Poštnina plačana v gotovini.
■crurt
j£15SVU ¥ LJUel 7. m 1930	-
:r&t,   priio
OBRTNI VESTNIK
Strokovni list za povzdigo in napredek obrtništva Dravske banovine
.OBRTNI VESTNIK" Izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: •eloletno	Din 40‘— polletno	Din 2(r— posamezna Številka. . Din 1*—	Glasilo „Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani", »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" in obrtnih društev Dravske banovine. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10.	Nefrankirant dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. 1’onatiski dovoljeni le % navedbo vira. Stev. pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860.
XIII. letnik.	V LJUBLJANI, dne 8. avgusta 1930.	Štev. 32.
Obrtna (Zanatska) banka in njeno poslovanje v prvem polletju 1930,
Slavje »Obrtniškega društva« v Jesenicah
Ob priliki občnega zbora Zveze obrtnih društev Dravske banovine v Celju je podal gen. direktor Obrtne (Zanatske) banke v Beogradu gosp. Milan Dragic navzočim delegatom Pregledno poročilo o poslovanju banke, specijelno v prvem polletju 1930. To poročilo bo gotovo jako zanimalo tudi našo širšo obrtniško javnost, osobito sedaj, ko se z vso energijo poteguje za podružnico omenjene banke v Ljubljani, in smatramo zato za potrebno, da ga objavimo.
G. gen. direktor Milan Dragič, ki so mu ugledni gospodarski strokovnjaki izrazili pohvalno priznanje kot izkušenemu finančnemu strokovnjaku, je pokazal veliko zanimanje tudi za slovensko obrtništvo s tem, da se je udeležil njegovega zborovanja. To nas še posebno veseli, ker smo ob tej Priliki dobili vtis, da mu je res na Jeni, da pride v čim ožje stike z našim obrtnikom in da se čim bolj upo-zna z njegovimi gospodarskimi razmerami, težkočami in zahtevami. Smatramo, da je to tudi neobhodno potrebno, ker je položaj našega obrtništva povsem drugačen kot n. pr. v Srbiji, Bosni ali Dalmaciji.
Naš obrtnik je gotovo na najvišji stopnji produkcijske kapacitete obrtništva v celi državi. Po številnih delavnicah vidimo strojne opreme, moderno obratovanje in veliko produkcijo, tako da mnogokrat daleko presega ono, ki jo smatrajo v južnih krajih že za industrijo. Naš obrtnik je zmožen izvršiti tudi velike dobave. Le poglejmo naše mizarje, tapetnike, čevljarje (n. pr. v Žireh), krojače, ključavničarje itd. Jasno je, da v taki pokrajini obstoja še posebno velika potreba po kreditu za opremo delavnice in za nabavo surovine. Toda naš obrtnik je oprezen, previden in boječ pri najetju posojila. On dobro pre-vdari, predno se zadolži. On pa tudi -Pošteno in točno plačuje svoj dolg. On se ne ogreje prehitro za nove akcije, čim pa spozna, da je stvar dobra, se je tem bolj oprime.
Pri kreditih Narodne banke smo videli, da v začetku ni bilo mogoče pripraviti našega obrtnika do tega, da bi se jih poslužil. Ko pa je videl, da je stvar dobra, ko se je postopek poenostavil, pa so bili krediti vedno izčrpani. Ti krediti so pokazali, kako potreben jih je naš obrtnik, pokazali so, da on svoje obveznosti točno izpolnjuje, pokazali so pa tudi, da naš obrtnik ne mara kompliciranega postopka.
Za presojo, ali je podružnica Obrtne banke Sloveniji potrebna in ali bo uspevala, ne sme biti merodajna kot merilo kreditna statistika po drugih pokrajinah in s]!ab odziv Slovenije pri jemanju kreditov v centrali. Ne čudimo se, če se naš obrtnik ne obrača na centralo. Ona mu je predaleč, postopek prekompliciran in — obrestna mera previsoka. Za bazo je treba jemati posebne gospodarske razmere v Sloveniji, ki je pač znana, da tvori plodna in zdrava tla in dobro tržišče zadružnemu in solidnemu
bankarskemu denarnemu poslovanju i in bo zato gotovo tudi podružnica Zanatske banke našla v njej ugodna tla za uspevanje.
Prepričani smo, da je gospod generalni ravnatelj Milan Dragič iz svojih stikov z vodilnimi krogi obrtništva dobil to edino pravo sliko o položaju in da ga je ta uverila, da je ustanovitev filijale Zanatske banke v Sloveniji ne samo nujno potrebna, temveč da bo ta podružnica tudi uspevala.
Glede poslovanja Zanatske banke je g. gen. ravnatelj Dragič predvsem omenil, da je imel ta zavod 23. maja 2227, ko je začel poslovati, okrog 16 milijonov Din razpoložljivega denarja. S postopnim porastom sredstev pa je bilo mogoče v teku treh let dati na posojilih poedinim na menice v 18411 slučajih Din 197,244.531-—, na garancijo v 128 slučajih Din 7,963.320, Obrtna kreditna zadruga v 205 slučajih Din 21,025.000, Nabavlj. zadrug, v 30 slučajih 1,597.100-— Din, skupno v 19274 slučajih 227,811.951-— dinarjev. Začetkom leta 1930. je bilo razpoložljivih sredstev 28,857.495-— Din, koncem maja t. 1. pa 15,258.990 Din. — Dočim se je v teku treh let odobrilo posojil za 227,811.451-— Din, je znašal stalen plasman 31. maja t.
1. 100,526.726-86 Din, kar je ena desetina meničnih posojil pri Narodni banki. Bruto dobiček je ta dan znašal nekaj čez 3 milijone Din napram 2-2 milijona v istem času prošlega leta.
Vplačanega delniškega kapitala je bilo 31. maja t. 1. od strani države 19,000.000’— Din, od strani privatnikov 39,161.409-30 Din, skupno Din 58,161.409-30.
Do konca tekočega poslovnega leta ima biti vplačan ves privatni delniški kapital v znesku 45 milijonov dinarjev.
Kreditiranje se je moglo vršiti brez zastoja, ker je imel zavod dovolj sredstev.
Krediti so znašali letos:
a) pri centrali v Beogradu zaprošenih 53,442.000’— Din (2590 prim.), dovoljenih pa 34,754.400’— Din (2240 prim.);
b) v Zagrebu zaprošenih 11,766.270 Din (667 prim.), dovoljenih pa Din 9,878.270’— (615 prim.);
skupno torej 3257 zaprošenih v i znesku Din 65,208.570-—, a 2855 odobrenih v znesku Din 44,632.670. Lani se je dovolilo samo Din 28,723.150.
G. gen. ravnatelj opozarja na jako malo vsoto kreditov, ki so jih prosili slovenski obrtniki (ca. 169.000 Din), dočim je samo v Bosni plasiranih okrog 10,000.000 Din. Te številke govore o malem interesu Slovenije za obrtniške kredite in seveda tudi proti podružnici v Ljubljani, ki bi pri takem stanju ne mogla biti aktivna.
Gori navedene številke o porastu razpoložljivih sredstev, dalje o dvigu vsote kreditov in pa o porastu dobička dokazujejo, da Zanatska banka lepo napreduje in da bo njen uspeh koncem letošnjega leta še mnogo boljši kot doslej.
V dneh 10. in 11. avgusta t. 1. se vrši na Jesenicah veliko obrtniško slavje 10-letnega obstoja in delovanja »Obrtniškega društva«, združeno s slavnostnim razvitjem društvenega prapora in velikim zborovanjem v dvorani Sokolskega doma. Popoldne
ob 4. uri pa se vrši velika veselica in je s tem poskrbljeno tudi za prijetno zabavo in razvedrilo.
Obrtništvo ponovno vabimo, da se tega praznovanja udeleži v čim večjem številu.
I. Rebek, Celje:
Še o produktivni zadrugi kovinarjev.
Mislil sem že, da bodo moji članki v »Obrtnem Vestniku« glas upijoče-ga v puščavi, toda temu vendar ni tako; kajti na moj članek z dne 20. junija prav stvarno odgovarja g. G. G. ter vsaj deloma tudi podčrtava moje mnenje. Dobro. Vsak naj svoje mnenje pove. Pri tem se držim pregovora, da več glav več ve. Kajti jaz ne stojim na absolutnem stališču mojega-naziranja, pač pa sem mnenja, da če se hoče za obrtništvo kaj uspešnega storiti, je treba obrtno pospeševalno delo še razviti. Urad za pospeševanje obrta v Ljubljani ima še široko polje delovanja in akcij. Ne zadostujejo samo strokovni tečaji, pošiljanje mladih mojstrov in pomočnikov radi izpopolnitve v inozemske šole in podjetja, obisk razstav in podpiranje ekskurzij, razstav itd.
Na stvarna izvajanja g. G. G. podam v sledečem moje mnenje. On omenja propadlo mizarstvo zadruge v Solkanu pri Gorici. Po mojem mnenju g. G. G. morda niso podrobno znane okolščine, ki so dovedle omenjeno zadrugo v propad. Na taki podlagi produktivne zadruge jaz ne mislim. Kajti ona mizarska zadruga v Solkanu, katera je pred dobrimi 40 leti bila na višku svojega razvoja, je sama sebi preveč zaupala. S tem, da je imela svojo bogato zalogo pohištva v Gorici, še ni bila zadovoljna. Napravila je enako zalogo pohištva tudi v Trstu; pa ji še to ni bilo dosti, šja je s svojimi proizvodi celo v Aleksandrijo. Tudi tam si je hotela zavojevati trg. Ravno ta preveliki razmah ji je zlomil vrat. Za tako velikansko prekomorsko podjetje se potrebuje ogromnega kapitala, ki bi ga morali tudi pred vojsko računati na milijone. Tega seveda zadruga z vsem svojim jamstvom ni imela, ampak načelstvo se je v dobri veri na uspeh poslužilo meničnega kredita, in ko je bil isti tudi že do skrajnosti izčrpan, je en dober špekulant to izkoristil, seveda, ne v korist zadruge. S tem je zadruga tudi propadla.
Propast omenjene zadruge naj nam ne bi bil v strašilo, ampak v pouk in šola, da vemo, da tako, kakor ona, bi se ne smelo postopati. V nasprotnem slučaju bi pa morda vzeli za vzgled Zadrugo žebljarjev v Kropi. Ista je veliko mlajša. Ustanovil jo je blago-pokojni dr. Janez Krek. Če bi ne bil pokojnik v zadnjem trenutku prišel kroparskim žebljarjem z zadrugo na pomoč, prav gotovo, da bi danes v Kropi ne bilo nobenega žebljarja več. Tako pa je ta stroka stare obrti danes na višku svoje zmožnosti, kar nam dokazujejo nje izvrstni izdelki
na velesejmu v Ljubljani. Poleg tega je zmožna vzdržati konkurenco tujemu fabrikatu ter je tudi zmožna liferacij za državne dobave. Brez zadruge vsak posameznik najbrže nikoli ne bi bil zmožen kaj takega doseči.
V pokrepitev mojega naziranja o možnosti močne zadruge naj navedem še eno in to najstarejšo zadrugo, ki jo poznam, t. j. Puškarska zadruga v Borovljah. Pooetek te zadruge mi ni znan, pa se mi dozdeva, da je pred petdesetimi leti še ni bilo. Pač pa je bilo že od davnih časov celo Borovlje takorekoč ena sama puškarska delavnica, v kateri je vsak za sebe jadno životaril ter je vsak ponujal svoje blago trgovcem. Tudi tam se je našel zmožen mož, če se ne motim neki Vernik, ki je znal zasnovati do danes tako uspevajočo puškarsko zadrugo. Te dve veliki zadrugi omenim zaradi tega, ker bi po moji zamisli bila bodoča zadruga kovinarjev tudi v precej velikem obsegu. Pri tem si bo pač kdo mislil: taka zadruga sploh nikjer ne obstoji. Res je, toda kaj moramo Slovenci vedno le čakati, da nas drugi prehitijo. Sicer je pa v teh smernicah zasnovana zadruga drugod skoraj nemogoča, kajti v deželah z razvito industrijo nikakor ne bi šlo, ker to dobavo že sama industrija oskrbuje, vsled česar bi zadružna proizvajanja nikakor ne mogla konkurirati, dočim pri nas te vrste industrije še ni v takem obsegu, da bi onemogočila obstoj in napredek take zadruge. V nasprotnem slučaju pa agrarne pokrajine ali države nimajo toliko razvite obrti, kakor je ravno pri nas, osobito v Dravski banovini.
Kako obliko zadružnega poslovanja bi se vzelo, to je stvar strokovnjakov, obrtnikov in strokovnjakov za-drugarjev. Končno moramo po svojih močeh vendar enkrat pereče vprašanje rešiti, zakaj prihaja k nam oziroma v našo državo toliko industrijskih izdelkov, za katere nam je možnost dana, da jih sami izdelujemo. Tega vprašanja sicer ne more rešiti ena ali druga oseba. To je stvar učiteljev, kateri so zato od oblasti postavljeni.
Vprašanje take zadruge se mi dozdeva, da je dozorelo za proučevanje in morda celo za rešitev, da ne bi bilo treba čakati ravno uzakonjenja novega obrtnega reda, kateri zakon ravno to podčrtava, da se morajo iskati pota in sredstva za pospešitev obrti in industrije. Še eno vprašanje bi pri taki zadružni organizaciji prišlo v poštev in to je, koliko si je pravzaprav obrtništvo na svojih zmožno-
stih pridobilo od obrtnih in obrtno nadaljevalnih šol; kajti če je današnje obrtništvo, ki je z uspehom obiskovalo kot obrtni naraščaj nadaljevalne šole, bi moralo biti sposobno izvesti organizacijo zadružne produkcije. Ako pa to obrtništvo ne bi bilo zmožno take organizacije izvesti, bi bil v tem dokaz, da je treba uvesti v učni načrt v omenjenih šolah še pouk o zadružnih stvareh, da bo obrtni naraščaj vsaj nekoliko poučen in usposobljen za zadružno produktivno delo.	t
Končno se zahvaljujem gospodu G. G. za njegovo objašnenje, kar naj bi oboje ali vsestransko privedlo do razčiščenja pojmov. In še to: če bi imelo današnje obrtništvo na svoji strani drugega dr. Janeza Kreka, moža s takimi energijami, voljo, sposobnostmi in uplivom, bi se taka ali slična zadruga kmalu oživela.
Reisner Jožef, direktor Tehniške
srednje šole v Ljubljani:
Naše obrtne šole.
(Nadaljevanje.)
Popravek. V zadnjem članku je pri statistiki naših absolventov v odstavku o delovodskih šolah izpuščena iz rokopisa ena cela vrsta. Do-tični odstavek se pravilno glasi:
Delovodske šole. Gradbena rokodelska šola, ustanovljena 1. 1904., absolventov 347. Strojna delovodska šola, ustanovljena 1. 1911., absolventov 259. Elektrotehniška delovodska šola, ustanovljena 1. 1913., absolventov 73. Itd.
Učenje drugih jezikov. Na vseh naših šolah je bila do 1. 1918. poleg slovenščine kot učnega jezika tudi nemščina obvezen učni predmet. L. 1919. so na višji obrtni (tehniški srednji) šoli nemščino zamenjali s francoščino in dodali še srbohrvaščino, na delovodskih in moških strokovno-obrtnih šolah so nemščino zamenjali s srbohrvaščino. Razen na ženski obrtni šoli se danes na nobeni naših šol ne poučuje nemščina.
To je velika napaka zlasti za strojne in elektrotehniške šole. Razen nekaj knjig, ki so jih profesorji izdali v zadnjih letih bolj kot pomožne knjige, uporabljamo v naših šolah nemške strokovne učne knjige, nemške strokovne časopise in druge učne pripomočke. Učencem, ki ne znajo nemški, so vsa ta učna sredstva zaprta. V industrijskih obratih se odpirajo našim absolventom nova mesta, vendar s pogojem, da reflektanti zadostno obvladajo nemški jezik. Mnogo današnjih strokovno jako sposobnih absolventov ne more na ugodna službena mesta, ker nemški ne znajo. Tuja strojna in elektrotehniška strokovna literatura, ki jo bomo Slovenci morali tudi v bodoče uporabljati, bo v največji meri ostala nemška. V češkoslovaški republiki se na vseh obrtnih šolah s češkim učnim jezikom poučuje nemščina obvezno, na vseh obrtnih šolah z nemškim učnim jezikom pa se češčina poučuje obvezno. Glej: Prumyslove a odborne školstvi v re-publice československe, ing. Arnošt Rosa in ing. Jaroslav Jindra, 1928.
Na' obrtnih šolah ne gre za vprašanje kulturne orientacije, temveč za vprašanje kruha. Vsi naši absolventi bi morali znati nemški, vsaj za silo. Zato pa se moramo na obrtnih šolah v tem pogledu čimprej preorienti-rati!
Novi šolski zakon. Obrtne šole, ki so obstojale na ozemlju naše kraljevine še pred svetovno vojno, se upravljajo v glavnem še vedno po starih predpisih in niso bistveno menjale svojega ustroja. Potreben je zakon, ki uredi enotnost uprave in enotnost ustroja istovrstnih šol. Meseca marca t. 1. so vse šole in obrtniške zbornice dobile od ministrstva za trgovino in industrijo v izjavo načrt zakona o tehniških srednjih in stiokovno-obrtnih šolah. Načrt ni bil dovolj skrbno pripravljen in so prva poročila vzbudila mnogo nevolje, ker je izgledalo, kakor da se name-
ravajo izpremembe, ki bi bile v nasprotju z dobrimi izkušnjami na naših sedanjih šolah. Začetkom maja je posebna strokovna komisija pri ministrstvu za trgovino in industrijo v popolnem soglasju vseh članov, direktorjev šol in ministrskih referentov, izdelala nov načrt, ki bo sedaj predložen v uzakonjenje.
Po novem načrtu zakona ostanejo vse naše sedanje obrtne šole bistveno neizpremenjene in pod vrhovno upravo ministrstva za trgovino in industrijo. Naši tipi obrtnih šol bodo uzakonjeni kot glavni tipi enotno za vso kraljevino: tehniške srednje šole (4 leta), delovodske šole (2 leti) in strokovno obrtne šole (3 leta) s sprejemnimi pogoji, kakor veljajo sedaj pri nas. Razne upravne izpremembe, ki se bodo uveljavile z ozi-
Metelkova ustanova je bila že od 1. 1863. dalje v podporo revnim vajencem v času učne dobe in marsikateri obrtnik in pomočnik je bil deležen te podpore. Zato hočemo v »Obrtnem Vestniku« napisati nekaj zanimivosti o njegovi oporoki in življenju med vajenci.
Franc Metelko je bil rojen 14. julija 1789 v Škocjanu pri Hrvaškem brodu na Dolenjskem kot sin revnih staršev. V Škocjanu ni še bilo v njegovi mladosti šole; toda našli so se dobri prijatelji, ki so Metelku, ki je že zgodaj postal sirota, pomagali iz zadrege s tem, da so mu pripomogli priti v šolo k frančiškanom v Novo mesto. S svojo marljivostjo in pridnostjo je dovršd šole in postal stolni katehet v Ljubljani in znani slovenski jezikoslovec. Ob njegovi smrti (dne 29. decembra leta 1860. v Ljubljani) je ta slavni mož zapustil vse premoženje za obrtniške vajence, ker je izredno ljubil obrtniško mladino in je yeč kot 40 let vsako nedeljo učil verouk rokodelske in obrtne vajence v Društvu rokodelskih pomočnikov. Z očetovsko ljubeznijo se je zavzel za njih vsestranski napredek. Ker je videl, da je revščina in pomanjkanje večkrat vzrok njih zanemarjenosti, je sklenil zbrati sredstva za ustanovo, ki naj bi lajšala bedo ljubljanskih vajencev. Posrečilo se mu je z lastno varčnostjo, ki je bila tolika, da si je privoščil komaj potrebno hrano, in s pomočjo blagih dobrotnikov, med njimi zlasti ljubljanskega trgovca Mihaela Dežmana, zbrati precejšnji zaklad kot ustanovo za vajence, ki jih je v svoji oporoki določil za glavnega dediča zbranega premoženja v znesku 45.783 goldinarjev 77 kr. Ta vsota je po dveh letih njegove smrti radi raznih stroškov za koleke, notarja, davkarijo itd. padla na 34.318 goldinarjev 57 kr. prave vrednosti. Izročil jo je g. profesor Janez Poklukar kot izvrševalec Metelkove oporoke c. kr. deželni vladi, ki je to dedščino z razpisom dne 14. februarja 1863 poslala ljubljanskemu mestnemu magistratu. Tedanji župan Mihael Ambrož je z izredno pieteto sprejel v varstvo njegovo ustanovo in dne 16. oktobra 1863 je iz hiše mestnega magistrata sam peljal prvih 24 vajencev v stolnico k sv. maši za pokojnim Francetom Metelkom. Po sv. maši jim je razdelil prvikrat dobrodelne darove iz Metelkove ustanove.
V oporoki je Franc Metelko določil, naj se vsa ustanova porabi za dom, če bi se kdaj zidal. V njem bi bili revni vajenci trajno oskrbovani.
Podpora Metelkove ustanove je bila ena največjih pri ljubljanskem mestnem magistratu od raznih drugih dijaških, sirotinskih, revnih, onemoglih itd. Od leta 1863. do leta 1923., t. j. v 60 letih, je bilo deležnih 1500 vajencev in vajenk Metelkovih podpor. Ob času svetovne vojne se je morala na ukaz deželne vlade vsa gotovina premoženja pripisati za vojno posojilo in od leta 1924. dalje ne ao.-biva noben obrtniški vajenec ljubljanske in okoliških občin Metelkove ustanove.
rom na današnjo upravo drugih šol, so za namen in cilj naših šol brez bistvenega pomena. Važna pa je nova določba, da bodo morali učenci vseh obrtnih šol po zadnjem šolskem letniku opravljati završni izpit. Doslej so opravljali završni (zrelostni, diplomski) izpit samo učenci tehniških srednjih šol, učenci delovodskih in strokovno-obrtnih šol1 pa so prejemali odhodna izpričevala, ki jim izkazujejo po zakonu določene pravice, le na podlagi svojih letnih učnih uspehov.
Z novim zakonom bo končno urejeno tudi stanovsko vprašanje strokovnega učiteljstva, ki je za obstoj in napredek obrtnega šolstva življen-skega pomena.
(Nadaljevanje prih.)
Iz seznama knjige pri mestnem magistratu ljubljanskem je razvidno, da je od leta 1905. pa do 30. junija 1917. dobivalo 530 vajencev za nabavo obleke po 20 kron, skupaj 10.600 kron in letno po 48 kron, skupaj 55.440 kron podpore. Od 1. julija 1917 pa 116 vajencev za obleko po 24 kron, skupaj 2784 kraon in letno po 60 kron, skupaj 16.320 kron podpore iz ustanove Metelkove; v teh letih je bilo izplačano vsega skupaj 85.144 kron. Po strokah je dobivalo podpore: 13 brivcev,
4 frizerke, 51 čevljarjev, 1 šteparica, 3 črkoslikarji, 10 črkostavcev, 1 dež-nikar, 2 dimnikarja 4 elektromonterji,
5 fotografov, 1 natakar, 4 izdelovalci glasovirjev in orgel, 1 izd. štampilk, 1 jermenar, 1 kamnosek, 1 kipar in po-zlatar 2 kirurgična mehanika, 17 kleparjev, 124 stavbnih, umetnih in strojnih ključavničarjev, 1 klobučar 36 knjigovezov, 1 kolar, 2 kovača, 32 krojačev in 69 krojačic, 1 krovec, 9 krznarjev, 23 livarjev za železo in zvonove, 1 lonijpr, 1 medičar, 13 mehanikov, 3 mesarji, 58 mizarjev, 4 modelni mizarji, 15 modistinj, 2 optikarja, 7 pa-sarjev in srebrarjev, 8 pečarjev, 6 pleskarjev, 6 puškarjev, 5 sedlarjev, 1 slaščičar, 2 soboslikarja, 20 kovinostrugarjev, 1 lesni strugar, 23 tapetni-kov, 1 tesar, 10 trgovskih vajencev in 3 vajenke, 4 urarji, 2 vrtnarja, 18 zlatarjev in 2 zobotehnika, skupaj 646 vajencev in vajenk. Za vse te vajence je bilo določenih 17.131 mesecev za razdelitev podpor in sicer 50 vajencev do enega leta, 223 do dveh let, 347 do treh let in 26 vajencev pa do 4 let.
Število podpisanih vajencev, kar je znašalo 1. 1905 do 1917 okrog 40 letno, je začelo nato padati v letu 1918 na 26 in leta 1920 na 2.
Prva tri leta 1905 do 1908 pa niso všteti vajenci, ki so že dobivali podporo v letih 1904, 1903 in 1902 v seznamu in teh je bilo čez 100. Važno je tudi omeniti, da so od leta 1863. do 1.
1893. dobivali vajenci podpore za obleko po 10 goldinarjev in vsake tri mesece po 6 goldinarjev, letno skupaj po 24 goldinarjev podpore. Od leta
1894. dalje za obleko po 20 kron in letno 48 kron.
To lepo ustanovo nam je uničila vojna. Potrebno bi bilo, da bi se naših revnih vajencev danes spomnili na enak način še drugi možje-obrtniki in obrtniški prijatelji ter sledili v*gledu Metelka. Tudi občina bi storila dobro, ako bi v ta namen prispevala primeren znesek.
Dražbeni oklic. Dne 12. septembra 1930. dopoldne ob 10. uri se bo dala pri podpisanem sodnem oddelku fotografska obrt s sedežem v Sevnici in koncesija, na katere podlagi se ta obrt izvršuje, na javni dražbi v zakup. Zakup velja najprej za 1 leto. Izklicna cena znaša za 1 leto 12.000 dinarjev. Kot varščino mora vska ponudnik v gotovini 1200 Din položiti. Zakupni pogoji se smejo pregledati pri tem sodnem oddelku med uradnimi urami in na dan dražbe. — Okrajno sodišče v Sevnici, odd II.
KAJ JE NOVEGA.
Borze: Tuje valute so stale v prošlem tednu v dinarjih: Berlin (nemška marka) 13-50, Budimpešta (pengo) 9-90, Cu-rih (švicarski frank) 10-96, Dunaj (avstrijski šiling) 7-98, London (angleški funt) 274-72, Newyork (dolar) 56-30, Pariz (francoski frank) 2-22, Praga (čeho-slovaška krona) 1-68, Trst (lira italijanska) 2-96.
Nadškof dr. Jeglič, ki je bil, kakor znano upokojen in ki ima gotovo velike zasluge za narodni in kulturni napredek Slovenije, je po prisrčnem in ganljivem slovesu od duhovščine in predstavnikov vseh javnih korporacij odšel v ponde-ljek iz Ljubljane ter bo stalno bival na posestvu v Gornjemgradu.
Ministrski predsednik general Peter Živkovič se je mudil prošle dni v Bosni, kjer je obiskal Doboj, Zvornik in Han-pjesak.
Velikanski pokolj Kurdov, ki bivajo ob turško-perzijski meji, je vprizorila Turčija, ki je poslala na to bojevito in puntarsko pleme dva armadna zbora, ki brez usmiljenja požigata naselbine in pobijata prebivalstvo.
\ Rusiji je nastopila v zadnjem času težka gospodarska kriza in propadanje papirnatega denarja, tako da pri nadaljevanju sedanjega stanja mora priti do tega, da se bo dobilo blago le v zamenjavo za blago.
Električni daljnovod Velenje—Kranj je po došlih vesteh že v delu ter so začeli pripravljati vse potrebno za izdelavo betonski stebrov za progo, ki bo šla preko V ranskega do Črnuč in nato mimo Ljubljane proti Kranju.
9565 avtomobilov dnevno izdelajo Fordove tvornice v Detroitu v Ameriki in sicer s 110.000 delavci, tako da pride na en avtomobil in dan po 11 delavcev.
Zakon o civilnem postopanju pred sodišči je bil objavljen v Službenih Novi-nah z dne 20. t. ni., s čemer je izenačeno postopanje v civilnih pravdah za vso državo.
Ladijo za 4000 potnikov s stroji za 200 tisoč konjskih sil zgradi angleška ladjedelnica Clyde Company za paroplovno družbo Cunard, ki bo s tem v posesti največjega parnika na svetu, ki bo imel
100.000	ton (»Karadjordje« okrog 1200 ton!).
Posebni vagoni za sadje in sočivje bodo letos na razpolago izvoznikom sadja in sočivja, s čemer se bo naša izvozna trgovina sadja jako popravila.
Velik obrtniški tabor se bode vršil v kratkem v Prekmurju, kjer bo obrtništvo razpravljalo o najbolj perečih gospodarskih vprašanjih, predvsem pa o davčni obremenitvi obrtnikov.
Zrakoplov R 100, ki se je prejšnji teden vzdignil iz Cardingtona v Angliji je srečno preletel Ocean ter se po hudem boju z viharji spustil na tla v bližini Montreala v Kanadi.
Obrtniški praznik na Jesenicah, za katerega se delajo velike priprave ter se zanima obrtništvo iz oddaljenih krajev, obeta postati ena najlepših obrtniških manifestacij; zato v nedeljo vsi zavedni obrtniki na Jesenice!
Srebrn denar, ki bi nadomeščal deset-diuarske bankovce, namerava kovati država za eno milijardo (tisoč milijonov) in sicer v zvezi z akcijo za odplačilo dolga pri Narodni banki.
Letina v Dravski banovini obeta biti letos nekoliko slabša kakor lani, le rž in turščica kaže bolje, vinogradi pa prav dobro, ako ne nastopijo kake bolezni, deževje ali suša v preveliki meri.
Statistika Zbornice TOI o gibanju obrtništva v dravski banovini kaže, da je v drugem četrtletju letošnjega leta priraslo 757 novih in bilo odjavljenih 396 starih obrtov napram 674, odnosno 476 v prvem četrtletju.
6001etnico obstoja je praznovalo Kočevje s tridnevnimi slavnostmi, ki so se pričele 1. t. m.
Q poškodbi našega parnika »Karadjordje« je uradna sodna komisija, v Šibeniku ugotovila, da je kriv nesreče izključno le italijanski parnik »Francesco Morosini«, ki bi se bil lahko ognil, do-čim je bilo jKaradjordju,« to nemogoče.
Carinsko unijo Jugoslavije a Rttmu-nijo je sklenila izvesti konferenca obeh držav v Sinaji z namenom, da zaščiti cene naših poljedelskih proizvodov v inozemstvu.
Franca Metelka ustanova za obrtniške vajence
v Ljubljani.
MEDIČ-ZANKL
tvornlce olja, firneža, lakov In barv (boja)
E •	d.	Z	O. SE.
Centrala v Ljubljani * Lastnik Franjo Medič Tovarne: Ljubljana-Medvode-Domžale Podružnice in skladišča: Maribor, Novlsad
rrrc
ne
Lastni dom. proizvodi: laneno olje, firnež, vse vrste lakov in emajlno lakastih barv, oljnatih barv, kemijsko čistih, olepšanih in navadnih prstenih barv vseh vrst in nijanc, steklarski kit, čopiče znamke ,,Morski" in sploh vse v barvarsko stroko spadajoče blago za Obrtnike, trgovino, industrijo, za železnice, pomorstvo in zrakoplovstvo po solidnih cenah in točni postrežb
Izvedba zveze Slovenije z morjem.
Pred nekaj dnevi je g. prometni minister Lazar Radivojevič imenoval komisijo z nalogo, da prouči možnost čim hitrejše zgraditve proge Kočevje —^Vrbovško.
Ta novica nam dokazuje, da je imela železniška konferenca na Sušaku, o kateri smo že na kratko poročali in katere se je udeležil tudi naš načelnik g. Josip Rebek, velik, uspeh. Mi pozdravljamo korak g. ministra ter želimo, da bi se čimprej začelo z <ielom. Naši domači obrtniki in delavci bodo imeli dovolj dela, brezposelnost bo znatno omiljena. Cela Slovenija bo od tega imela koristi, saj je dosedaj dajala nad 80 milijonov dinarjev na leto tujim pristaniščem sa-
mo zato, ker v dobi celih 11 let nismo zgradili te proge, ki stane komaj 200 milijonov dinarjev. Proga Kočevje— Vrbovško pa omogoča tudi zgraditev kratkega odcepa na Črnomelj, ki bi bil dolg samo 26 km. Ta proga bo izpopolnjevala torej že obstoječe železniško omrežje in ga usmerila na morje po naši lastni zemlji v našo korist.
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine bo začel sredi septembra t. 1. izdajati: Trgovinski 'bulletin, ki bo pisan v več jezikih ter bo služil predvsem v informacijo naših izvoznikov in v propagando naših izvoznih predmetov v inozemstvu.
Obrtniški izlet na Triglav.
V št. 30 »Obrtnega Vestnika« smo priobčili, da se vrši družabni izlet obrtnikov na Triglav v dneh 15., 16. in 17. avgusta t. 1. V svrho točnih navodil priobčujemo še sledeče:
Vsi oni obrtniki iz Ljubljane in bližnje okolice, ki se nameravajo udeležiti izleta, naj se v svrho pojasnila zglase pri tov. Milku Krapežu, urarskemu mojstru v Ljubljani, Jurčičev trg 3. Ostali udeleženci izven Ljubljane pa naj se informirajo pri veščih planincih glede opreme in dr. Odhod iz Ljubljane bo 15. avgusta
1.	s turistovskim vlakom, ki odhaja ob 5-28 uri zjutraj iz gorenjskega kolodvora (šiška). Prihod, v Dovje-.
Mojstrano ob 8-30 uri zjutraj, kjer se zberejo skupaj in razvrstijo ter v skupinah odidejo proti Triglavskemu pogorju.
Vsa druga podrobna navodila se bodo dala v Dovje-Mojstrani. Načrt je sledeč: vstop po večjih potih v skupinah, izstop skupno preko Aleksandrove koče na Sedmera jezera — od tam preko Komarče k Zlatorogu v Bohinju.
Neobhodno potrebno je, da imajo vsi izletniki dobre gorske čevlje, pelerino ali površnik in perilo.
V slučaju slabega vremena t. j. trajnega dežja se izlet ne vrši.
Zadruga konjačev za dravsko banovino v Ljubljani
je imela dne 3. avgusta t. 1. svoj ustanovni občni zbor v gostilni pri Lozarju v Ljubljani. Zborovanja se je udeležilo 30 članov, načelnik Zveze obrtnih zadrug g. Rebek in zvezin tajnik g. Kramaršič.
Magistratni komisar g. Čehun je otvoril' ob 11. uri zborovanje, pozdravil zborovalce ter poročal, da je Kraljevska banska uprava dravske banovine odobrila zadružna pravila in da je s tem pričel' zakoniti obstoj zadruge, v kateri morajo biti včlanjeni vsi konjači v dravski banovini.
Načelnik pripravljalnega odbora g. Anton Joras iz Ribnice prisrčno pozdravi vse navzoče ter poroča o delovanju pripravljalnega odbora za ustanovitev zadruge, ter o raznih teško-čah, ki jih1 je imel odbor pri tem delu. Poživlja članstvo, da se v bodoče v vseh zadevah obračajo zaupno na zadrugo, ki bo z vso vnemo delovala za.interese posameznih članov, kakor tudi za interese celokupnega članstva.
Zvezin načelnik g. Rebek pozdravi zborovalce v imenu načelstva Zveze obrtnih zadrug ter v krasnem govoru stvarno poroča o važnem pomenu strokovnih obrtnih zadrug in njih dolžnosti ter o pomenu obrtniške organizacije v splošnem. Zadruga s discipliniranim in zavednim članstvom je v stanu izvojevati tudi najtežje zahteve in pravice svojih članov, zato je Pa polagati veliko važnost pri volitvi odbora, ki naj bo tak, da bo kos: svoji težki nalogi. Veljko dela in truda nas še čaka in veliko naših upravičenih zahtev si moramo še izvojevati, vse pa se bo dalo doseči le tedaj, če bor mo delali v bratski složnosti in solidarnosti. Zveza obrtnih zadrug je Pa tista vrhovna organizacija, ki e** va in ščiti interese vseh obrtnih panog ter odločno deluje za pravice in zahteve celokupnega obrtništva, M Jih posamezne zadruge niso v stanu doseči. Pripravljalnemu odboru če-
stita k lepemu uspehu, ki ga je dosegel s tem, da imajo tudi konjaški obrtniki svojo lastno strokovno zadrugo, ki je z današnjim dnem stopila v veliko obrtniško armado in kateri želi najlepše uspehe v boju za naše pravice. (Splošno odobravanje )
Volitev odbora se je vršila z vzklikom. Soglasno so bili izvoljeni: načelnikom: Matej Joras, Ljubljana; podnačelnikom: Anton Joras, Ribnica; odbornikom: Leopold Žnidaršič, Višnjagora, Alojzij Arh, Bled, Franc Pratnemer, Gaberje pri Celje, Mihael Braunsberger, Cankovo; namestnikom: Jože Bolka, Poženk, Ivan Oruks, Družmirje (Šoštanj); pregledovalcem računov: Valentin Erbežnik, Krtina, Feliks Lorger, Šmarje pri Jelšah.
Novi načelnik g. Matej Joras se je zborovalcem zahvalil za izkazano mu zaupanje ter obljubil, da bo posvetil ustanovljeni zadrugi vse svoje moči. Ostale gg. odbornike pa prosi, da ga pri njegovem delu v dobrobit celokupnega (članstva po svojih močeh tudi podpirajo. (Odobravanje.)
| Na predlog g. načelnika je bil soglasno sprejet predlog, da pristopi zadruga takoj kot članica k Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani ter da naroči obligatorno »Obrtni Vestnik«, kateri se bo. pošiljal vsakemu članu, naroč' nino pa bo plačevala zadruga iz članskih doklad. V »Obrtnem Vestniku« bo zadruga obveščala svoje člane o vseh važnejših ukrepih in določbah, ki zadevajo celokupno članstvo in bo zato odpadlo pismeno obveščanje. Zaradi tega naj člani »Obrtni Vestnik« pazljivo čitajo.
Profaču« za leto 1930 j© bil soglasno sprejet. Pri tem se je določila enkratna ustanovnica za člane po — EKt*, letna doklada za vsakega člana pa 120 Din ali 10-— Din me-sečno.
Zvezin načelnik g. Rebek čestita izvoljenemu načelniku in odboru v imenu Zveze obrtnih zadrug, članom pa priporoča, da se zaupno obračajo v vseh zadevah na zadružno načelstvo, ki bo gotovo upoštevalo njih upravičene želje in zahteve in skušalo po svojih močeh doseči v kolikoi bo to sploh mogoče. Člani pa naj podpirajo načelstvo s tem, da se točno udeležujejo sej, članskih sestankov, zborovanj itd. ter dajejo pri tem odboru primerne in stvarne nasvete in predloge ter zadrugo vsestransko podpirajo. Zadruga sama naj se pa obrača do svoje matice Zveze obrtnih zadrug v vseh takih primerih in zadevah, ki jih sama ne bo mogla izvesti in v vsakem slučaju kadar bo rabila njene pomoči. S tako združenimi močmi se bo dalo marsikaj doseči, ker le v slogi je moč.
Sledile so še razne debate in nasveti, nakar je g. načelnik Joras zaključil lepo uspelo zborovanje.
Novo ustanovljena zadruga šteje 60 članov. Zborovanje je poteklo lepo in mirno, brez vsakih medklicev in ugovorov, predlogi pa so bili vsi soglasno sprejeti. To je dokaz, da ima članstvo popolno zaupanje v zadružno načelstvo, kateremu je uspešno delovanje že vnaprej zagotovljeno. Agilnemu načelstvu in najmlajši' naši obrtni zadrugi želimo mnogo lepih uspehov in bogatih sadov.
IZ ORGANIZACIJ.
Strokovna zadruga koncesijoniranih elektrotehnikov za Slovenijo v Ljubljani je priredila v soboto, dne 2. in v nedeljo, dne 3. avgusta t. 1. svojo
II.	poučno ekskurzijo za vajence 4. letnika in sicer na Falo in v Ruše. Ekskurzijo sta vodila gg. ing. Turnšek Viktor in zadružni načelnik Mihelčič Ivan. Ekskurzije se je udeležilo 35 vajencev in sicer 3 od Kranjskih deželnih elektrarn v Žirovnici, 2 od mojstrov iz Jesenic, 16‘ljubljanskih, 2 celjska in 12 mariborskih vajencev, pridružilo pa se je še nekaj odbornikov in članov zadruge. Po prihodu v Maribor se je vršil ogled mesta, nato pa so se podali vajenci na odkazano skupno prenočišče, katero je istavil na razpolago okrajni šolski odbor v Mariboru". Za člane in odbornike zadruge se je vršil zvečer prijateljski sestanek. V nedeljo, 3. avgusta ob 7. uri so se odpeljali udeleženci ekskurzije z avtobusom in dvema osebnima avtomobilima, katera sta stavila iz prijaznosti gospoda Sprager Alojz in Rečnik Alojz na razpolago, na Falo, kjer se je vršil ogled celotne naprave falske elektrarne, Po ogledu falske elektrarne so si ogledali udeleženci vse naprave v tvornici za dušik v Rušah. Obe podjetji sta se radevolje odzvali prošnji zadruge in dovolili obisk svojih podjetij. Stavili sta celo na razpolago vsaka svojega uslužbenca, ki sta razkazala različne oddelke svojih podjetij. Končno se je vršil tudi ogled nove transformacijske postaje* ki se pri Mariboru šele gradi. Po skupnem obedu so se nato vrnili udeleženci s popoldanskim vlakom domov. Vsi vajenci so bili z ekskurzijo zelo zadovoljni, ker 90 si z njo svoje strokovno obzorje razširili. Pri tej priliki si šteje zadruga v svojo dolžnost, da se zahvali kraljevski banski upravi dravske banovine in Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, ki sta s svojimi prispevki omogočili, da šta se vršili obe ekskurziji.
Prikrojevalni tečaj za krojačice v Novem mestu. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani priredi v Novem mestu poseben prikrojevalni tečaj za izdelovanje damskih oblek. Tečaj se bo vršil od 18. avgusta do 6. septembra t. 1. Pouk bo trajal dnevno po 8 ur. Poučeval bo lastnik damskega krojaškega ateljeja in koncesijonirani strokovni učitelj, g. Teodor Kunc iz Ljubljane. Učnina znaša 100 Din, preskrba potrebnega materijala pa 70 Din. Pozivamo vse krojače in krojačice damske obleke, ki se žele udeležiti tečaja, da se najkasneje do 11. avgusta t. 1. prijavijo z označbo naslova Zavodu za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani.	(
Krojaški prikrojevalni tečaj v Brežicah se nepreklicno prične v poner deljek 11. avgusta t. 1. ob 8. uri zjutraj v risalnici meščanske šole. Kdor se še ni prijavil, pa želi obiskovati tečaj, ali kdor na svojo prijavo morebiti ne bi bil dobil odgovora, naj se zglasi ob otvoritvi tečaja pri predavatelju g. Ivanu Kersniču. — Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani.
Cene in tržišča.
Kože. (Poročilo »Kože«).
Surove kože kupujejo tovarne le v malem obsegu in tudi izvoz je malenkosten. Cene goveji koži se gibljejo med Din 13—13 50 za domače blago, srbsko blago je za 10, baransko za 20 odstotkov cenejše.
Telečje kože z glavo in dolgimi nogami so v Zagrebu notirale 22 do 23 Din, brez glave in kratkih nog pa 29—30 Din.
Usnje. Na tem tržišču je precejšnje mrtvilo. Cene so slabe ter se pričakuje porasta šele v jeseni, ko bodo živahnejše povpraševanje. Za drobne (male) kože zaenkrat ni izpremembe.
Čevlji. Trgovina s čevlji je mirna, poživela se bo jeseni. Govori se o namenu Bate, da bi ustanovil veliko tovarno čevljev v Primorju. Na tem pa najbrže ne bo dosti resnice. Pač pa je resnica, da se vrše v Splitu razgovori radi transporta 350 vagonov Bata čevljev v Jugoslavijo. To blago bi razprodale Batove filijalke. Če je to res, čakajo ne samo trgovca in in-dustrijca temveč še posebno našega čevljarja še velike skrbi.
Cene železu na svetovnem trgu. — Mednarodni železarski kartel je nedavno opustil kontingentiranje produkcije železa v palicah in tračnega železa kakor tudi navadne železne pločevine ter opustil določevanje mednarodne kartelne cene za to blago, Mednarodni trg za te proizvode je torej sedaj zopet prost in je vzpostavljeno stanje, kakor je bilo 1.1926 pred ustanovitvijo kartela. Cene za to izvozno blago ao zaradi tega že precej nazadovale. Belgijske železarne, ki proizvajajo mnogo več, kakor pa morejo oddati na domačem trgu, ponujajo železo v pftMcah že po4-12-fl angl. funta nasproti zadnji oficijelni kartelni ceni od 5-7-6 funta, ceno navadni pločevini pa so znižale od 6-8-0! na 5-18-5 funta. Razvija se torej zopet huda konkurenca na mednarodnem trgu. Merodajni činitelji v mednarodnem kartelu pričakujejo, da bo želja železarn po novi kartelni združitvi zopet močno, nastopila, čim bodo občutile končni rezultat prostega konkurenčnega boja s cenami.
DOBAVE.
Dobave. Strojni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 8. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave oljnic in cevk za vodokaze; do 9. avgusta t. 1. glede dobave listov za tračne žage, glede dobave 2800 komadov ročajev za orodje in 200 komadov toporišč za lopate; do 11. avgusta t. 1. glede dobave pri-možev; do 13. avgusta t. 1. pa glede dobave 50 komadov delovnih površnih oblek. (Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) — Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 13. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 50 m3 hrastovih plohov. — Direkcija drž. rudnika Breza sprejema do 14. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave medeninaste pločevine ter glede dobave 4 garnitur za zidane štedilnike. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do dne 18. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave enega motorja, raznega železa, kovinskih vijakov, jekla, smirkovih plošč, 400 q portland-cementa, bakra, izolatorjev, 300 kilogramov karbolineja, 50 bal krovne lepenke, 100 plošč železne in pocinkane pločevine ter glede dobave raznega električnega materijala. — Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 12. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave pletenih vrvic za plombiranje, jermen za šivanje ter glede dobave 200 m3 kisika. (Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenem oddelku.) — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 18. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave usnjatih jermen,
12.000	komadov opeke, 500 komadov
vezi za jamske vozičke in 500 m flanšnih cevi; do 25. avgusta t. 1. pa glede dobave ene centrifugalne sesaljke. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do
20. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 3000 kg svinjske masti; do 22. avgusta t. 1. glede dobave ene žage, raznih meril, 2000 kg karbolineja, 1800 kg katrana, 1000 kg tovotne masti, 2000 komadov smirkovega platna, 20 kg grafita, 10 kg azbestnih vrvic, glede dobave enega hladilnika za avtomobil, 4 komadov Ventilov iz jeklene litine, 500 kg bombaža za čiščenje in 150 kg bakrene žice. — Direkcija rudnika Zenica sprejema do dne
21. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave gonilnih jermenov. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 19. avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 10.000 komadov cementnega škriljevca; dne 20. avgusta t. 1. glede dobave hrastovih mostnic; dne 23. avgusta t. 1. glede dobave materijala za gornji ustroj; dne 25. avgusta t. 1. glede dobave varnostnega materijala. — Dne 20. avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede oddaje kovinskih žigov v popravilo; dne 21. avgusta t. 1. glede dobave 60.000 ke lesnega oglja. — Dne 20. avgusta t. 1. pri Direkciji pomorskega saobračaja v Splitu glede dobave 269 zastav. — Dne 23. avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 12.000 komadov metel. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Prodaja lesa, lubja in drv se bo vršila potom licitacije dne 20. in 23. avgu-
sta t. 1. pri Direkciji šum v Ljubljani. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Prodaja starega materijala. Dne 22. avgusta t. 1. se bo vršila pri Središnjem stovarištu materijala v Mariboru licitacija glede prodaje raznega starega materijala (papir, karton od voznih kart, zlomljeno steklo, nerabne električne žarnice, odpadki od platna, sukna, konoplje, kožuhovine, klingerit tesnilne plošče, staro mazivo). (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Oddaja pleskanja železnih mostov se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 25. avgusta t. 1. pri Direkciji državnih
železnic v Zagrebu. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Prodaja smrekovega lubja. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 18. avgusta t. 1. ponudbe glede prodaje smrekovega lubja. (Predmetni pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Oddaja zakupa trgovskih lokalov v palači »Ljubljanski dvor« v Ljubljani se
bo vršila potom licitacije dne 15. avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani, pogoji .pa pri isti direkciji)..
Čitajte in
razširjajte
»OBRTNI VESTNIK"
Železnina
orodje, okovjeitd.
Porcelan
BOGDAN
Steklenina
?  .... j
ŽILIČ
LJUBLJANA, Dunajska e. It
(poleg Figovca)
Specialna tovarna strojev za obdelavo lesa
KLEIN & STIEFEL Y FULDI
Zastopnik:	*J
PETER ANGELO
Ijublfana, Gledališka ulica Stav. 4/1
Specialiteta: mizarski ia ko* larzki stroji« posamezni la v vsaki kombinaciji s vdelanimi elektromotorji (pogon brez jermena) kakor tndi vsi »troji za lermenzkl pogon
Polootralen kredit brez menične podlage
Zahtevajte ponudbo ali brezplačni obisk zastopnika
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
Ljubljana
Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju)
Bržolam! naslov: Kredit LJablJana — Talefon H 1040, 2457, 143«, >805 la 2806
Obrestovanje vlog, naknp in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, de* viz in valut, borzna naročila, predujmi ln krediti vsake vrste, eskompt in inkaan menic in kuponov, nitkarila v tu* in inozemstvo, safe Jeposlts Itd. itd.
OBRTNA BANKA V LJUBLJANI
CENTRALA: KONGRESNI TRG 4
Raiun pri poltnl hranilnici v Ljubljani It. 12.031
Velefon It. 2508
PODRUŽNICA: LJUTOMER
Veleton it. 2508
Dale kredite v obrtne svrhe. pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse banine transakcije najkulantneje. Vioge na knjižice in na tekoii raiun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više
najboljših svetovnih znamk v veliki izberi zelo počliC Najnovejši modeli otroSkih vozičkov od preprostega do najflneJSega Ul tgračnt vozički v zalogi. — Več znamk Uvalam strojev najnovejšlh modelov, deli in pnevmatika.
Oenlkl Iranko. Prodaja na obroke.
&
TRIBUN A« F. B. L, tovarna dvokoles in otroških voriftov
LJUBLJANA, Karlovška cesta 4
t. Mikuš,
tvornlca
dežnikov
Ljubljana
Mestni trg 2S Ustanovljeno 183»
Skrbno izdelovanja t Najveiji izbor! NajniSje cene! Preobleke! Popravila!
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
<	MlbeHK.	bmn	Mmr.	-	Ttakmo.	»Merirar«,	t*.**.	d.	d.	0.	MIcMle«.	Vrt	*	Ljubljeni.