer se lahko zgodi, da bo plačal sto evrov kazni. Sopotnika sme- Na območju Šentjurja so policisti uspeli ustvariti pri vožnji s traktorji bistveno boljše splošne razmere. Na fotografiji z leve: Martin Kumer, Ludvik Petrič in Peter Užmah. mo na traktorju prevažati le, če je vgrajen dodatni sedež in če je potnik starejši od leta in pol. Prevoz potnikov na tovoru ali priključkih, kar lahko včasih videvamo, ni dovoljen, to nas lahko po Zakonu o pravilih cestnega prometa stane dvesto evrov. Če ima traktor pripet priključek, ki je od traktorja širši, mora biti opremljen z rumeno rotacijsko lučjo. Tudi na območju Šentjurja nadzirajo traktorje in njihove voznike med rednim nadzorom prometa, ko preverjajo vozniška in prometna dovoljenja (voznik traktorja mora imeti vozniško dovoljenje kategorije F), tehnično brezhibnost vozila in alkoholiziranost. Po delovnih nesrečah voznikov traktorjev se žal velikokrat izkaže, da so bili alkoholizira-ni. Traktoriste brez veljavnega vozniškega dovoljenja je prav tako mogoče srečati, vendar se nam to po Zakonu o pravilih cestnega prometa ne izplača. Po 23. členu lahko policist traktor - ne glede na to, kdo je njegov lastnik -- zaseže, o pravici nato odloča sodišče. Kulture manjka Prometne kulture nam v Sloveniji vsekakor hudo manjka. Tudi kdo od traktoristov si dovoli, da za njim nastane neskončna kolona, čeprav mu zakonsko določilo narekuje, da mora vsak voznik počasno vozilo ob prvi primerni priložnosti z vozišča umakniti in dati prednost vozilom iz kolone. In nato včasih komu iz kolone prekipi in jo prehiteva - do prometne nesreče v takem primeru ni prav daleč ... Če si priznavamo, da imamo Slovenci v prometu premalo kulture, velja to še na katerem področju. Posamezni vozniki traktorjev se namreč med opravljanjem različnega dela in spravilom pridelkov premalo zavedajo, da lahko postane cestišče zaradi njihove malomarnosti spolzko. Po Zakonu o cestah mora uporabnik očistiti blato s pnevmatik seveda preden zapelje na cesto. Če voznika traktorja med »svinjanjem« po cesti, ki ni samo naša, zalotijo policisti, ga lahko to stane tisoč in podjetje kar štiri tisoč evrov. Velja se zamisliti ... BRANE JERANKO Foto: BJ, arhiv PP Šentjur Za ljubitelje vozil Od danes do nedelje bo rohnelo na celjskem sejmišču, kjer gostijo največji domači pregled novosti in dosežkov avto-moto-logi-stične industrije. Na štirih mednarodnih strokovnih sejmih Avto in vzdrževanje, Moto boom, Logotrans in Gospodarska vozila si bo mogoče ogledati izdelke več kot 350 najboljših blagovnih znamk, ki jih bo na sejmišče pripeljalo skoraj 140 neposrednih razstavljavcev iz Slovenije in tujine. Posebno pozornost so letos v Celjskem sejmu namenili spremljajočemu programu, ki bo tako strokovno kot tudi zabavno obarvan. Na najstarejšem sejmu v četverč-ku, 19. sejmu Avto in vzdrževanje, se celo obeta najboljša ponudba zadnjih let, na sejem Moto boom pa se vračajo tudi blagovne znamke motociklov, ki nekaj let niso bile prisotne. V družbi Celjski sejem, ki je organizator sejmov, upajo, da je iz vsega, kar bo mogoče vi- deti na sejmišču, možno sklepati na umirjanje težkih gospodarskih razmer, ki so jih med prvimi občutile avtomobilska industrija in z njo povezane dejavnosti. Sejemsko dogajanje bodo bogatile številne spremljajoče strokovne prireditve, ki bodo skupaj z adrenalinskim dogajanjem zaokrožile razstavni program. Demonstracije in testne vožnje se bodo odvijale na več poligonih. Inštruktorji AMZS bodo predavali o varni vožnji, Policijska uprava Celje, ZŠAM - Center varne vožnje Ljubečna bosta promovirala varnost v cestnem prometu, predvsem za starejše udeležence. Na sejmišču bo aktivna tudi Sekcija avtoserviser-jev pri OZS, ki bo predstavila proces razgrajevanja osebnih vozil, recikliranja materialov in postopek pridobivanja še uporabnih avtomobilskih delov oziroma njihove ponovne uporabe. Jutri ob 11. uri sekcija pripravlja še okroglo mizo na temo: Izrabljena vozila v rokah sivega trga - kaj pa lastniki, okolje in država? US Organizatorji napovedujejo, da bodo na bienalnem sejemskem dogajanju tudi letos poskrbeli za adrenalinsko vročico. Sejemski če-tverček je mogoče obiskati do nedelje od 9. do 18. ure. Cena vstopnice za odrasle je 7 evrov, za učence, dijake in študente pa 5 evrov. PODLISTEK 43 ZGODBE IZ KAMRE AUkamra www.kamra.si Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Uporabljeni viri: 130 let cinkarne, 2003, 140 let cinkarne, 2013 140 korakov po zgodovini ^^ ■ \w ^ ^^ I ■ Brez energetike, vzdrževanja, vmivaiiic vciic(10) razvoja bi se ustavilo Prihodnjič Cinkarna kot družbeno in do okolja odgovorno podjetje Proizvodnja v cinkarni je bila ves čas energetsko visoko intenzivna. Prvi energent je bil premog, kasneje sta se pojavila plin, pridobljen iz premoga, in električna energija. Vzporedno z avtomatizacijo proizvodnih procesov se je prilagodilo tudi področje energetike. Procesi pretvorbe in oskrbe proizvodnih obratov s plinom, paro, z električno energijo, s stisnjenim zrakom in tehnološko vodo so danes avtomatizirani in vodeni iz centralne kabine energetike. Poseben poudarek je na stalni optimizaciji procesov v smeri učinkovite rabe energije, kar je mogoče z dobrim sodelovanjem in poznavanjem proizvodnih procesov. Vzdrževanje Proizvodnim procesom je sledil in se prilagajal skozi obdobja razvoja podjetja tudi proces vzdrževanja. Sprva je bilo vzdrževanje namenjeno odpravi nastalih okvar. Vodilni v podjetju so se zavedali konkurenčne prednosti, ki jo prinaša učinkovita organizacija vzdrževalnega procesa. Razvil se je koncept, imenovan »vzdrževanje po stanju«. Ta koncept na osnovi diagnostičnih metod ugotavlja stanje naprav in sproža izvajanje ukrepov v največji možni meri, preden pride do okvar. Razvoj in skrb za kakovost Za uspešnost podjetja so bile v vsej njegovi zgodovini zelo pomembne tudi razvojne in raziskovalne aktivnosti ter skrb za kakovost. Včasih so za razvoj novih proizvodov zadostovali lastno znanje in primerni laboratoriji. V sedanjih razmerah pa so za to poleg znanja potrebni še najsodobnejši inštrumenti in tesno sodelovanje z raziskovalnimi inštitu-cijami. S sodobnimi pristopi in opremo ter z izkušnjami in vrhunskim znanjem se cinkarna v zadnjem času z izvirnimi rešitvami uspešno uveljavlja na nekaterih najzahtevnejših področjih sodobne kemijske tehnologije. SREČKO MAČEK Morda niste vedeli ... ... da je v cinkarni zasvetila prva električna žarnica v Celju in okolici. Že konec 19. stoletja so v cinkarni začeli uporabljati tudi električno energijo, vendar zaenkrat samo za razsvetljavo. Tedanji upravitelj cinkarne Albert Brunner je že leta 1886 iz tovarniških obratov napeljal elektriko v svoje stanovanje, ki je bilo v upravni zgradbi. Takrat je torej tudi zasvetila prva električna žarnica v Celju in okolici. Ročno vodenje procesa v energetiki nekoč Vzdrževalci pri svojem delu Kemijski laboratorij nekoč Delo v sodobnem kemijskem laboratoriju Po odsluženem vojaškem roku namesto domov na fronto Stanko Nemec, Sedraž nad Laškim je lastnik fotografije. Prav tako je za to akcijo prispeval tudi fotografijo z naslovom Laščan tudi ruski ujetnik, ki je bila objavljena v prejšnji številki Novega tednika. Vir: www. kamra.si LIUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC Na še Mye m Mo pri trn vjomcl za uelLhe in male ffoöpodmf J' • / odiniel 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR i! S 5 ?8 «i £1 ^J^ukaröLe bukve öioi/enökilt flodpodinj Informacije: 03/4225-100 Podpisani-a iibsiuv: nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam iNÄRftCILNiffl kompletov treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod (+ - ■ ■ izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 44 NAŠA TEMA Kruh namesto knjige Ko je na Slovenija je v Evropi zadnja po prodaji knjig ^ Med pogovorom o prodaji knjig na Celjskem v vseh knjigarnah in drugih trgovinah opozarjajo, kako zelo je upadla prodaja skoraj vseh knjižnih izdaj, tudi tistih, ki niso med najdražjimi. Kot da ljudje premislijo in najprej varčujejo za kruh in druge osnovne potrebščine, kot se je izrazil eden od sogovornikov. In tako se je zgodilo, da Slovenija v Evropi velja kot država z najmanj prodanimi in največ izposojenimi knjigami. Kriza ponavadi najprej pokaže zobe razkošju in kot kaže je knjiga neke vrste prestiž oziroma zdaj blago, ki se mu ljudje najprej odpovedo. Ali kot smo izvedeli od sogovornikov, iščejo drugačne rešitve. »Ne bi rekel, da bi šlo pri upadu prodaje za stanje duha, temveč preprosto za odraz tega, da ljudje nimajo denarja,« je omenil Andrej Lebič iz celjske Antike. Brez naključnih kupcev Menda kupci po nepotrebnem sploh ne zahajajo več v knjigarne in kot je dodal Lebič, je podobno stanje tudi v Ljubljani. Sam je namreč delal v eni večjih knjigarn, kjer se je včasih trlo obiskovalcev, med zadnjim njegovim obiskom pa je bila tudi ta knjigarna prazna. »V bistvu pogrešam naključne kupce. Da gredo mimo izložbe, vidijo kaj zanimivega, pobrskajo po žepu in kupijo, kar potrebujejo oziroma kar jih veseli. Danes prihajajo namreč kupci knjig s strogo določenim namenom: ali iščejo darilo za hčerin rojstni dan, priročnik za sina ...« Podobno je tudi v DZS v Mercatorju, kjer Romana Tuhtar pravi, da so še vedno aktualne otroške knjige. Kot opaža, najbolj prodajajo priročnike za dodatno učenje, različne vodiče po slovenskih krajih, priročnike za učenje tujih jezikov ... »Kupci vse pogosteje posegajo po žepnih knjigah, klasično vezanih knjig razen za darilo skoraj ne prodamo več. Namesto da bi kupci namenili 40 evrov za trdo knjigo, razumljivo raje počakajo tri tedne in kupijo brošuro za 12 evrov.« Iz knjigarne v knjižnico V knjigarnah opažajo, da se pogosto oglasijo posamezniki, povprašajo, kaj je novega, zapišejo naslov in potem seveda povedo, da si bodo knjigo čez kakšna dva tedna sposodili v knjižnici. Seveda niso redki primeri, da krog prijateljic kupi vsaka svojo knjigo, potem pa si izvode posoja med sabo. »Pri prodaji posamezne knjige seveda pride tudi do odstopanj, sploh ob izidu kakšnega medijsko podprtega naslova, vendar na splošno prodaja pada in za prodajo knjig res niso najbolj prijazni časi,« povzema Jasna Tomc iz Mladinske knjige - mestne knjigarne. Želja po znanju Kot poudarjajo sogovorniki, ne gre le za upad prodaje leposlovja, temveč tudi drugih knjižnih izdaj. Kar se učbenikov za osnovne šole tiče, jih kupujejo šole, vemo pa, da ima tudi ministrstvo vse manj denarja. Opazno je, da se v šolah odločajo za manj delovnih zvezkov, kar je - sploh če gre za delovne zvezke pri matematiki in slovenščini - lahko precej dvorezen meč. Še vedno učbenike in delovne zvezke kupujejo srednješolci, vendar tudi ti iščejo različne možnosti za prihranke. Vemo, da so v šolah razni sejmi rabljenih učbenikov, včasih pride prav tudi kakšen delovnih zvezkov z zradiranimi odgovori, da o fotokopiranih straneh niti ne omenjamo. Zvesti strokovni literaturi Tako v knjigarnah še zdaj ne vedo, kaj bo prinesel junij. »Bojimo se le lahko, da bo upadla tudi prodaja učbenikov in delovnih zvezkov, saj se položaj v zadnjih letih samo slabša. Dejstvo je, da tudi starši spodbujajo, naj bo na seznamih čim manj delovnih zvezkov,« opaža Tomčeva. Če pada prodaja leposlovja in šolskih knjig, pa ima strokovna literatura še vedno nekaj zvestih kupcev. Prodaja te literature količinsko nikoli ni izstopala niti ni zdaj tako zelo upadla, kar po mnenje sogovornikov kaže na to, da med ljudmi še vedno ostaja želja po znanju. V knjigarnah v teh dneh še vedno prodajajo priročnike o spomladanskih delih v vrtu. Menda gredo najbolje v promet tisti o obrezovanju drevja. Še eno značilnost kupcev so izpostavili sogovorniki: da kupci pogosteje posegajo po priročnikih za osebnostno rast. »Tako pri nas prodamo tudi priročnike o duhovnosti, za samopomoč, širjenje obzorja, vse manj pa romanov,« je omenila Marinka Smole iz Celjske Mohorjeve družbe. V knjigarnah pa so že opazili, da je nekaterim ljudem nerodno iskati pomoč pri kakšnih strokovnjakih, tudi zdravnikih, zato iščejo pomoč kar v knjigah, ki jih kupijo po nasvetu prijateljice . URŠKA SELIŠNIK Otroške knjižnice so danes odprte in prijazne za otroke bolj kot kadarkoli prej, zato ni nenavadno, da vanje najmlajši s straši zavijejo že zelo zgodaj. V prvi vrsti lahko zasluge pripišemo številnim aktivnostim knjižnic. Te se namreč z različnimi projekti vse bolj povezujejo z vrtci in s šolami ter se na ta način vključujejo v vsakdanje življenje otrok in njihovih staršev. Obisk Knjižnice pri Mišku Knjižku, ki sodi pod okrilje Osrednje knjižnice Celje, je v zadnjih letih po besedah dolgoletne knjižničarke Ide Kreča v porastu. Z veseljem ugotavlja, da število otrok, ki s starši zavijejo v knjižnico, narašča kljub poplavi najrazličnejše sodobne tehnologije in spremembam načina življenja. Pred približno tridesetimi leti so se, kot pravi, otroci s knjigami srečali bistveno kasneje, kot se danes, ko knjižnico obiščejo že nekajletni malčki. Krečeva meni, do so razlogi predvsem prenovljeni in privlačni prostori z veliko različnega gradiva in številne spremljajoče dejavnosti, kot so pravljične ure, predavanja in pogovori, ki so namenjeni tudi staršem. Knjižnica želi s svojo knjižnično ponudbo odgovarjati na različne potrebe in interese svojih obiskovalcev. Ti pa so se z leti spreminjali. Izposojo in brskanje po enciklopedijah, leksikonih in drugih strokovnih knjigah, s katerimi so si učenci pomagali pri izdelovanju referatov, je zdaj nadomestilo medmrežje. Temu se je prilagodila tudi sodobnejša poučna literatura za otroke, ki s kratkimi, zanimivimi informacijami in vabljivo knjižno izdajo še vedno privlači. Ne samo šolarje, knjige s poučnimi vsebinami so zelo popularne tudi med najmlajšimi. Največji delež izposojenega gradiva pripada leposlovju. Igroknjige, kartonke, slikanice, brez njih si skorajda ne moremo predstavljati otroštva. Osnovnošolci so redni obiskovalci knjižnice. Njihov izbor knjig je med šolskim letom usklajen s šolskimi obveznostmi, v prostem času pa posegajo po različnih žanrih, še vedno je zelo priljubljena fantastika. Klasični junaki Klasične pravljice, ki jih poznamo iz otroštva, kot je na-primer Rdeča Kapica, ostajajo večne, saj so še vedno aktualne in priljubljene. Med njimi je tudi kar nekaj del slovenskih avtor- jev. Otroci se dandanes nič manj ne navdušujejo nad Muco Copatarico in Mačkom Murijem, kot so se pred štiridesetimi leti. Seveda njihov izbor knjig narekuje tudi družba. Če je mladina pred več kot štiridesetimi leti z velikim veseljem prebirala dela Karla Maya, se danes zanj odločajo le redki. Razlog je namreč pestra ponudba najrazličnejših drugih knjig. Po letu 1990 so začele nastajati mnoge založbe, ki so na slovenski trg prinesle številne ponatise del za otroke, ki so jih knjižničarji sicer že prej videvali na mednarodnih knjižnih sejmih. Ponudba je skokovito narasla, knjižnice pa so se začele odpirati in postajati vedno glasnejše pri promociji branja in knjig. »Knjižne police danes in pred petindvajsetimi leti v knjižnicah izgledajo povsem drugače. Danes je mogoče na njih najti pisano paleto najrazličnejšega gradiva tako za mladostnike kot za najmlajše. Prav tako je velika izbira na področju izobraževalnih vsebin,« še dodaja Ida Kreča. Vodilo je zlata hruška Knjižna produkcija je vsako leto v Sloveniji zelo velika, a to ne pomeni, da so vse knjige tudi kakovostne in priporočljive. Vo- dilo staršem pri izberi dobrih knjig za njihove otroke je v zadnjih letih znak zlata hruška, ki označuje vsa literarna dela, ki jih Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo oziroma bivša pionirska knjižnica izbere kot priporočljiva in dobra. Strokovnjaki z različnih področij spremljajo vso knjižno ponudbo in jo ustrezno ovrednotijo ter izdelajo pregled knjižnih izdaj za določeno koledarsko leto. Po besedah Ide Kreča tak katalog poleg različnih knjižnih nagrad nudi dodatno pomoč pri gradnji kakovostne knjižne zbirke, orientacijo med dobrim in slabšim, ne samo knjižničarjem, v oporo pri izbiri gradiva je tudi staršem, vzgojiteljem in učiteljem. »Naše poslanstvo je, da uporabnike tudi izobražujemo in spodbujamo branje kakovostnih knjig, zato skrbimo, da je ponudba tovrstnega gradiva zadostna,« še dodaja knjižničarka in pravi, da se ne morejo povsem izogniti niti nekoliko slabše ocenjeni otroški literaturi, tudi literarnemu in likovnemu »kiču« ne. Poslanstvo splošnih knjižnic je obenem zadovoljiti tudi karseda širok krog želja uporabnikov. ŠPELA OŽIR mestu kr April že tradicionalno velja za mesec knjige. V njem ob' Dogajanje je priložnost, da osrednjo pozornost namenimo Uvod v živahno knjižno dogajanje je vsako leto 2. april, ko znujemo svetovni dan knjig za otroke. Dogajanje se nadaljuj knjig in avtorskih pravic, ki je posvečen promociji branja, zal V zadnjih letih Društvo slovenskih pisateljev vzporedno org£ se bodo začeli v ponedeljek in končali v petek. Vodja Knjižnice pri Mišku Knjižku Ida Kreča pravi, da je razlika med knjigami v otroški knjižnici nekoč in danes očitna. Danes je mogoče na knjižnih policah najti najrazličnejše gradivo za različne starostne skupine otrok. Najlepše pravljice ostajajo večne Obisk celjske Knjižnice pri Mišku Knjižku kljub razširjeni sodobni tehnologiji v porastu - Na najboljših otroških knjigah znak zlate hruške V začetku devetdesetih let so slovenski trg preplavile številne otroške knjige. Stan manj dobre. V zadnjih nekaj letih jim je lahko vodilo znak zlata hruška. Prejmejo g; NAŠA TEMA 45 prvem ijiga eležujemo kar nekaj pomembnih dni, povezanih s knjigo. ) knjigam in vlogi, ki jo imajo v sodobni družbi. ) na rojstni dan pravljičarja Hansa Christiana Andersena pra-je skozi ves april. Vrhunec doseže 23. aprila na svetovni dan ožništva in zaščiti avtorskih pravic ter intelektualne lastnine. inizira še slovenske dneve knjige. Letošnji, že 19. zapovrstjo, Določene pravljice ostajajo večne in so jih do zdaj brale že številne generacije otrok. Spreminjala se je zgolj njihova zunanja podoba knjižne izdaje. Danes imajo otroci radi živopisane slikanice, ki nase opozarjajo že zgolj z zunanjo podobo. h ■■■ ■■ V ■ Vil Tudi knjižnice varčujejo Na policah knjižnic na Celjskem zaradi varčevanja vsako leto manj novega gradiva Knjižnice, ki jih financirajo občine, v katerih delujejo, in ministrstvo za kulturo, če gre za osrednje knjižnice, za nakup gradiva prejemajo vsako leto manj denarja. Upadu razpoložljivih finančnih sredstev se poskušajo prilagajati na različne načine. Vsem je skupno vodilo izbiranje kakovostne literature, ki bo uporabnikom omogočala nemoteno širjenje bralne kulture. Knjižnice v zadnji nekaj letih, ko so posledice gospodarske krize začele čutiti tudi same, pri nakupu gradiva še posebej dobro pretehtajo njegovo kakovost. Knjige najprej kupijo v manjšem številu in nato izvode, v primeru, da je po njih res veliko povpraševanja, še dokupijo. Osrednja knjižnica Celje, v okviru katere delujejo krajevne knjižnice na Dobrni, v Šmartnem v Rožni dolini, Štorah in Vojniku, ima skupaj 440 tisoč enot gradiva. Statistični podatki kažejo, da število novih izvodov v zadnjih letih vztrajno upada. Leta 2008 so Celjani knjižnico obogatili z dobrimi 13 tisočimi novimi izvodi. Lani le še s slabimi 10 tisočimi. Nakup gradiva je odsev razpoložljivih finančnih sredstev. Osrednjo knjižnico Celje financirajo občine, v ka- terih deluje, in ministrstvo za kulturo. Sredstva, ki ji jih namenjajo občine, kljub krizi v zadnjih petih letih ostajajo približno na enaki ravni, in sicer nekje okrog 110 tisoč evrov. Pritisk samozaložnikov Drastičen upad je mogoče zaznati pri državnem denarju. Vsota se je v primerjavi z letom 2008 več kot razpolovila. Pred petimi leti je država knjižnici namenila dobrih 90 tisoč evrov, letos jih bo prejela le še 40 tisoč. Za nabavo gradiva, kot pravi knjižničarka Polonca Bajc Napret, skrbi nabavna služba v tesnem sodelovanju z nabavno komisijo, ki jo sestavljajo predstavniki različnih knjižničnih oddelkov. Služba pri izboru gradiva upošteva potrebe in interese članov, omejene finančne okvire, ponudbo knjižnega trga in predpise ter družbene usmeritve na področju knjige. Prednost pri izbiri daje slovenskim avtorjem. »Še posebej na knjižnice »pritiskajo« samozaložniki. Ponudba na knjižnem trgu je zelo velika, bolj kot kadarkoli prej, zato je za avtorje, ki so se odločili izdati knjigo v samozaložbi, še posebej težko. Knjižnice imamo vedno manj denarja za nakup, knjig na tržišču pa je vse več,« še dodaja Bajc Napretova. Najprej strokovno gradivo Podobne razmere so tudi v Knjižnici Šentjur, ki jo v primerjavi s celjsko knjižnico financira izključno občina. Leta 2008 so imeli Šentjurčani za nakup knjižničnega gradiva na razpolago 68 tisoč evrov, danes jih imajo na voljo dobrih 17 tisoč evrov manj. Po besedah direktorice knjižnice Tatjane Oset to pomeni bistveno manjši nakup gradiva, elektronskih baz, revij in časopisov. Leta 2008 je knjižnica kupila 4.200 knjig, medtem ko bo letos obseg novega knjižnega gradiva predvidoma znašal 2.600 enot. »Uporabniki to občutijo kot manjše število izvodov tistih naslovov, po katerih člani knjižnice zelo veliko povprašujejo, in daljše čakalne vrste, vendar to nekako razumejo. O zvišanju članarin oziroma zamudnin predvsem zaradi socialno ekonomske slike naših uporabnikov ne razmišljamo,« je povedala Osetova. Pri zmanjševanju gradiva se šentjurska knjižnica tako kot ostale splošne knjižnice drži smernic, ki jih predpisujeta ministrstvo za kulturo in Narodna in univerzitetna knjižnica. Razmerje nakupa je 60 odstotkov za strokovno gradivo in 40 odstotkov za leposlovje. »Ker imamo v naši knjižnici na voljo manj denarja, kupujemo le po en izvod vsakega gradiva, ki izide. Glede na povpraševanje bralcev nato čakamo na popuste založb oziroma na obdobje, ko te znižajo cene naslovov. Ker je zdaj v veljavi zakon o enotni ceni knjige, lahko založba naslovu ceno zniža šele po pol leta,« še dodaja Osetova. Knjig je premalo V Knjižnici Velenje, ki ima enoti še v Šoštanju in Šmartnem ob Paki, so že v »boljših časih« kupovali samo približno 10 tisoč knjig letno in tako nekoliko zaostajali za normativi. Lani so kupili 7 tisoč knjig, kar je skoraj tretjino manj, in za nakup odšteli 122 tisoč evrov. »Knjig je načeloma premalo, pravzaprav je premajhno število izvodov in so za marsikatero knjigo dolge čakalne vrste,« pravi direktor Vlado Vrbič, ki razlaga, da večino knjig dobijo od akviziterjev, nekaj jih ponujajo avtorji, nekaj je ponudbe po medmrežju. Je pa po besedah Vrbiča spodbudno, da je kljub prodoru elektronskih medijev klasična knjiga še vedno »zakon«. »Gospodarska kriza se pozna, ljudje se vedno manj odločajo za nakup knjig, posebej leposlovja, zato so knjižnice dobro obiskane,« pojasnjuje Vrbič. ŠPELA OŽIR, TINA VENGUST URŠKA SELIŠNIK, foto: GrupA Med najmlajšimi bralci ši so se naenkrat znašli v dilemi, kako kakovostno literaturo ločiti od tiste nekoliko a knjige, ki so po oceni strokovnjakov v določenem koledarskem letu najboljše. Družina Orehovec s Polzele »S sinovoma, z osemletnim Davorjem in s šestletnim Davidom, pogosto obiščemo celjsko knjižnico. Obisk ponavadi združimo še s kakšnim drugim opravkom. Najraje izbirata med knjigami, ki ju z duhovito vsebino spravljajo v smeh. Trenutno se najbolj zabavata ob branju oziroma poslušanju Groznega Gašperja. Tokrat smo si izposodili še knjigo Gospod Klobasnik in gospod Špila. Nadvse so jima namreč zanimivi tudi nenavadni izrazi in junaki. Nad pravljicami, kot smo jih brali nekoč, se ne navdušujeta preveč. Raje imata nove zgodbe.« Mama Mihaela in hčerka Aneja Radšel iz Štor »Hči Aneja najraje bere in posluša pravljice o princeskah in vilah. Knjige za otroke so danes drugačne, kot so bile nekoč, a pravljice, kot so Rdeča Kapica, Volk in sedem kozličkov in Sneguljčica in sedem palčkov, so še vedno aktualne. Preprosto ni mogoče, da se otrok ne bi srečal z njimi. Otroški domišljijski svet je danes povsem drugačen. Majhne otroke je težje navdušiti za branje, ker jih obkroža sodobna tehnologija. Celjsko knjižnico obiščemo enkrat tedensko, kljub temu da smo zadovoljni tudi s krajevno štorsko enoto.« 46 BUKVARNA / AKCIJA Hafis: Zapleši z menoj Kako je, če si srce? O avtorju Hafis je perzijski pesnik. Živel je med leti 1325 in 1390. Že v svojem zgodnjem otroštvu naj bi si zapomnil besedilo celotnega Korana. Zato je tudi dobil takšen naziv. Hafis namreč v arabskem svetu pomeni človeka, ki pozna na pamet ves Koran. Do danes velja za največjega lirskega pesnika v perzijskem jeziku. Napisal naj bi okoli pet tisoč pesmi. Večji del je uničila ortodoksna verska in državna oblast, ki je nasprotovala vsebini v njih, nakar naj bi se ohranilo okoli sedemsto pesmi. »Tudi iz neskončne razdalje se s plamenom svojega srca lahko dotaknem tvoje duše.« Verz iz ene od Hafi-sovih pesmi. Samo en verz za ljubitelje poezije - ki je mnogo več kot to - zaob-jame vse bistvo njegovega pesniškega dela. Literati vedo, da njegove pesmi niso »klasične«. Njihovo branje pokaže pot v svet modrosti in globine človeka. Nekateri celo pravijo, da imajo njegove besede, ki jih je stkal v verze, zdravilen učinek. Morda ne neposredno na telo, na človekovo psiho pa zagotovo. A že davno nazaj je avtor ugotovil in to skozi pesmi pokazal, da sta duša in telo neskončno povezana. Da sta eno. Pesmi so polne ljubezni, prijateljstva, čistih čustev, a tudi igrivosti in humorja v posameznih delih. Čeprav mnogi v njegovih pesmih vidijo najgloblje duhovne doktrine islama, se ga da z užitkom brati brez misli, da pesmi govorijo o točno določeni veri ali kakršni koli verski opredelitvi, ki naj bi bila pogoj za branje njegove stvaritve. In ravno ta »neobremenjenost« s tem, kaj bi moral vedeti, da lahko nekaj bereš in razumeš, privablja vedno mlajše bralce. Ker so pesmi razumljive. Velikemu in majhnemu človeku. »Vse odkar je sreča slišala za tvoje ime, teka naokrog po cestah in te išče.« V kolikor bereš knjigo kot pesimist ali optimist, se ob branju pesmi pojavi nešteto vprašanj in misli o sebi, o dojemanju sveta, življenja. Me sreča res lovi? In predvsem - od koga je odvisno, da se ji ne pustim uloviti? Pesmi, ki niso le pesmi. Mnogi uporabljajo njegove besede tudi v meditacijah in kontemplacijah, saj je dal velik poudarek raziskovanju človekove notranjosti na popolnoma nevsiljiv način. Namesto da bi svoje pojmovanje človeške globine strnil v duhovne nasvete in dolge traktrate, jih je na enostaven, a dovršen način povezal v verze. Je pa treba vedeti, da je v svojem originalnem zapisu v pesmih skril številne sestavljanke in dodatne pomene, ki so še bolj razumljivi v perzijskem okolju. Zato za Hafi- sa velja, da je njegovo delo zelo težko prevesti na tako ustrezen način, da bo doseglo svoj učinek na enak ali podoben način kot v svojem prvotnem jeziku. »Dan tišine ti lahko pomaga, da slišiš dušo igrati.« Čeprav so bile njegove pesmi zapisane v daljnem 14. stoletju, branje prinaša svežino sodobnosti ob spoznanju, da se skozi zgodovino spreminja zunanji videz sveta in človekove narave, medtem ko bistvo človeka ostaja vedno enako. Kdor ga najde in ga uspe ohraniti, je zmagovalec na dolge proge. Kot da bi njegove pesmi bralcem prinašale to spoznanje: bodi ti. Svojemu bistvu nikoli ne moreš ubežati, lahko padeš samo pod vpliv zunanjih dejavni- kov. Vsaka beseda njegovih pesmi bralcu prinaša svojevrstno spoznavanje ljubezni. Preko narave, preko ljudi, preko stvari. Vsepovsod ena sama ljubezen, nam sporoča avtor. »Kako je vrtnica odprla svoje srce in podarila temu svetu vso svojo lepoto?« Ži-vost v neživosti, ki prav tako premore ljubezen in lepoto. Hafisa iranski književniki pogosto poimenujejo tudi kot gospodarja velikanov. Verjetno tudi zato, ker je (ne glede na svojo versko opredelitev) na podlagi svojega naravnega talenta in sposob- nosti globokega razmišljanja in bujne domišljije ustvaril vrhunska dela, namenjena takšnim in drugačnim velikanom. V prvi vrsti pa velikanom v sebi. Če smo začeli z verzom, naj tudi končamo z njim. Kdor pozorno bere, spozna njegovo sporočilo: srce vedno zmaga. Beseda je razum. In z besedami se bistva njegovih pesmi ne zmore opisati tako, kot jih lahko začuti srce. »Kako je, če si srce? Kajti vse, kar poznam, je ljubezen in moje srce je neskončno in povsod.« SIMONA ŠOLINIČ Po lanskem izrednem odmevu bralcev, ki ste nam poslali zanimive potopise s potovanj po Sloveniji in tujini, tudi letos nadaljujemo akcijo Navdušite nas s potopisom. Kako in do kdaj lahko sodelujete, vam pojasnjujemo v nadaljevanju. Navdušite nas s potopisom! Izognite se zgolj suhoparnemu naštevanju, pričarajte nam eksotične oddaljene in morda tudi bližnje kraje, skrite pred našim nosom, začinite še s kakšno prigodo, ki nam bo slikovito ponazorila utrip kraja in način življenja domačinov. Skratka, potegujte se za najboljši potopis po izboru naših bralcev. Kako? Enostavno. Upoštevajte nekaj naših napotkov in se držite predpisane dolžine: največ pet tisoč znakov in najmanj tri zanimive fotografije z zgovornimi podpisi. Potopise s potovanj po Sloveniji in tujini nam lahko pošljete do vključno 31. maja 2014. Objavljati jih bomo začeli 5. junija. Seveda po minimalnem vstopnem pragu, kar pomeni, da morajo zadostiti zapisanim pogojem, temeljnim zakonitostim potopisa in slovenskega jezika. In ne spreglejte še enega pogoja za sodelovanje: pišete lahko vsi, ki živite v kateri od 33 občin na Celjskem, ki jih »pokriva« Novi tednik. Potopise bomo oštevilčili, ob vsakem objavili še vašo fotografijo in kratko predstavitev, kdo ste in kaj počnete, ter dodali še kupon za glasovanje. Bralci Novega tednika bodo glasovali in izbrali najboljši potopis. Glasovanje bo trajalo od 5. junija do vključno 31. avgusta 2014. Zmagovalca po izboru bralcev bomo razglasili 11. septembra 2014. Lov na najboljši potopis po izboru bralcev je odprt! Svojo fotografijo s kratko predstavitvijo in potopis (besedilo in ločeno priložene fotografije v čim večjem formatu) nam že lahko pošljete na e-naslov tednik@nt-rc.si. Najboljši avtor bo prejel nagrado s potovalnim pridihom. Med bralci, ki boste pridno glasovali, pa bomo prav tako izžrebali nekoga, ki mu bomo polepšali življenje. Svet miru in izjemnih naravnih lepot Potopis &B4I ti Ž Potopis po izboru naših bralcev i| 12 13 PISMA BRALCEV / INFORMACIJE 47 Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO Odmev Hitra cesta nazaj na Šentrupert Kako pretkano so si velenjski veljaki ponovno zamislili obisk ministra Omerzela na svojem teritoriju, pove že datum sestanka, 1. april, o katerem ste v Novem tedniku poročali 3. aprila. Na ta dan je namreč »dovoljeno« trositi neumnosti in marsikdo, ki je 1. aprila slišal povzetke velenjskega sestanka, se je vprašal, ali je res mogoče, da minister po nekaj urah obedovanja v Velenju izjavi, da se trasa 3. osi od Velenja do avtoceste A1 vrne na dokazano predrago, kmetijstvu škodljivo, prometno neučinkovito varianto F2-2 s priključkom v Šentruper-tu, namesto, da se nadaljuje umestitev alternativne, cenejše, »gozdne« in krajše variante F3b na Podlog, z neposrednim priključkom do dvorišča Gorenja. Bralce in državljane naj spomnimo, da bi odsek na Šentrupert uničil 113 ha najboljših kmetijskih zemljišč samo v Savinjski dolin. Po Omerzelovo je to botanični vrt. Ali minister še ni slišal, da je kmetijstvo gospodarska panoga? Da je država v preteklosti investirala v izgradnjo namakalnih sistemov, komasacije, spodbude za povečanje pridelave za izboljšanje prehranske varnosti države? Česa torej minister še ne ve, pa bi moral vedeti? Ne ve, da se ponovno vsiljuje dokazano predraga, kmetijstvu škodljiva, prometno neučinkovita varianta s priključkom v Šentrupertu, namesto da se nadaljuje umestitev cenejše, »gozdne« in krajše variante na Podlog, ravno tako z neposrednim priključkom do dvorišča Gorenja. Eklatanten spodrsljaj ali ministrovo prvoaprilsko norčevanje? Brezpredmetno, vsekakor pa se sprašujemo, ali s tem zagovarja, da se izgradi 480 milijonov evrov drag 15-kilometrski odsek na Šentrupert namesto 2 km krajši in za 200 milijonov cenejši odsek na Podlog, da s tem odsekom na Šentrupert za vedno uničil več kot 100 ha strnjenih, z namakalnimi sistemi opremljenih in dobičkonosnih njiv in hmeljišč v Savinjski dolini namesto slabih zemljišč skozi gričevje in gozd na Podlog, da fi- nancira nerentabilen odsek na Šentrupert, kjer investicija zaradi premalo prometa ne bo poplačana in da se izbere odsek na Šentrupert zgolj za to, da se ne izbere tistega na Podlog. Ali se državljani strinjamo s takšnim ravnanjem ministra? Vprašajte nas! Na zgornja vprašanja so z odločnim Ne odgovorili vsi kmetijski ministri, nekdanji predsednik računskega sodišča, gradbena, planerska in kmetijska stroka, prebivalci Savinjske doline in verjamemo, da tudi drugi državljani oz. davkoplačevalci Slovenije. In ne nazadnje, spregledali so tudi ministri za prostor in dobro bi bilo, da bi tudi Omerzel. Šentrupertsko varianto F2-2 v prvi vrsti zagovarjajo velenjski poslanci z županom in drugimi zainteresiranimi, da bi se izšlo po nekaterih njihovih načrtih. Podobno je bilo opaziti pri Teš 6, a tam se zgodba že razpleta. Kar se tiče trase in velenjskega gospodarstva, tudi Gorenja, gre za sprenevedanje predstavnikov Velenja in predsednika uprave Gorenja. Naj ponovimo: varianta Pod-log-Velenje pripelje tovornjake točno na dvorišče Gorenja - hitreje, krajše, ceneje kot druge variante. Torej, minister, kdo je koga naplahtal 1. aprila? FRANC KRALJ ŠTEFAN OBAL, za Civilno iniciativo Braslovče Zahvala Presenečenje za materinski dan Pomlad je prebudila naravo in zopet smo se zbrale ženske iz Laškega in okolice, da proslavimo materinski dan. Letošnje srečanje je bilo že petnajsto. Celo leto težko čakamo na ta dan, ki nas popelje od vsakdanjih skrbi. Zbrale smo se v gostišču Bezgo-všek, kjer smo bile ob dobri postrežbi deležne kratkega kulturnega programa in obiska župana Zdol-ška in gospoda Grila, ki sta nas presenetila z rožicami. Urice druženja so prehitro minile. Malce smo poklepetale, še več pa plesale, saj ob glasbi naših stalnih »muzikantov« Tineta in Zlatka ne moreš obsedeti. V imenu udeleženk bi se zahvalila pripravljalnemu odboru, ki že toliko let poskrbi za odlično organizacijo. Zavedamo se, da je s tem veliko dela, a vas kljub temu naprošamo, da nam še v prihodnje še pripravljate srečanje ob materinskem dnevu. IRENA GREŠAK, Laško Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. ^^m vašo popolno ^■l|bbveščenost PONEDELJKOVO Oportno DOPOLDNE 95.1 t 95.9 | IOD.3 | 90.6 MHz www.radiocelje.com k VSAK PONEDELJEK od 10.15 do 11.45 {Ifeiii DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOŠNJICKA Namesto v službo brezplačno nakupovanje Vsako sredo ob 12.15 med kuponi, ki jih izrežete iz Novega tednika in pošljete na naš naslov, izžrebamo srečneža, ki lahko v treh minutkah nakupi, kar želi. Brez plačila seveda. >u g Damjana Orter Golob je napolnila voziček z veliko suhomesnatimi dobrotami, pozabili pa ni niti na torto za otroka. Nekateri se na to dobro pripravijo, drugi se zanašajo na to, da vedo, kaj potrebujejo. A je temu primeren potem tudi izkupiček. Tokrat je voditeljica Nena Lužar izžrebala Damjano Orter Golob iz Griž, ki bi se prav v tem času morala odpraviti v službo. Pred tekom je zato dragoceni čas namesto za pripravo nakupovalnega lističa porabila tudi za klic, da bo tokrat malo zamudila. A ji je hkrati uspelo zelo uspešno napisati tudi, kaj vse bi bilo dobro, če bi se znašlo pri njih doma. Zdaj bo verjetno več kot odlično malico pripravila za svoje sodelavce, saj je v vozičku pristalo kar nekaj suhomesnih dobrot, zraven je bil tudi sir, a tudi na torto, s katero se bosta posladkala njena otroka, ni pozabila. Da o tem, da bo tudi kakšen piščanec pri njih za kosilo, sploh ne omenjamo. Damjana je imela to srečo, da je s pomočjo izbrane nakupovalke v Planetu Tuš Celje prejela še jokerja, ki se je tokrat skrival v siru. In na blagajni se je izpisal znesel 123,06 evra. Bo morda naslednji teden sreča na vaši strani? Izpolnite kupon, pošljite ga na naš naslov in pripravite nakupovalni seznam. SIMONA BRGLEZ Foto: GrupA 48 BRALCI POROČEVALCI Gospa poslančeva v Radečah Z odraslo zasedbo Gledališkega društva Radeče smo se v letošnji sezoni odločili na oder postaviti že skoraj kultno delo legendarnega Toneta Partljiča, komedijo Gospa poslančeva v režiji Katje Čeč. Skupino sestavljamo stari znanci odrskih desk, ki smo z veseljem zagrizli v ta resnično izjemen tekst in se spoprijeli ne le z njegovim komičnim delom, temveč tudi z močno noto satire, ki ga naredi še zanimivejšega. Z igralci, ki so se pri oblikovanju likov zelo potrudili, smo se na vajah podrobno poglabljali v vsak značaj posebej, interakcije med liki in predstavo kot celoto. V igri je prisotne tudi precej situacijske komike, ki smo jo na vajah še potencirali, da je rezultat tako še bolj zabaven. Za sceno kot tudi kostume smo poiskali navdih v prvih letih samostojne države, se pravi v najzgodnejših devetdesetih. Četudi smo podobo postavili v omenjen čas, velja omeniti, da je zgodba sama brezčasna in podobnosti lahko poiščemo tako v prejšnjih časih kot tudi zdaj. Pretirana ambicioznost, težki družinski odnosi in pohlep po moči, če omenim le nekaj tem, ki se jih predstava dotika, so namreč prisotni venomer. V obeh zaporednih večerih, tako na premieri 22. februarja in ponovitvi 23. februarja, je bil odziv občinstva izjemen in zasedbe kar ni in ni hotelo spustiti z odra. Dolge salve smeha med predstavo pa so bile zanesljiv znak, da smo naredili izjemno zabavno, zlahka gledljivo in nasploh dobro politično obarvano komedijo, o kateri se bo še zagotovo veliko govorilo tako v Radečah kot na mnogih gostovanjih, ki jih načrtujemo. KČ Velikodušna pomoč Na žalost je posledice krize v državi možno čutiti na vseh področjih. Izjema nismo niti društva, neprofitne organizacije, ki delujemo v dobrobit občanov. Nič drugače ni v košarkarskem društvu Vrani Vransko, v katerem se za svoje delovanje v zadnjih sezonah lahko zahvalimo izključno Občini Vransko. Ampak to ni črnogled sestavek o tem, kako ni in bi moralo biti. V društvu smo uspeli kljub minimalnim sredstvom postaviti odličen načrt dela in svoje delovanje iz leta v leto širili in izpopolnjevali. Pospešeno smo začeli delati z mladimi košarkarji in košarkaricami v OŠ Vransko. Vsakodnevne treninge košarke obiskuje okoli 50 učencev in učenk. V prihodnjem šolskem letu bodo nastopili v državni košarkarski ligi selekcij U-10, U-12, in U-14 pod okriljem Košarkarske zveze Slovenije. Članska ekipa deluje že sedmo sezono, vanjo pa je vključenih vedno več domačih fantov. Dobro delo ni ostalo neo-paženo niti pri podžupanu Aleksandru Reberšku. »Vlaganje v mlade v svojem rodnem kraju se mi je vedno zdelo primarnega pomena. Stvari, ki se jih fantje in dekleta naučijo ob športnem udejstvovanju, presegajo okvire posameznih športnih panog. Tu gre za vseživljen-sko učenje, razvijanje delovnih navad, druženje z vrstniki in sodelovanje v skupini, gradnjo karakterja ...« je povedal podžupan, ki je velikodušno podaril 1.500 evrov iz svoje plače. S temi sredstvi bomo v društvu pokrili stroške pri-javnin v ligaška tekmovanja vseh selekcij. Člani društva Vrani Vransko se mu najlepše zahvaljujemo. ŽAN OCVIRK Taščice praznovale desetletnico Ljudske pevke Taščice, ki delujejo v Kulturno-turistič-nem društvu Globoče-Dedni Vrh, so 9. marca praznovale deset let delovanja. V počastitev obletnice so priredile jubilejni koncert v kulturnem domu v Vojniku. Njihovemu petju ljudskih pesmi so se pridružili številni gostje: ljudske pevke Bršljan-ke iz Mislinje, Vaški godci iz Jankove in Malih Dol, zasedba Kitarakon, ki deluje v okviri Kulturno- turističnega društva Globoče-Dedni Vrh, fantovski vokalni sestav Fantje z Jožefovega hriba in vokalno-inštrumentalna skupina 5 plus pod vodstvom Stanka Mikole. Slednja je s svojim prepevanjem dalmatinskih pesmi malo pričarala željo po soncu in morju. Med drugim nas je razvedril tudi skeč, ki ga je pripravilo društvo iz Globoč in Dednega Vrha. Dvorana je bila polna do zadnjega kotička, kar je nagrada in pohvala pevkam za njihov trud in dolgotrajno delo. Mnoge ure vaj so bile poplačane z aplavzom. Ob desetletnici jim je Živko Beškovnik v imenu območne izpostave javnega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti podelil priznanje, pevkam pa srebrna Maroltova priznanja z značko za deset let ustvarjanja na področju ljudskega petja in ohranjanja dediščine. Nekatere pesmi smo slišali prvič ali pa smo jih že pozabili. Tudi za na- raščaj se ni treba bati, kajti na koncu koncerta je sedem vnukov pevke Majde Brežnik presenetilo svojo babico s čudovito pesmico, za katero je besedilo prav za to obletnico napisala Jerneja Brežnik, Majdina snaha. Presenečenje je v polnosti uspelo, tekle so solze, a ne samo babici, veliko ljudi v dvorani je imelo solzne oči. S posebnim priznanjem za njihovo ustvarjanje so se zahvalili tudi vojniški župan Beno Podergajs in drugi gostje. Želimo si še takšnih prireditev, ki nam popestrijo nič kaj lepe čase, da vsaj tisti dve uri človek pozabi na probleme in uživa v lepem petju in glasbi. FRANC LEBIČ BRALCI POROČEVALCI 49 Otroke učita o ravnanju z živalmi Šentjurska ponudba na sejmih Verica Štante in Dušan Vengust, predsednika društev DPMŽ Celje in DZZŽ Veles, sta imela predavanja za otroke nižjih razredov v Osnovni šoli Ljubečna. Otrokom sta predavala, kako ravnati s hišnimi ljubljenčki, kdaj si nabaviti kužka ali muco, kako se zaščititi pred boleznimi, kaj narediti v stiku z drugo živaljo, kaj vse potrebuje žival za normalno življenje in podobno. Učenci so prisluhnili in imeli veliko zanimivih vprašanj. Srečala sta se tudi z otroki iz vrtca v Hiši generacij Laško. Z njimi sta se pogovarjala o živalih, jim pripovedo- vala pravljice, srečanje je zelo popestril spremljevalec, kuža Beni, ki sta ga imela tudi v šoli. Zelo prijetna srečanja in predavanja bosta še pripravila. Povabila za srečanja sta dobila tudi iz domov za starejše, da jim naredita lep dan z druženjem. AB Razvojna agencija Kozjansko s turistično informacijskim centrom in z občino Šentjur se je nedavno aktivno predstavljala na različnih dogodkih: v Zagrebu na sejmu Place to go, v Celju na sejmu ApiSlovenija in v domačem lokalnem okolju na rekreativnem krosu, ki je bil v sklopu državnega prvenstva. Place to go je mednarodni sejem, na katerem se obiskovalci lahko seznanijo z aktualno domačo in tujo turistično ponudbo tako specializiranih turističnih agencij kot regijskih destinacijskih organizacij in konkretnih ponudnikov. Letos je bil že tretje leto. Sejem je odmeven in zelo dobro obiskan. Šentjur smo predstavili s ponudbo aktualnih turističnih programov za družine, seniorje, društva in šolske skupine. Predstavili smo tudi nekaj tematskih programov, vezanih na obisk kulturne, sakralne in naravne dediščine. Poudarek je bil na promociji trenutno aktualnih tem: obisku velikonočnice in napovedi bližnjega Šen-tjurjevega. Obiskovalce je pritegnila tudi nagradna igra in zaznali smo precejšnje zanimanje za zbirko Pesem Južne železnice. Na sejmu ApiSlovenija se je Občina Šentjur predstavila kot čebelam najbolj prijazna občina v letu 2013. Na predstavitvi so sodelovala čebelarska društva in Šolski center Šentjur. Ker gre za specializiran sejem, je prevladovala populacija čebelarjev in čebelarskih društev, med katerimi mnoge zanimajo tako ogledi dobrih praks kot druge znamenitosti občine. Seznanili smo jih s temi možnosti in še posebej opozorili na številne tematske in pohodne poti v občini. Lokalni ponudniki občine Šentjur pa so se odlično predstavili v okviru Zdravega mesta s stojnicami lokalne ponudbe na krosu za rekreativne tekače, ki ga je organiziral Atletski klub Šentjur. Obiskovalci so imeli možnost tako degustacije kot tudi nakupa številnih lokalnih proizvodov, od pekovskih do pijač, mesnin in tudi spominkov. Pomlad se prebuja, sezona krajših izletov in raziskovanj naše lepe dežele je pred vrati, tako so bili omenjeni sejemski in promocijski dogodki odlična iztočnica in povabilo za obisk Šentjurja ter na-povednik našega osrednjega dogodka Šentjurjevo. BR Sejemski uspehi in slovenska poroka Sejem Flora v Celju, ki je že tradicionalno na pragu pomladi, je znova prikazal novosti in ideje s področja vrtnarstva in cvetličarstva. Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti iz Celja je prisotna na sejmu že od začetka. Poleg uradne prireditve je začetni dan sejma namenjen šolskim tekmovanjem na državni ravni, kjer se v spretnostih in veščinah pomerijo dijaki in študentje s področja hortikulture in aranžerstva. Konkurenca je bila na vseh tekmovalnih področjih na zelo visoki ravni, zato smo še toliko bolj veseli uspehov naših dijakov in študentov. Letos je bilo državno tekmovanje za bodoče mlade vrtnarje in cvetličarje ter aranžerje, vzporedno pa je bilo tudi tekmovanje aran-žerjev za uvrstitev na mednarodno olimpijado poklicev v Franciji. Naši dijaki so dosegli izjemne rezultate, kar je bilo objavljeno v 12. številki Novega tednika. Vse tri dni smo na sejmu aktivno sodelovali in predstavljali šolo na razstavnem prostoru, v soboto pa smo na osrednjem odru pripravili predstavitev tradicionalne slovenske poroke. V Sloveniji imamo bogato tradicijo običajev, povezanih s poroko, ki smo jih želeli predstaviti na sodoben način, vendar v novi preobleki. Uporabili smo tradicionalne motive in jih umestili v zgodbo današnjega časa ter povezali vse poklice, za katere izobražujemo. Našim dijakinjam in dijakom se je na odru pridružil starosta cvetličarjev Janez Seliškar, ki je oddal nevesto. V svoji sredi pa smo lahko pozdravili tudi priznanega vrtnarja Jožeta Skornška. Ob pripravi tega dogodka so nam priskočili na pomoč sponzorji, ki se jim iskreno zahvaljujemo. Vsem sodelujočim, ki so se udeležili tekmovanja, čestitamo za sodelovanje. Tudi če se vsem letos ni izšlo, kot so želeli, so v dneh priprav na tekmovanje zagotovo obogatili svoje profesionalno znanje. Zagotovo bodo mladi v naslednjem letu, na jubilejnem 20. sejmu Flora pokazali nova znanja in ideje. ROMANA ŠPES ELIZABETA STRENCAN Foto: EMIL ŠPES Predstavitev tradicionalne slovenske poroke 50 MLADI ZA MLADE Športni dan V POŠ Tabor smo imeli športni dan s pohodom. Kako so ga doživljali otroci? Misli prvošolcev z razredničarko Marjeto Terbovšek: Najbolj všeč sta mi bila rogoz ob potoku in postanek pri sošolki. (Pia Eva) Lepo je bilo, ker smo ves čas veliko hodili. (Gaja) Najlepše je bilo, ko smo od daleč gledali jagodov nasad. (Tjaša) Najbolj všeč mi je bilo, ko smo imeli dva postanka in smo lahko pili vodo, ki jo je prinesla učiteljica. Presenečen sem bil, da smo prišli vse do Gajinega doma. (Mark) Všeč mi je bil cel pohod. (David) Najboljša sta bila dva postanka, ko nam je učiteljica dala jabolko. Všeč mi je bilo, ko smo hodili ob gozdu. (Lan) Najljubši mi je bil ozek prehod med vejami. (Tim) Misli učencev 2.c-razreda z razredničarko Silvo Rizmal: Na pohodu mi je bilo najbolj všeč, ko: smo tekli. (Eva) sem v jarku našel rogozovo seme - cigare, ki so bile tako puhasto mehke. (Andrej) smo na poti plezali čez veje, polomljene od žleda. (Iza) smo počivali in se odžejali. (Maj) smo hodili po gozdu. (Andraž) smo pozirali za fotografiranje. (Vanesa) smo jedli bonbone. (David) Razmišljanje učencev 3.c-razreda z razredničarko Danico Kaluža Bil je lep sončen dan. Meni je bila všeč tista roža rogoz. (Megi) Bilo je lepo. Hodili smo skozi gozd. Videli smo lovsko opazovalnico in podrta drevesa, ki smo jih prehodili. (Tajda) Videli smo čebelnjak. Tekali smo .... in bilo je lepo! (Sven) Pihal je topel veter. Videli smo moje starše. (Valerija) Na poti nazaj smo šli po gozdni poti. Skoraj vse ceste so bile kamnite. Ko smo prispeli do šole, smo se fotografirali. Nato smo imeli še eno uro pouka. (Špela) Bil je zelo lep dan na prostem. Videli smo Valerijinega očija. (Pia) soli, društvu, kraju! Naj še drugi vedo, kaj se dogaja pri vas! iuUJJUuUi Prispevke pričakujemo na elektronski naslov tednik£nt-rc.si Romeo + Julija V četrtek, 20. marca, smo si pri angleščini prizadevni učenci 8. in 9. razreda OŠ Vransko-Tabor ogledali muzikal Romeo + Julija v izvedbi English Student Theatre II. gimnazije Maribor. Muzikal se je začel ob 18. uri. Dijaki so zelo dobro odigrali zgodbo med Romeom in Julijo, ki jo je napisal William Shakespeare. Ljubezni med njima so nasprotovali že od začetka, saj so bili Montegovi in Capuletovi sprti več generacij. Med igro je med gledalci nastalo malo zmede, saj je Julijo igralo več deklet in Romea več fantov, a na koncu smo celoten muzikal vsi zelo pohvalili. ELENA LIKAVEC, 9. a Uspešna vrtec iz Topolšice in šola iz Konjic Eko paket, ki sta ga v Sloveniji že osmič organizirala program Ekošola in podjetje Tetra Pak, kot partner pa je sodelovala tudi Eko iniciativa, je ponovno spodbudil otroke in mlade v vrtcih in šolah, da so ustvarili zanimive in praktične izdelke iz odpadne embalaže za mleko in sokove (KEMS). S posebno kategorijo nagradnega natečaja - Kako s KEMS ravnamo doma? Dopoldne učenec, popoldne učitelj - so partnerji projekta dodatno spodbudili otroke in mlade, da so pridobljeno znanje prenesli tudi v vsakdanje življenje doma in v lokalno skupnost. Tako so nastali plakati, s katerimi so prikazali življenjsko pot KEMS, pravilno odlaganje in ponovno uporabo sekundarnih surovin. Med vrtci so se dobro odrezali tudi predstavniki s Celjskega, in sicer je bil tretji šoštanjski vrtec z enoto Urška iz Topolšica. Med osnovnošolci od 4. do 6. razreda pa je drugo mesto osvojila OŠ Ob Dravinji iz Slovenskih Konjic. DD IJ^bTSöenost PONEDELJKOVO DOPOLDNE VSAK PONEDELJEK od 10.15 do 11.45 _ I rL i: 95.1 | 95.9 | 100.3 1 90.6 MHz www.radlocelje.com ŽIVALSKI SVET 51 LJUBLJENČKI ZNANIH LJUDI »Pes je na počitnicah, konja pa imam!« Celjan Simon Dvoršak, dirigent in glasbeni pedagog, je čuteč solastnik psa in konja DELOVNI ČAS pon.- pet. 7. -19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur tel. 03/7493210 gsm 041-618-772 T veterinarskabolnicašentjur www.vb-sentjur.si »Če bi se s konjem ukvarjal profesionalno, bi bili stroški zanj veliki, tako pa vse skupaj ni bistveno dražje kot pri psu.« Ko smo ga poklicali, če bi sodeloval v naši rubriki, saj smo izvedeli, da ima prelepega psa, s katerim se večkrat sprehaja ob savinji, nam je razložil, da je pes trenutno na počitnicah. Za hip smo že mislili, da ne bo nič iz vsega skupaj, ko je dodal: »Konja pa imam!« Tako je nastal klepet kar o dveh njegovih ljubljenčkih, psu Kalu in lipicancu Maju. Slednjega ima simon Dvoršak že pet let, že prej pa je imel konja holandske pasme. Splet naključij je pripeljal do tega, da se je pred leti najprej naučil jezditi, nazadnje pa kupil še svojega konja. Na nek način je bilo »krivo« poznanstvo z druži- Kal in Maj bosta prihodnji mesec zagotovo pogrešala družbo Simona Dvorša-ka, saj bo za nekaj tednov odpotoval v London. Tam bo dirigiral v predstavi na akademiji, kjer je sam študiral. Poleg tega, da dirigira, tudi poučuje bodoče dirigente, pri čemer ga žalosti, da v tem poslu pri nas zanje skoraj ni možnosti za delo. no, ki je v Razgorju osnovala ranč Kaja in Grom. Gospa, ki je imela pri njih konja, je zbolela in ni mogla več skrbeti zanj, zato sta to skrb prevzela Simon Dvoršak in njegova takratna partnerka. Nekoč zavržen mladič, danes pasji lepotec Kal Setveni koledar Čas za presajanje do 17. aprila do 24. ure. 10. ČE do 14. ure plod 11. pe 12. so od 10. ure plod 13. NE korenina 14. po korenina 15. to korenina do 8. ure 16. sR korenina do 11. ure, od 12. ure cvet Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2014, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. »Marsikdo ne verjame, da je to mogoče, toda midva sva vedela, kdaj se gospa slabo počuti, ker je bil konj čisto depresiven. Najprej smo mislili, da je bolan, a je bil naslednji dan spet dobro razpoložen in v pogovoru z možem bolne gospe smo ugotovili, kaj je vzrok, ker so se njeni slabi dnevi ujemali s konjevimi.« Gre torej za to, da žival zelo dobro čuti, kaj se dogaja. »Ko bi lahko živali povedale, kar čutijo, bi nam bilo lažje,« pravi dirigent, ki mu njegova občutljiva umetniška duša narekuje spoštljiv odnos do živali, ki zanj niso podrejena bitja. Na žalost je takega odnosa premalo, zato težko gleda, kako delamo z naravo in živalmi. Zato tudi ne hodi na razne tekme v preskakovanju ovir, ker se mu zdi, da za konja ni naravno, da mora na majhnem prostoru v kratkem času preskočiti toliko visokih ovir. Podobno razmišlja o dirkah. »Konji so sicer rojeni zato, da tečejo, kaj vse pa ljudje počnejo, da bi bila njihova žival prva na dirki, pa je težko poslušati.« Dosledna vzgoja Prav pri delu s konji se je Simon veliko naučil o vzgoji, o postavljanju meja, kar mu je koristilo tudi kasneje pri psu. »Konja nimam zato, da pridem, ga osedlam in jezdim in potem ga ne vidim dva meseca. Zame je konj domača žival, čeprav ga ne morem imeti doma. Na ranču Kaja in Grom skrbijo zanj, sam pa grem, kadar le utegnem. Skrtačim ga, se z njim ukvarjam tudi na tleh, greva na sprehod. Z njim se lahko družim tudi drugače, ne samo, da ga jaham. Z vsako živaljo je treba vzpostaviti nek odnos. Konju moraš zaupati in on tebi, saj so to zelo čustvene živali.« Do njega čuti spoštovanje in vsakič, ko sta skupaj, se tako tudi obnaša. Če je lepo vreme, mu skrb za Maja in sprehod na njegovem hrbtu po okolici ranča pomenita sprostitev. Čeprav Simon Dvoršak z lipicanem Majem, ki biva na ranču Kaja in Grom. se zdi, da je lahko glasba balzam za dušo in da glasbeniki ne potrebujejo druge sprostitve, je za tiste, ki se z njo ukvarjajo poklicno, to povezano tudi s stresom. Zato gre Simon v naravo, če potrebuje odklop. Velika odgovornost Pred dvema letoma je v njegovo življenje vstopil še Kal, mešanec iz zavetišča, ki sta ga s partnerko dobila, ko je imel le dva meseca. Skupaj z sedmimi bratci in sestricami so ga našli zavrženega ob cesti. Simon si je že dolgo želel psa in in s selitvijo v stanovanje ob Savinji, kjer je blizu veliko možnosti za prehode, so bili izpolnjeni pogoji za posvojitev enega od zavrženih mladičev. Kala sta našla na spletu v zavetišču v Horjulu in se vanj zaljubila na prvi pogled. Ko se je izkazalo, da sta resna posvojitelja, sta ga po mesecu dni lahko pripeljala domov. Priprave na prihod novega družinskega člana so trajale že prej kar nekaj časa, toda prave predstave o tem, koliko skrbi in odgovornosti prinese s seboj, nista imela. »Kot bi hodil v službo, toliko dela je bilo z mladičem,« se spominja. V veliko pomoč pri vzgoji so jima bile oddaje Cezarja Milana, ki sta si jih prej ogledala. »Če bi se lotila vzgoje na način, kot da je to mali otrok ali igračka, ki ga je treba samo crkljati, bi imela težave. Treba mu je postaviti meje - sicer pa to velja tudi za otroke ... Pes je poleg tega hodil v pasjo šolo in je zdaj poslušen, prijazen do otrok, nobenih težav ni z njim,« ga pohvali Simon, ki pa ima zadnje čase tako natrpan urnik, da bi bil Kal cele dneve sam, če bi živel pri njem. Zato je zdaj pač »na počitnicah« pri bivši partnerki, ko bo imel več časa, pa ga bo spet vzel k sebi. Odgovoren odnos do živali, ki bi lahko bil marsikomu za zgled. TATJANA CVIRN Foto: osebni arhiv Naj bo čreda velika ali majhna - vsaka krava je dragocena. 15% popust za mlade prevzemnike kmetij Zavarovanje živine 77 J r 52 ZA ZDRAVJE Majhna nadloga, ki lahko krepko spremeni življenje Na Celjskem najbolj nevarno Mozirje Klop poišče na človeškem telesu primerno nežno mesto. Z »rilcem« se nato zarine globoko v kožo, a pri tem ne povzroči bolečine. Zato ljudje vbodov ne čutijo in jih opazijo šele kasneje. Če je klop okužen, med sesanjem krvi na človeka lahko prenese povzročitelja bolezni. Takoj po februarskem žledu je pomlad z višjimi temperaturami prihitela tudi v Slovenijo. S tem je ustvarila idealne pogoje tudi za hitrejše »delovanje« klopov. Nekateri so si jih že odstranjevali in vedno več je takšnih, ki se zavedajo, da so klopi izredno nevarni členonožci. Ne glede na svojo majhnost povzroča klop velike težave. Če s seboj prinese zaplete zaradi okužb s klopnim meningoencefa-litisom ali lymsko borelio-zo, lahko ljudem spremeni življenje. Na slabše. Celjsko območje po številu tovrstnih okužb v primerjavi z ostalimi regijami v Sloveniji sicer ni v samem vrhu, a kljub temu tesno sledi gorenjski in goriški regiji, kar je zaskrbljujoče. V zadnjih letih dajejo zdravstveni strokovnjaki glede na nevarnost klopov in okužb, ki jih ti prinašajo, velik poudarek predvsem občini Mozirje. Tam je bilo namreč teh primerov največ. Klopni meningoencefalitis To je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa. Prvič so jo v Sloveniji pri neki ženski odkrili davnega leta 1953, od takrat je število obolelih ves čas naraščalo. Leta 2012 je bilo v naši regiji odkritih 34 takšnih primerov. »Bolezen običajno poteka v dveh fazah, in sicer se prva faza bolezni začne približno 7 do 14 dni po vbodu klopa in poteka podobno kot pri gripi: utrujenost, slabo počutje, Rubriko Za zdravje ureja Simona Šolinič. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na simona.solinic@radiocelje.com Kožni znak, ki kaže na sum lymske borelioze. Pred klopi se je priporočljivo zaščititi s svetlimi oblačili. Tako so klopi hitreje vidni, še preden pridejo do kože. Dostop do telesa jim preprečujejo tudi dolge hlače in rokavi. Repelenti so dobrodošli, ker s svojim vonjem te živali odganjajo. Po sprehodih v naravi so nujni tuširanje, pregled telesa, krtačenje in pranje obleke. bolečine v mišicah, vročina in glavobol. Pri večini bolnikov po nekaj dneh oziroma približno do treh tednov sledi druga faza bolezni z visoko temperaturo, močnim glavobolom, s slabostjo, z bruhanjem in drugimi znaki prizadetosti osrednjega živčevja, lahko celo z nezavestjo ali s smrtjo,« pravi zdravnica Marta Grgič Vitek iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Toda kadar izbruhne klopni meningoencefalitis, na mestu vboda klopa niso vidne nobene spremembe. Kot pri vseh boleznih so tudi tu v večji nevarnosti starejši, saj se lahko pojavijo zapleti, ki pustijo trajne posledice. Največ obolelih, ki imajo klopni meningoencefalitis, se pojavi junija in julija. Če je topla jesen, se ponavadi nov val okužb pojavi še septembra in oktobra. V najbolj tvegani skupini so ljudje, stari od 40 do 70 let, več obolelih pa je med moškimi. V Sloveniji je v zadnjih desetih letih umrlo osem ljudi, pri katerih so kot vzrok smrti navedli zaplete zaradi te bolezni. Cepljenje nezanimivo, a učinkovito Cepljenje je najbolj učinkovit ukrep za zaščito proti klopnemu meningoence-falitisu. Cepijo se lahko vsi ljudje že od prvega leta dalje. Strokovnjaki priporočajo dva odmerka cepiva že v zimskih mesecih. S tem se vzpostavi zaščita. Potem bi moral slediti še tretji odmerek po devetih oziroma dvanajstih mesecih, čez tri in šest let pa še tako imenovani poživitve-ni odmerki. Po 50. oziroma 60. letu (glede na cepivo) so priporočljivi poživitveni odmerki na tri leta. Toda v Sloveniji (tudi na Celjskem) za cepljenje še ni pravega zanimanja ne glede na resnost vseh zapletov, ki jih klopi povzročajo. Leta 2011 se je pri nas cepilo samo 6,5 odstotka ljudi, leta 2012 in lani v povprečju 11 odstotkov. Za primerjavo: v sosednji Avstriji se letno cepi več kot 80 odstotkov ljudi. Lymska borelioza Za preprečevanje lymske borelioze cepiva ni. In za razliko od klopnega menin-goenecefalitisa se lymska borelioza pojavi z značilnimi spremembami na koži. »Na mestu vboda klopa se lahko po nekaj tednih pojavi značilna rdečina, ki se širi navzven, v sredini bledi in dobi obliko obroča. Bolezen se lahko kasneje izrazi kot prizadetost srca in živčevja, pozneje lahko pride do prizadetosti sklepov,« opiše Grgič Vitkova. Ker cepiva za zdaj ni na voljo, je za preprečevanje bolezni najučinkovitejša zaščita pred vbodom klopa s primernimi oblačili in z repelenti, s pregledovanjem kože in takojšnjim odstranjevanjem klopov. Lymska borelioza največkrat grozi ženskam, starim od 50 do 64 let, in tudi otrokom od 5. do 14. leta. Bolj kot klopni meningoencefalitis je v naši regiji pogosta ravno lymska borelioza. Število obolelih se hitro viša. Leta 2012 jih je bilo na našem območju kar 793. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Kako pravilno odstranimo klopa? »Klopa odstranimo takoj s pomočjo pincete z ostrimi konicami. Ne priporočamo pa, da ljudje pri tem uporabljajo olja ali da pri puljenju klopa le-tega s pinceto zavrtijo. S pinceto ga primemo čim bliže koži in počasi izvlečemo. V kolikor del klopa ostane v koži, ga poskusimo odstraniti. Če ne gre, ga koža sama izloči v nekaj dneh. Kožo na mestu vboda razkužimo. Mesto vboda je treba opazovati več tednov in če se pojavi značilna rdečina, je potreben takojšen obisk pri zdravniku. Pomembno je pravočasno zdravljenje z ustreznimi antibiotiki, da preprečimo nadaljnji razvoj bolezni,« še svetuje Grgič Vitkova. Že imate solzne oči in kihate? Bolečina kot nobena druga Pomlad je več kot idealen čas za začetek alergij. Ta beseda označuje nepravilno delovanje imunskega sistema oziroma preobčutljivost na snovi, ki jih večina ljudi normalno prenese. Te snovi so alergeni. Kot pravi zdravnik Milan Rajtmajer iz Zdravstvenega doma Celje, so prve osebe, ki jih mučijo tipične spomladanske alergije, letos pomoč poiskale že konec februarja oziroma v začetku marca. Relativno hitro glede na pretekla leta. Rajtmajer to povezuje s tem, da so zime vedno bolj mile in da je toplejše vreme že nekoliko prej. S tem pa napadejo tudi alergeni. Seneni nahod ali alergija na vdihane pelode rastlin v času njihovega cvetenja je tako prava nadloga za marsikoga. Takšna alergija je za mnoge »tečna«, saj traja dlje kot navadni nahod, ljudem nagajajo kihanje, srbečica v nosu, solzenje, a tudi oči so rdeče. Toliko težje je za ljudi, ki imajo astmo, saj seneni nahod pomeni še dodatno poslabšanje osnovnega bolezenskega stanja, dodaja Rajtmajer. Alergije se sicer pri ljudeh razvijejo že zelo zgodaj, časovno to poteka z vzpostavljanjem imunskega sistema v človeku. Nekje med petim mesecem in tretjim letom. Ko otrok shodi, je v stiku z naravo, s travo, cvetjem ... in s tem je podvržen različnim alergenom, ki v nadaljevanju spodbudijo določene reakcije. »Spomladanska« alergija pa se razvije tudi spontano. Ko se v okolju pojavi kakšen nov alergen, ki ga človeško telo dotlej morda ni bilo vajeno, se nanj odzove s tipičnimi alergijskimi reakcijami. Enako velja, kadar oseba jemlje V izogib senenemu nahodu zdravniki priporočajo zadrževanje v zaprtih prostorih v času cvetenja, hitro prezračevanje prostorov pozno zvečer ali zgodaj zjutraj pred sončnim vzhodom, sprehode predvsem v dežju ali po njem, tuširanje takoj po sprehodu s takojšnjim umivanjem las. kakšna zdravila, ki oslabijo njegov imunski sistem. Zdravila, kot so kapljice, nosni pršilniki in tablete, so pri alergijah skrajni ukrep. Možna je še tako imenovana desenzibilizacija, ko v alergološki ambulanti bolnik prestane ustrezna testiranja, s katerimi ugotovijo, na katere snovi je alergičen. Na osnovi izvidov pripravijo ustrezen preparat, ki ga bolnik jemlje v manjših količinah v določenem obdobju. S tem pri človeku vzpostavijo normalen imunski sistem in onemogočijo maksimalen odziv telesa, ki povzroči alergijo. SŠol Predsednica Društva diabetikov Velenje Romana Pra-protnik je ob podpori Zveze društev diabetikov Slovenije pripravila izkustveno potujočo razstavo Senzorij bolečine. Z njo želi opozoriti na pomembnost zgodnjega odkrivanja nevropatske bolečine. V Sloveniji živi 127 tisoč dia- betikov. Od tega jih zaradi tovrstne bolečine trpi okoli 20 tisoč. Bolečine opisujejo kot »gomazenje, mravljinčenje, zbadanje, pekoč in mrazeč občutek«. Avtorica razstave Romana Praprotnik se zaveda, da se bolečino težko opiše zdravniku, še manj pa jo razumejo tisti, ki je ne poznajo. Do nje pride zaradi okvare živ- čevja, čeprav vzroki za okvaro pri diabetikih še niso povsem pojasnjeni. Zaradi nevropat-ske bolečine trpijo tudi bolniki z okvarami hrbtenjače, multi-plo sklerozo, po zdravljenju s kemoterapijo in po možganski kapi, vsi pa trdijo, da bolečina ni podobna nobeni drugi. Zato je avtorica razstave razvila posebne senzorič-ne objekte, s pomočjo katerih želijo omogočiti, da tudi zdrave osebe na lastni koži občutijo stanja, kot so gomazenje, mravljinčenje, zbadanje, mrazenje in pekoč občutek. Tudi sama po 28 letih sladkorne bolezni in po hudi poškodbi golena trpi zaradi posledic nevropatske bolečine. Ponoči jo večkrat tako mravljinči, da ne more zatisniti očesa. Včasih jo prav nevropatska bolečina opomni, da ima previsok krvni sladkor. Ker se tej bolečini ne želi predati, se dnevno trudi za čimbolj normalno raven krvnega sladkorja. Na Celjskem bo razstava Senzorij bolečine skupaj s senzoričnimi objekti gostovala 24. aprila v Rogaški Slatini. RENATA PODLINŠEK S polaganjem roke v senzorični objekt lahko občutite pet tipičnih ne-vropatskih bolečin, kot so gomazenje, mravljinčenje, zbadanje, pekoč in mrazeč občutek. AKCIJA 53 (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje city/center Vse najboljše ZELENE DOLINE MD tednik TOP FIT I center za zdravje in rekreacijo NIJZ Nacionalni inštitut za Javno zdravje g Zdravstveni dom Celje Prehranska piramida od a do ž Kaj in koliko, da naredimo razliko? Pred nekaj desetletji so ljudje bel kruh in meso jedli le ob praznikih. Danes, ko imamo vsega v izobilju, se krožniki kar izgubljajo pod goro najrazličnejših jedi. Tisti, ki želijo z izbiro prehrane vplivati na svoje zdravje in izgubiti kakšen kilogram, bodo to najlažje storili s poznavanjem zakonitosti prehranske piramide. Vendar pozor! Teorija še zdaleč ni dovolj. To, kar vemo, moramo prenesti v prakso. Prehranska piramida nam sporoča, katerim živilom naj bi v svojih obrokih dali prednost in katere naj bi bolj omejevali. Ni pa živila, ki bi ga morali povsem črtati z našega jedilnika. Za Slovence nasploh velja, da pojemo za eno tretjino premalo sestavljenih ogljikovih hidratov, premalo sadja in zelenjave, za eno tretjino preveč skupnih maščob ter preveč enostavnih ogljikovih hidratov, kamor sodijo sladkor in sladkarije. To se odraža tudi v številkah, saj je kar polo- vica Slovencev predebelih, 30 odstotkov državljanov pa zelo debelih. Razvajanje med obroki škodi Tatjana Škornik Tovornik iz celjske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje je poudarila, da ljudje prevečkrat živimo zato, da bi jedli, namesto, da bi jedli zato, da bi preživeli. Še posebej uživamo v prigrizkih med rednimi obroki, razvajamo se z dobrotami, kar se na koncu močno odrazi na povečani telesni teži in na suši v denarnici. Izbira kakovostnih osnovnih živil je namreč po besedah sogovornice bolj ekonomična kot polnjenje nakupovalne košare s smokiji, čipsi, čokoladami in torticami. Česa več in česa manj Zlata pravila prehranske piramide narekujejo, da naj bi pojedli več enot sestavljenih ogljikovih hidratov - polnovrednih žit in izdelkov iz njih. Naša prehrana naj bo bogata s sadjem in zelenjavo, kjer izbiramo predvsem sezonska in lokalno pridelana živila. Za naše telo je bolje, če pri uživanju mesa, mesnih izdelkov, mleka ter mlečnih izdelkov pazimo na to, da izberemo živila, ki vsebujejo manj maščob. Še posebej pa se moramo izogibati dodajanju sladkorja in maščob med samo pripravo hrane. Po urniku, kot dojenčki! Dnevno naj bi svojemu telesu privoščili vsaj tri osnovne obroke - zajtrk, kosilo in večerjo. Še bolje je, če imamo vmes še dopoldansko in popoldansko malico, ko si lahko privoščimo kos sadja, jogurt ali kaj drugega. Za obroke bi morali imeti ustaljen ritem, kot to velja na primer pri majhnih otrocih. Kot starši se navadno še kako dobro zavedamo, kakšnega pomena je za malčke rutina. Kot odrasli pa nanjo pozabimo, kljub pomenu, ki ga ima za našo presnovo. Če telesu energijo dajemo enakomerno, to ne bo shranjevalo zalog za slabe čase. Prav to pa se dogaja, kadar izpuščamo obroke, in zamujeno nadomestimo le z eno ogromno porcijo. TINA VENUST Foto: GrupA Ko kupujemo sadje in zelenjavo, je dobro izbirati sezonsko in pa lokalno pridelano, pravi Tatjana Škornik Tovornik. Kdor ima domač vrt, se gotovo zaveda pomena, ki ga ta prinaša za zdravje posameznika. Tisti, ki se doma ne morejo iti vrtičkarstva, pa se lahko povežejo s sorodniki na deželi ali v najem vzamejo kos zemlje na podeželju. Bližnjice niso najboljše, tudi kar se hrane tiče. Najbolj kakovosten obrok je tak, ki ga sami pripravimo od začetka do konca. Vnaprej pripravljena živila pa s sabo poleg prihranka našega časa prinašajo še slabosti za naše zdravje. Da se člani skupine vse bolj zavedajo zdrave prehrane, dokazuje Alenka Rednak, ki je ob našem srečanju slavila 30 let. Vsakemu izmed nas je na mesto kalorične sladice privoščila nekoliko drugačen bombonček. V celofan in s pentljo zavito sočno vitaminsko bombo - limono. Ja, karakterji smo, tudi ko praznujemo! TOPFIT & ***** lunijaSIOVenijft zdravo druitvo znik Ulml Sp':". >tl|£ WOltAij* »Strah nas ni, voljo tudi imamo, ko pa smo videli starejšo gospo, ki je brez prestanka gonila kolo, medtem ko smo mi sopihali in se mučili, smo izgubili nekaj motivacije,« so »hujšarji« strnili prve vtise o obisku Centra za zdravje in rekreacijo Top Fit. Zdrava vadba Informacije: 03 4281440 040 50 20 60 www.top-fit.si (A,B,C) a> »Hujšarji« so se v tretjem tednu akcije udeležili te- Glede na rezultate so jih razvrstili v dve težavnostni stiranja svoje funkcionalne sposobnosti v Centru za skupini. Poleg skupinske vadbe dvakrat tedensko zdravje in rekreacijo Top Fit. bodo kmalu lahko samostojno obiskovali še fitnes. Že precej časa niste bili telesno aktivni? Pripravili smo program za vas, ki ste dolgo odlašali in se bojite prvega koraka. Zdrava vadba (A, B, C) je strokovno zasnovana postopna vadba. Po prvem testiranju posameznika uvrstimo v skupino glede na začetno stanje A, B ali C. Vsak program poteka 6 tednov, se pravi vse skupaj 18 tednov, dvakrat tedensko z licenciranim trenerjem, A, B in C vadbe. 54 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Limona Pride mišičnjak v gostilno, vzame v roko limono, jo stisne, kolikor zmore in nato reče: »Kdorkoli iz te iste limone stisne vsaj še eno kapljico, dobi 1000 evrov.« Seveda vsi poskušajo, nobenemu ne uspe. Nato pride zraven mali in suh možakar, z očali in torbico, pa vpraša, če lahko poskusi še on. Vsi se mu smejijo in mu dajo tisto ožeto limono. V eni roki kot za šalo iz nje iztisne še deci limoninega soka. Ga vsi začudeno gledajo, ker jim jasno, kako je to možno. Pa jih tipček pogleda in reče: »Veste, jaz sem pa iz davčne ...« Saj ni res ... Pred kratkim je članek v novozelandskem časopisu poročal o tem, da je gospa Anne Maynard vložila tožbo proti Wellington State bolnišnici zato, ker je njen mož po opravljeni operaciji izgubil vso voljo do seksa. Zastopnik bolnišnice je v zagovoru povedal, da so gospodu Maynardu med operacijskim posegom zgolj popravili vid zaradi sive mrene! Pogoji Pogoji za srečno družino so ljubezen, razumevanje in - vsaj dva računalnika ... Aplavz Mali komar se je vrnil domov s prvega poleta. Mama ga je vprašala, kako je bilo. »Krasno,« odgovori. »Vsi so mi ploskali.« Podkupnina Oče je prišel domov in našel sin na dvorišču, kako se igra z žogo. Pridruži se mu in si podajata žogo. Naenkrat sin vpraša: »Ata, koliko denarja sta pa tebi dala stric Milan in mama, da se igraš z žogo, medtem ko sta onadva v sobi?« Šalo nam je poslala Martina Žužek iz Dobrne. Nesreča Reševalci pripeljejo v bolnišnico moža, ki je bil v nesreči hudo poškodovan, z njim pa ženo, ki je bila le malo popraskana. »Zdi se mi, da je nevarno ranjen,« pravi žena zdravniku. Zdravnik si ga ogleduje in reče: »Bojim se, da je že mrtev.« Ranjenec protestira, da ni mrtev, takrat pa se oglasi žena: »Tiho bodi in ne ugovarjaj, gospod zdravnik bo že vedel!« Spraševali smo vas, katera občina na Celjskem slavi svoj praznik 11. aprila. Pravilen odgovor se glasi: Mestna občina Celje. Majico NT&RC bo za pravilen odgovor po pošti prejel Robert Repas, Vrhe 32a, Teharje. NAGRADNO VPRA7ANJE V tokratnem Novem tedniku vabimo k sodelovanju v poletni akciji, v kateri bomo spet objavljali zgodbe bralcev, ki se bodo potegovali za nagrado. Kakšne zapise pričakujemo? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Delovni čas Novinarje večkrat pripravijo do kislih nasmehov vprašanja njihovih sogovornikov, ko se dogovarjajo o tem, kdaj bi se srečali. »Do kdaj pa delate?« zanima katerega od njih, ki ne more povsem razumeti, da novinarski delovni dan ne traja od sedmih do treh ali pa od osmih do štirih, pač pa glede na potrebe - včasih do večera, velikokrat še konec tedna, nedelje in praznike, v pisarni, doma in na terenu. Zato je še bolj nenavadno vprašanje, ali dopoldne novinarji sploh lahko gredo iz pisarne ... Če jim uspe, lahko gredo vmes celo na malico ali kosilo! Kava za »prjatla« V uredništvu nimamo kruha za »prjatla«, pač pa kavo. Tina Vengust: »Tea, ali lahko še za mene računaš kavo? Ti dam 2 evra!« Tatjana Cvirn: »Jaz je ne bom, lahko dobiš mojo. Aja, itak sem jo jaz prinesla, tako da je zastonj!« ANEKDOTE Novozelandski fizik Ernest Rutherford je pozno zvečer pripel v laboratorij in tam našel enega od svojih študentov. »Kaj pa vi tukaj tako pozno?« »Delam,« je odgovoril. »Kaj pa podnevi?« »Tudi delam, se razume.« »Ali zgodaj zjutraj tudi delate?« je še kar vztrajal fizik. »Da, tudi zgodaj zjutraj.« je odgovoril študent in pričakoval pohvalo. Rutherford pa se je namrgodil in nekoliko jezno vprašal: »Kdaj pa potem razmišljate?« Kako se počutite? Laška Thermana ima v svojem nazivu tudi napisano, da je družba dobrega počutja. Upamo, da ta slogan velja vsaj za goste, če že za zaposlene ne (za lažje razumevanje glej stran 4). Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 15. aprila, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. 2 3 9 1 6 4 2 3 4 7 8 5 9 5 6 2 7 6 3 7 6 9 7 8 1 3 9 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV , Mlad duh v starem telesu Pred nekaj dnevi me je hudo uščipnilo v križu. Pa samo malo sem sklonila, da bi si obula čevlje. »Emšo, draga mati,« so me s kotički ust, obrnjenimi navzgor, tolažili moji najbližji sorodniki. Bolečina ni popustila nekaj dni, vendar ni bila nič v primerjavi s tisto, ki so mi jo s svojo »razlago« povzročili moji domači. Emšo, ja, zalega nesramna! Kako morete svojo lastno ženo in mati tako neusmiljeno metati v isti koš z vsemi tistimi starimi reveži, ki jih vsako jutro zbudi nova tegoba. Za bolečino v križu ni kriv nihče drug kot vodovodarji in upravnik naše zgradbe! Kar tri tedne so namreč potrebovali, da so očistili odtok za vodo iz naše in sosedove kuhinje. Prvi teden so ugotavljali, da ne morejo ničesar ugotovili, drugi teden so si vzeli odmor, tretji teden pa se je vendarle začelo dogajati in 21. dan je pomivalno korito končno spet začelo požirati vodo. Jaz pa sem ves ta čas morala posodo prati v kopalnici. Si predstavljate, kako je dan za dnem klečati ob kabini za tuš in se boriti s krožniki, žlicami, lonci... Vodovodarji in upravnik so torej krivi za moje hrbtenične tegobe, ne pa en butasti emšo. Čeprav bolečina še ni čisto popustila, sem se odločila, da bom naredila majhen obhod po mestnih trgovin. Majhen zato, ker je trgovin malo. Prišli so topli dnevi in ugotovila sem, da moja rit nujno potrebuje nove kavbojke. Že v prvi trgovini me je prodajalka skoraj pri vratih odslovila, da pri njih nimajo kavbojk, saj so vendarle lokal za zrele gospe. Lahko pa mi pokaže kakšne elegantne hlače, ki bi se moji postavi in pojavi gotovo izvrstno podale. Ne, hočem kavbojke, in pika, sem si rekla in odkorakala čez cesto v naslednjo trgovino. Tam so sicer imeli izbiro večjo, pogledi prodajalk pa niso bili prav nič drugačni kot v prvi trgovini. »Pa ste prepričani, da bi radi prav kavbojke? Ravno včeraj smo REŠITEV SUDOKU 95 5 3 2 4 1 8 9 7 6 9 1 6 2 7 5 4 8 3 4 8 7 3 9 6 5 1 2 8 5 1 7 2 4 6 3 9 6 4 3 1 8 9 2 5 7 7 2 9 5 6 3 1 4 8 2 7 8 6 5 1 3 9 4 3 6 5 9 4 7 8 2 1 1 9 4 8 3 2 7 6 5 dobili pošiljko zelo lepih športno-elegantnih hlač. Boste pomerili kakšne?« Ne, hočem kavbojke, sem bila že prav togotna. In si iz jeze, ker mi zaradi meni nerazumljivih razlogov omejujejo možnost izbire, kupila takšne z najožjimi hlačnicami. Pa kaj potem, če sem komaj zlezla vanje in je čez pas padlo malo mesa! Ko so doma ugotovili, kaj sem prinesla v vrečki, so samo zavili z očmi. Kasneje sem zalotila sina, kako je zaskrbljeno zašepetal očetu: »Misliš, da bo to še dolgo trajalo? Včasih mi je prav nerodno, ker še vedno skače okoli v kavbojkah. In celo za v službo si jih obleče.« Pa kaj je ljudje z vami, da se že nekaj časa tako čudno obnašate do mene? Kaj potem, če imam rada kavboj-ke? To je vendar v mojih letih povsem normalno. Tako kot je normalno, da si doma vsake toliko navijem muziko tako na glas, da odmeva po celem stanovanju, in malce pomigam zraven. Tako kot je normalno, da hodim na rock koncerte in si lase spe-njam v čop. Da rada igram računalniške igrice, na morju oblačim bikinke in se na ulici ozrem za kakšnim dobrim tipom. Nenormalno, na primer, pa je bilo zadnjič, ko mi je v eni od živilskih trgovin prodajalka na blagajni prav počasi razlagala o njihovi novi akciji in razlago tudi večkrat ponovila. Halo, saj sem razumela že prvič! In potem je sosed, ko je videl, kako sem obložena z vrečkami, hotel, da mi vsaj del bremena pomaga nositi do doma. Danes zjutraj sem se malo dlje zadržala pred ogledalom v kopalnici. Ojoj, morda pa le imajo prav. Ampak kdaj, za božjo voljo, se je moj obraz spremenil v toliko gub? Nekatere od njih so prav grdo globoke! Hitro malo pudra, pa malo barve tu in malo tam, pa črta tu in črta tam. Slika je sicer postalo nekoliko bolj prijazna, vendar... Res je hudič, ko je telo staro, duh pa je še vedno mlad. MATILDA Zaupate nam že —69 let— k RAZVEDRILO 55 Nagradna križanka vozilo ženim sedežem ličilo nekdanji slovenski telovadec (tine) enaka vokala K zaslužek dninarja ženska, ki roti prostranstvo (redko) drugi največji ocean pripad- zoga zunaj nostdo- organ egiptovski igrišča ločenemu vida faraon evropska narodu unua radio Student nekdanje imevarne resnica (zastar.) naslov (pog.) david thompson les za kurjavo am.igrauu spelung vdolbina vzidu 16 renaulto-vo vozilo podzemna žival konec (ang.) kokoš nekd.sl. ministrica (majda) omlaten snop žita ivan pavlov F Kar pustite, bo že Samo. žival s kleščami nobile umberto kit ubijalec bratranec (star.) najstarejše obdobje mezozoika afriški veletok vodič slonov nepri-pravnost ameriški arhitekt (ieohming) jadranski otok sočni del sadu sl. pesnica (neža) kdor živi v grapi kdor polemizira kmetusko opravilo radio-televizua vodne rastline majhna osa nemški avto gorske reševalne sani strniševa pesem priprava zauste moški, ženski... pripr.za ometanje nemška vohunka hari pisateljica malenšek richie sambora 18 omamuen-jesamega sebe otok čarovnice kirke rimska boginja jeze thomas jefferson žitna pleva Newton OPTIKA vojskovodja aleksandra velikega vinorodna rastuna ajdova slama 13 10 Nagradni razpis 1. nagrada: bon za kompletno čiščenje avta v Avtocentru Košak in knjiga Knjižnega diskonta Celje 2. nagrada: bon za kompletno čiščenje avta v Avtocentru Košak 3. nagrada: bon šiviljskega servisa Flikca Celje Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 15. aprila. Rešitev nagradne križanke iz št. 14 Vodoravno: ZELENINA, ALIGATOR, NES, VIVO, UKANA, OM, ST, BLUZA, SOJA, VE, AKIRA, HALO, PITAGORA, SKALAR, IDA LUPINO, ORIANA, LIRA, IZ, SENAT, DN, UL, IMHOTEP, SITEŽ, LIVNO, NELSON, ICA, AKI, TVAR, OMOTA, EMIR, CENA, ORLI, TIKARAM, KOKAIN, PANCETA, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 Ona: Prijatelj vam bo sicer oprostil storjeno neumnost, vendar bi bilo veliko bolje, če se to ne bi več ponovilo. Potrudite se in ne bo vam žal. S partnerjem pa se nikar ne spuščajte v nesmiselne prepire, saj se ne bo dobro končalo. On: Nepričakovan obisk vam bo prinesel obilico neprijetnosti, vendar tudi novice, ki vam bodo pomenile veliko več kot prvo. Naenkrat se boste znašli pred celo kopico alternativ, ki bodo vse nadvse prijetne. AVARI, SV, ALAH, ZDIH, GOLTE, DAMIR, MELONA, INN, AM, GATES, DINAMIT, LUBADARKA, KURICA, OTON, MEAD, AMATER. Geslo: Imej sonce v srcu. Izid žrebanja 1. nagrado, bon za butik Vlasta v Laškem in knjigo Knjižnega diskonta Celje (Cindy Pearlman: Skrivnosti slavnih staršev), prejme: Zvonka Denžič, Vransko17e, Vransko. 2. nagrado, moško polo majico z dolgimi rokavi, prejme: Robert Repas, Vrhe 32a, Teharje. 3. nagrado, bon šiviljskega servisa Flikca Celje, prejme: Jožica Bračko, Brecljevo 17, Šmarje pri Jelšah. Nagrajencem čestitamo. Prva nagrada vas bo čakala na oglasnem oddelku NT&RC mesec dni, drugo in tretjo bomo poslali po pošti. gžsmejmose 3k| veliki _ JMOR V KRIŽAN—_— UGANKAR Ona: Nasmiha se vam poslovni uspeh, zato nikar ne sedite križem rok, ampak zgrabite priložnost z obema rokama. Pred vami je obdobje, ko vam bo enostavno vse šlo natančno tako, kot ste si že dolgo želeli. On: Nikar ne poslušajte tistega, ki je najglasnejši, temveč raje glas svojega srca. Seveda bi bilo priporočljivo, da bi se čim prej postavili na svoje noge, saj imate za to prav odlične pogoje. Ona: Končno se vam bo uspelo uveljaviti na delovnem mestu in to predvsem po zaslugi vsestranske iznajdljivosti. Tako lahko že hitro pričakujete konkretne rezultate tako pri delu kot tudi denarju. On: Prijateljstvo se bo začelo ponovno ohlajati, zato boste morali resno premisliti o naslednjem koraku, če ne želite izgubiti še zadnjih prijateljev. A tudi s partnerko bi lahko ravnali malo bolj razumevajoče... Ona: Pred vami je precej pozitivno obdobje, zato si odpo-čijte in se skušajte umiriti. In na svoje najbližje ne pozabite, saj ste jih v preteklem obdobju kar nekoliko preveč postavljali na stranski tir. On: Še vedno se ne morete pomiriti z nastalo situacijo, toda dejstvo je, da ste zanjo krivi popolnoma sami. Kar ste želeli, ste tudi dobili. Zdaj pa se nikar ne zapirajte vase, ampak dokažite, da ste sposobni preživeti tudi takšne situacije. Ona: Lahko ste zelo zadovoljni s seboj, saj ste se zelo hitro in uspešno privadili na nov položaj. Uspel vam bo pravi poslovni podvig, ki vam bo dodobra napolnil bančni račun in dvignil poslovni ugled. Uživajte v čudovitem tednu! On: Ponudila se vam bo priložnost, da ponovno začnete popolnoma od začetka. Seveda imate zdaj precej več izkušenj in poznanstev, ki jih lahko izkoristite v svoj prid. Torej se vam obeta prav prijetno obdobje... DEVICA Ona: Svojega odnosa ne boste mogli več dolgo skrivati, saj partner že pošteno sumi v vašo iskrenost. Treba bo še nekaj več kot le kopica prijaznih besed. Toda premislite, ali se vam to sploh izplača... On: Finančni uspeh vam bo dvignil samozavest. In nikar ne skrbite zaradi zavistnih opazk sodelavcev, ampak uživajte v zmagi, dokler še lahko. Zaslužili ste si jo, saj ste zadnje čase več kot garali. IJjlU.'IIJ.Wjual Ona: Ljubosumnost še vedno tli pod pepelom in ogenj lahko vsak trenutek ponovno vzplam-ti. Ne igrajte se s srečo, ki ste si jo trdo prigarali. Seveda so možne razne možnosti, od skrajnosti in vse do kompromisov. On: Ne dvigujte nosu nad ostalimi - tudi vi ste čisto navaden smrtnik, ki se v ničemer ne razlikuje od svoje okolice. Nikar ne bodite prevzetni, temveč se sprijaznite s tistim, kar držite v rokah. Ernm Ona: Stari prijatelj vam bo zvesto stal ob strani in vam pomagal, da boste prebrodili nevarno področje, na katerega ste zabredli. Izkažite mu svojo hvaležnost in se mu skušajte oddolžiti. Ne pozabite, pravega prijatelja spoznaš v stiski. On: Sicer boste poskušali poslušati dobronamerne nasvete, vendar vam trma ponovno ne bo pustila, da bi se uklonili. Proti koncu tedna se vam bo odprla nepričakovana alternativa, ki je doslej sploh niste opazili. STRELEC ^ Ona: Napravite že enkrat tisto, na kar že dolgo napeljujete. Toda nikar ne obešajte tega na velik zvon - storite diskretno. S partnerjem se boste na koncu vendarle uspeli sporazumeti in skleniti vsaj delen kompromis. On: S prijateljem se boste domenili za neobvezen pogovor, ki ne bo kar tako. Pripravite se na manjše presenečenje, ki vam lahko pusti precej neprijetne posledice. Toda nikar se prehitro ne predajte... KOZOROG Ona: Prepričani ste, da ravnate prav, vendar bo čas pokazal prav nasprotno. Torej ne bodite trmoglavi, drugače boste zabredli v velike težave. Prijatelj vam bo dal dragocen nasvet, uporabite ga. On: Čeprav ste prepričani, da ni več rešitve, se bo iznenada pojavila popolnoma nova alternativa. Izkoristite jo - ne bo vam žal. In tudi vaša partnerka bo nadvse navdušena, saj bodo posledice zadele tudi njo. IU.|.|,'M:»,,I Ona: Mogoče bi bilo bolje, če ne bi neprestano gledali naprej in razmišljali o prihodnosti, ampak več bi časa posvetili tudi sedanjosti. Nekdo že prav nestrpno čaka na vaš najmanjši namig, vi pa se obnašate, kot da ste slepi... On: Iz tega tedna poskusite izvleči kar največ, saj so vam zvezde naklonjene kot že dolgo ne. Torej izkoristite čudovit konec tedna, kolikor le morete, sprostite se in si dobro odpo-čijte. Čaka vas prijetno presenečenje. Ona: Izzvani ste, zato reagirajte. Vroč pogled vam bo dodobra zagrel zamrznjeno srce, ki že vse predolgo žaluje za zadnjo ljubeznijo. Čim prej pozabite na preteklost in izkoristite priložnost, ki se vam ponuja. On: Včasih bi bilo res dobro in tudi pametno kaj pozabiti. V vašem primeru pa se lahko zgodi, da boste zadevo le še bolj zapletli. Pazite, da se vam to ne bo nekoč še pošteno maščevalo. 2 15 5 9 7 17 8 6 11 56 RUMENA STRAN Sončno vreme in zvoki ter okusi Paga so že v petek dopoldne na Krekov trg privabili veliko Celjanov, a nič manj se jih ni nabralo tudi na deževno soboto, ko se je pelo, pilo in jedlo še pozno v popoldne. Paških specialitet, med katerimi so izstopale številne različice paškega sira, za pokušnjo ni in ni zmanjkalo. Količin s Paga pripeljane soli, oljčnega olja, pršuta, sladic, rib, hobotnic in drugih dobrot iz morskih globin nismo šteli, zato pa zagotovo izstopa podatek o več kot tisoč litrih stočenega paškega vina, razrezani toni paškega sira ter 15 jagenjčkih, ki so izginili v lačnih želodcih. Z leve: direktor JP Vodovod-Kanalizacija Celje Marko Cvikl, direktor JP Energetika Celje Aleksander Mirt in direktorica Zavoda Celeia Celje Milena Čeko Pungartnik - štirje krožniki in šest kozarcev Cel otok v mestu Uradni organizator dvodnevne turistične predstavitve otoka Pag v Celju je bila sicer mestna občina, a ideja za predstavitev je zrasla na zelniku podjetnika Romana Šumaka, ki je posledično zato prevzel tudi velik del dogovarjanja in organizacije. Šumak je z odzivom več kot sto gostov s Paga kot seveda tudi Celjanov izje- mno zadovoljen, najbolj pa je ponosen na to, da je bila celjska predstavitev celotnega otoka Pag, ki je razdeljen v štiri občine, prva takšna v Sloveniji. Za turističnim delom predstavitve, ki so jo predstavniki turističnih skupnosti in gostinci s Paga pripravili zato, da bi poleti k njim prišlo čim več Celjanov, se je skrivalo tudi precej delovnih srečanj. Tako so se Ali je v Celju v začetku aprila res zadišalo po morju, sta na Krekovem trgu preverjala tudi učiteljica slovenščine v I. gimnaziji v Celju Alenka Prebičnik Sešel in ravnatelj Višje strokovne šole Ekonomske šole Celje Bojan Sešel. Za kaj več in daljše druženje je zakoncema zmanjkalo časa, ker je bil telefon spet neusmiljen. s štirimi paškimi župani ter namestnikom hrvaškega ministra za pomorstvo, promet in infrastrukturo Zdenkom Antešičem srečali župani vseh občin Dežele Celjske ter župani obmejnih hrvaških občin, tema pogovorov pa je bilo sodelovanje v skupnih projektih v okviru Evropske unije. IS, foto: GrupA Podjetnik Roman Šumak (desno) je s Pagom tesno povezan že več kot 20 let in kot sam pravi, bo zdajšnja dopustovanja na otoku »na stara leta« tako raztegnil, da bo v Celje prihajal le še na obiske. Da je dogajanje v petek in soboto na Krekovem trgu ter v petek zvečer na koncertu dalmatinske klape v Dvorani Golovec minilo brez zapletov, je seveda skrbela širša ekipa predstavnikov mestne občine, ZPO Celje in Zavoda Celeia Celje, a za hitra vmesna usklajevanja se je Šumak pogosto obračal na direktorja ZPO Celje Ivana Pfeiferja. Za zdravje Vse niti organizacije številnih prireditev ob svetovnem dnevu zdravja je držala v rokah koordinatorica projekta Celje zdravo mesto Jana Govc Eržen. A vmes je občasno morala poskrbeti še za čisto operativno delo in tako se je v njenih rokah znašel tudi fotoaparat. IS, foto: GrupA