URADNE OBJAVE Leto XXIV Murska Sobota, 7. julija 1988 Št.: 20 URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA IN MURSKA SOBOTA Odgovorni urednik: Martin Vinčec 163, Pravilnik o pogojih in merilih za delno nadomeščanje stanarin 166. Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o določitvi najvišjih imetnikom stanovanjskih pravic na območju občine Lendava cen v občini M. Sobota 164. Pravilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih sta- novanj v samoupravni stanovanjski skupnosti občine Lendava 167. Sklep o znižanju prispevne stopnje z veljavnostjo od 1. 7. 1988 do 165. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za delo območja KS 31. 12. 1988 od sedanjih 0,30 % na 0,25 % SIS za varstvo pred po-Martjanci, naselje KRNCI žarom občine M. Sobota 163 Na podlagi 37. in 79. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 3/81), 22. in 58. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 15/81), 52. — 57. člena Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic (Ur. list SRS, št. 26/84), ter skladno s Samoupravnim sporazumom o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lendava in 20. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lendava je zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti Lendava na seji dne 21. januarja 1986 sprejel PRAVILNIK O POGOJIH IN MERILIH ZA DELNO NADOMEŠČANJE STANARIN IMETNIKOM STANOVANJSKIH PRAVIC NA OBMOČJU OBČINE LENDAVA I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom opredeljuje Samoupravna stanovanjska skupnost Lendava (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost Lendava) osnove in merila za delno nadomeščanje stanarin imetnikom stanovanjske pravice na družbenih stanovanjih ter stanovanjih v lasti občanov ali civilnih in drugih oseb. 2. člen S tem pravilnikom se opredeljujejo zlasti: — upravičenci do delne nadomestitve stanarine, — splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci do delne nadomestitve stanarin, — osnove in merila za delno nadomeščanje stanarine, — pristojnosti odbora za solidarnost in strokovne službe pri odobravanju delnega nadomeščanja stanarin, — način izplačevanja delne nadomestitve stanarine. n. UPRAVIČENCI DO DELNE NADOMESTITVE STANARINE 3. člen Upravičenci do delne nadomestitve stanarine so vsi imetniki stanovanjske pravice na družbenih stanovanjih, stanovanjih v lasti občanov, civilnih in drugih pravnih oseb, kolikor izpolnjujejo pogoje in merila iz tega pravilnika in Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic. III. SPLOŠNI POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI UPRAVIČENCI DO DELNE NADOMESTITVE STANARINE 4. člen Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci do delne nadomestitve stanarine so: — da občan ne oddaja stanovanja ali dela stanovanja v podnajem, — - da občan ne uporablja stanovanja ali dela stanovanja za poslovne prostore ali za obrtno dejavnost, razen ko gre za delo invalida na domu, — da nihče od družinskih članov ni lastnik vseljivega stanovanja, vseljive stanovanjske hiše ali počitniške hiše, — da občan, glede na število članov družine ne zaseda standardnega stanovanja in ni odklonil zamenjave za standardno stanovanje. 5. člen Med družinske člane, uvrščene po tem pravilniku osebe, ki stalno stanujejo z upravičencem in so navedene po prvem odstavku 5. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih. IV. OSNOVE IN MERILA ZA DELNO NADOMEŠČANJE STANARINE 6. člen Delna nadomestitev stanarine temelji na socialnih razmerah družine in je odvisna: — od števila družinskih članov, — od ustvarjenega mesečnega dohodka na družinskega člana v minulem letu, — od višine stanarine izražene v deležu od odhodka družine. 7. člen Ne glede na socialne razmere upravičenca do delne nadomestitve stanarine in družinskih članov je le-ta dolžan plačati najmanj 20 % stanarine, določene za stanovanje. 8. člen Delno nadomestitev stanarine lahko upravičenec prejema le standardno stanovanje, ki na število družinskih članov ne presega naslednjih normativov: Število družinskih članov: Stanovanjska površina do: 1 32 m2 2 45 m2 3 58 m2 4 70 m2 Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča največ do 15 m2. Odstopanja od gornjih normativov stanovanjskih površin je možno le do 10%, pri stanovanjih, ki so bila zgrajena do leta 1920, se lahko normativ stanovanjske površine poveča do 30 %. Izven normativov stanovanjskih površin iz prvega in drugega odstavka tega člena se lahko v izjemnih primerih šteje za standardno stanovanje tudi tisto, ko razmere v družini narekujejo odstopanje od normativov (2—3 generacije v družini, bolezen, ki terja trajno nego, ipd.), vendar ne več kot 30 % večja površina, ki pripada glede na število družinskih članov. 9. člen Imetnik stanovanjske pravice na družbenem stanovanju, stanovanju v lasti občanov ali civilnih in drugih pravnih oseb, katerega stanovanjska površina glede na število članov družine presega stanovanjski normativ iz prejšnjega člena tega pravilnika, ima pravico zahtevati od stanodajalca zamenjavo tega stanovanja za standardno stanovanje. Kolikor stanodajalec zahtevku za zamenjavo stanovanja ne more ugoditi, ker nima na razpolago ustreznega stanovanja, lahko imetnik stanovanjske pravice uveljavi pravico do delne nadomestitve stanarine, dokler se mu ne ponudi ustrezna zamenjava, če izpolnjuje ostale splošne pogoje po tem pravilniku. 10. člen Imetnik stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve stanarine, če je višina stanarine, ki jo plačuje, višja od ugotovljene znosne stanarine. Znosna stanarina izraža družbeno sprejemljivo obremenitev družine in je določeno v odstotkih od stvarnega mesečnega dohodka na družinskega člana posameznega tipa družin, doseženega v minulem letu in znaša: Tip družine Znosna stanarina (število članov) (% od stvarnega mesečnega dohodka na člana družine) I 6,80 2 3,00 Tip družine Znosna stanarina (število članov) (% od stvarnega mesečnega dohodka na člana družine) 3 1,53 4 1,00 5 0,64 6 0,52 7 in več 0,33 Skupen stvarni mesečni družinski dohodek upravičenca in njegove družine ne sme presegati dogovorjeno raven socialne varnosti, ki je izražena v odstotkih od poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka v SR Sloveniji. 12. člen Pravico do delne nadomestitve stanarine lahko odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti odkloni ali jo dodeli v nižjem znesku kot bi upravičencu pripadalo po določilih tega pravilnika: — če je organizacija združenega dela izkazala, da je delavcu omogočila doseči večji dohodek z delom, s čimer bi zagotovil sebi in svoji družini socialno varnost, vendar delavec te možnosti ni izrabil, — če je občan odklonil zaposlitev, ki mu jo je ponudila skupnost za zaposlovanje oziroma ni iskal zaposlitve preko skupnosti, — če je kljub izkazanemu nizkemu dohodku ugotovljeno, da ni ogrožena socialna varnost občana oziroma njegove družine. Odbor za solidarnost lahko odobri delno nadomestitev stanarin oziroma jo dodeli v višjem znesku, kot bi upravičencu šlo po določilih tega pravilnika, če ugotovi, da upravičenec in njegova družina zavoljo posebnih socialnih razmer (npr. bolezen, ogroženo zaradi pojavov, ki spremljajo staranje in je zato potrebna stalna tuja pomoč, invalidnost, elementarna nesreča) kljub večjemu dohodku živi v takih socialnih razmerah. V. POSTOPEK ZA UGOTAVLJANJE DELNE NADOMESTITVE STANARINE 13. člen Na podlagi določil sprejetega SSoTP stanovanjskih skupnosti in SaS o uresničevanju socialnovarstvenih pravic tega pravilnika, samoupravna stanovanjska skupnost občine obvesti v začetku vsakega leta upravičence do delne nadomestitve stanarine z razpisom o zbiranju vlog — zahtevkov za delno nadomeščanje stanarin imetnike stanovanjske pravice na območju občine. Z besedilom razpisa, ki ga oblikuje odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti, se seznani imetnike stanovanjske pravice zlasti: — s pogoji, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci do delne nadomestitve stanarine, — z merili, ki se jih upošteva pri odobravanju delne nadomestitve stanarine, — z obvestilom o mestu, kjer lahko kupujejo obrazce — zahtevke za primer, če dosedaj občan še ne prejema delne nadomestitve stanarine, — z obvestilom o mestu, kjer lahko kupijo obrazce »Sporočila o dohodkih družine v minulem letu ...«, ki ga izpolnijo občani — vlagatelji, ki so že izpolnili vlogo SPN — I in sedaj sporočajo le podatke o dohodkih družine v minulem letu, — z rokom zbiranja vlog, novih zahtevkov oziroma sporočil dotedanjih upravičencev o dohodkih družine v minulem letu (do 15. februarja vsako leto) in o posledicah, če takega sporočila ne dostavi do roka, — z mestom vlaganja zahtevkov oziroma sporočil o dohodkih družine (delavci v OZD in DS, drugi delovni ljudje in občani v krajih, kjer imajo stalno prebivališče, v strokovni službi stanovanjske skupnosti ali centru za socialno delo občine), — s postopkom v primeru, če je družina poleg delne nadomestitve stanarine upravičena tudi do drugih vrst socialnovarstvenih pomoči, — od kdaj začne veljati pravica do delne nadomestitve stanarine. 14. člen Postopek za uveljavitev pravice do delne nadomestitve stanarine od vložitve zahtevka pa do izdaje sklepa (o tem zahtevku in eventualnem ugovoru zoper sklep), je naveden v SaS v členih od 33. do vključno 46. VI. PRISTOJNOSTI SKUPNIH ORGANOV IN STROKOVNE SLUŽBE PRI ODOBRAVANJU DELNE NADOMESTIVE STANARINE 15. člen O pravici do delne nadomestitve stanarine odloča odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti, ki ima glede tega zlasti naslednje pristojnosti: — skrbi, da se izvajajo skupno dogovorjena stališča v skupnosti socialnega varstva in sodeluje z njenimi skupnimi organi, organizacijami združenega dela in krajevnimi skupnostmi, — skrbi, da se pravočasno pripravi, obravnava na seji odbora in objavi vsakoletni razpis o pogojih in merilih za dodeljevanje delnih nadomestitev stanarin, — skrbi, da dosedanji upravičenci pravočasno (do 15. februarja) dostavijo ustrezne podatke o višini družinskih dohodkov za preteklo leto, — obravnava vloge-zahtevke novih upravičencev, jih prouči in sklepa o njih ter obravnava in sklepa na podlagi podatkov o višini družinskih dohodkov, o upravičenosti do nadaljnjega dodeljevanja delne nadomestitve stanarine dosedanjih upravičencev, upoštevaje roke, predvidene v SaS, — odloča o drugih vprašanjih v zvezi z delnim nadomeščanjem stanarine za katerega pooblasti zbor uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti. 16. člen Strokovna služba stanovanjske skupnosti ima glede delne nadomestitve stanarine naslednje naloge: — sodeluje s strokovno službo skupnosti socialnega varstva občine in centrom za socialno delo občine pri sestavi enotne skupne evidence v delu, ki se nanaša na delno nadomeščanje stanarine kakor tudi v OZD (DS) in KS, — vsako leto pripravi predlog besedila za razpis o merilih in pogojih za pridobitev pravice do delne nedomestitve stanarine in ga predloži odboru za solidarnost v sprejem, — nudi strokovno pomoč upravičencem pri izpolnjevanju obrazcev, če jih izpolnjuje v strokovni službi in tudi v OZD (DS) in KS ter jim po potrebi daje nasvete pri izpolnjevanju obrazcev, — pripravlja predloge za rešitev vloge — zahtevkov za sejo odbora za solidarnost, — urgira za dostavo podatkov o višini dohodka družine za preteklo leto za tiste upravičence, ki so v preteklem letu že prejemali delno nadomestitev stanarine, — izvajajo druge naloge na tem področju po sklepu pristojnega odbora stanovanjske skupnosti. VIL NAČIN IZPLAČEVANJA IN NAJNIŽJI ZNESEK DELNE NADOMESTITVE STANARINE 17. člen Upravičencu do delne nadomestitve stanarine se za odobreni znesek delne nadomestitve stanarine zniža stanarina za stanovanje v družbeni lasti. Skupnosti stanovalcev se znižani del zneska stanarine za vsak mesec nadomesti iz sredstev solidarnosti, ki jih delavci OZD in DS in drugi delovni ljudje in občani v ta namen združujejo v stanovanjski skupnosti na podlagi SSoTP stanovanjske skupnosti. Upravičencu, ki ima sklenjeno stanovanjsko pogodbo za stanovanje v lasti občana, civilne ali druge pravne osebe, se odobreni znesek delne nadomestitve stanarine nakaže iz združenih sredstev solidarnosti vsak mesec. Navedeni upravičenci morajo občanu, civilni ali drugi pravni osebi plačevti po stanovanjski pogodbi določeno stanarino. 18. člen Najmanjši znesek delne nadomestitve stanarine je 200,— din. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 19. člen Odbor za solidarnost bo ob vsaki spremembi višine stanarin med letom naložil strokovni službi, cia spremeni višino delne nadomestitve stanarine brez posebnih vlog — zahtevkov upravičencev. 20. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o pogojih in merilih za delno nadomestitev stanarine na območju občine Lendava, ki ga je sprejela skupščina SSS občine Lendava na seji zbora uporabnikov dne 12. 10. 1986. 21. člen Ta pravilnik začne veljati, ko ga sprejme zbor uporabnikov SSS občine Lendava, uporabljati pa se začne s I. 1. 1986, Predsednik zbora uporabnikov SSS občine Lendava: DOMA VILJEM, I. r. 164 Na podlagi 18., 37. in 79. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 3/81), 41. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. list SRS, št. 55/82), 21. in 58. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 15/81), 93.-95. člena samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialno-varstvenih pravic (Ur. list SRS, št. 26/84) in 20. člena Statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lendava je zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti občine Lendava sprejel PRAVILNIK O POGOJIH IN MERILIH ZA DODELJEVANJE SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ V SAMOUPRAVNI STANOVANJSKI SKUPNOSTI OBČINE LENDAVA 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom določa samoupravna stanovanjska skupnost občine Lendava (v nadaljnem besedilu: stanovanjska skupnost Lendava) pogoje in merila za prednostni vrstni red za pridobitev stanovanjske pravice na stanovanjih, zgrajenih, prenovljenih ali kupljenih iz sredstev solidarnosti, kakor tudi na stanovanjih, na katerih ima sicer razpolagalno pravico družbeno politična skupnost (občine), pravica dajanj teh stanovanj pa je prenesena od družbeno politične skupnosti na stanovanjsko skupnost Lendava in so tudi namenjena upravičencem za dodelitev solidarnostnih stanovanj. Predlog prednostnega vrstnega reda upravičencev za pridobitev stanovanjske pravice na stanovanjih iz prvega odstavka tega člena pripravi na podlagi določil tega pravilnika odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti (varianta: oziroma drugi skupni organ, ki mu je to naloženo po statutu stanovanjske skupnosti) potem, ko je zbral vloge upravičencev in oglede njihovih stanovanjskih in drugih razmer. Prednostni vrstni red sprejme s svojim sklepom zbor uporabnikov stanovanjske skupnosti. Odločbe o dodelitvi stanovanj po tem pravilniku izda stanovanjska skupnost Lendava. 2. člen S tem pravilnikom določa stanovanjska skupnost Lendava zlasti: — namene, za katero se lahko uporabljajo združena sredstva solidarnosti, — kategorije upravičencev za dodelitev solidarnostnih stanovanj, — standarde za solidarnostna stanovanja, — lastno udeležbo ob pridobitvi stanovanjske pravice na solidarnostnem stanovanju, — splošne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati vsi upravičenci za dodelitev solidarnostnih stanovanj, — posebne pogoje,ki jih morajo izpolnjevati posamezne kategorije upravičencev za dodelitev solidarnostnih stanovanj, — merila za oblikovanje prednostnega vrstnega reda za dodelitev solidarnostnih stanovanj, — način zbiranja vlog za dodelitev solidarnostnih stanovanj, — oblikovanje prednostnega vrstnega reda upravičencev za dodelitev solidarnostnih stanovanj, — postopek za dodelitev solidarnostnih stanovanj, — izjemno reševanje stanovanjskih vprašanj iz sredstev solidarnosti, — naloge strokovne službe stanovanjske skupnosti pri izvajanju določil tega pravilnika, — pristojnost odbora za solidarnost (oziroma drugega skupnega organa skupščine stanovanjske skupnosti, ki mu je po statutu to naloženo), pri izvajanju določil tega pravilnika in pristojnosti zbora uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti, — zamenjava solidarnostnih stanovanj, — predhodna in končna določila. II. NAMENI, ZA KATERE SE LAHKO UPORABLJAJO SREDSTVA SOLIDARNOSTI 3. člen Sredstva solidarnosti, ki jih oblikuje stanovanjska skupnost Lendava v skladu z določbami svojega samoupravnega sporazuma o temeljih plana, se po tem pravilniku uporabljajo za naslednje namene: ) za gradnjo, prenovo in nakup stanovanj v družbeni lastnini ter za nakup stanovanj od civilnih in drugih pravnih oseb za delovne ljudi, občane in družine z nižjimi dohodki (vključujoč tudi mlade družine), ki živijo v težkih materialnih razmerah, b) za posojila za gradnjo in prenovo stanovanjskih, hiš in stanovanj v lasti borcev NOV ter kmetov — borcev NOV, c) za vračila lastne udeležbe za pridobitev solidarnostnega stanovanja, č) za vračilo namenskih posojil, pridobljenih za potrebe solidarnosti od temeljnih bank oziroma njihovih poslovnih enot za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, d) za odliv sredstev solidarnosti in sedežnih v domicilne občine za delavce, ki se dnevno vozijo na delo (v skladu s samoupravnim sporazumom, sklenjenim na podlagi 20. člena ZSG), e) za nadomestilo za opravljanje del in nalog delovne skupnosti skupne strokovne službe SIS, za potrebe solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu v višini, ki ga na podlagi ovrednotenega letnega delovnega načrta sprejme skupščina stanovanjske skupnosti, upoštevaje pri tem načela zakona o svobodni menjavi dela, f) za kritje dela stroškov v zvezi z delovanjem delegatskega sistema v okviru skupščine stanovanjske skupnosti, g) za kritje drugih odhodkov, ki nastajajo v zvezi s poslovanjem s sredstvi solidarnosti, zlasti v zvezi s študijami in raziskavami s področja solidarnosti v okviru stanovanjske skupnosti ali sofinanciranje teh nalog v okviru več stanovanjskih skupnosti. II I. KATEGORIJE UPRAVIČENČEV ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ 4. člen Solidarnostna stanovanja se po tem pravilniku dodelijo delovnim ljudem, občanom in družinam z nižjimi dohodki, ki živijo v težkih materialnih razmerah in to: — delovnim ljudem, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, vključno z mladimi družinami. — občanom in družinam, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v organiazcijah združenega- dela in delovnih skupnostih, vključno z mladimi družinami, — občanom, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja: upokojencem, invalidom, borcem NOV, kmetom-borcem NOV, starejšim in za delo nesposobnim občanom. Za mlado družino iz prve alinee in druge alinee prvega odstavka tega člena se šteje tista družina, ki ima vsaj enega otroka in v kateri noben od staršev ni starejši od. 30 let in ki izpolnjuje dogovorjene splošne in posebne pogoje po SS o uresničevanju socialnovarstvenih 'pravic za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj. 5. člen Med družinske člane po tem pravilniku uvrščamo osebe, ki stalno stanujejo z upravičencem za pridobitev stanovanjske pravice na solidarnostnem stanovanju (v nadaljevanju besedila: upravičenci) in so navedene v prvem odstavku 5. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. list SRS, št. 35/82). Center za socialno delo posebej preverja podatke o članih družine, ki živijo v življenjski oziroma ekonomski skupnosti. IV. STANDARDI ZA SOLIDARNOSTNA STANOVANJA 6. člen Upravičenci lahko glede na število družinskih članov pridobijo stanovanja, ki ne bodo presegala naslednjih površinskih standardov: Število družinskih Stanovanjska članov površina do Struktura stanovanj 1 32 m: garsonjera ali enosobno stanovanje 2 45 m' eno ali enoinpolsobno stanovanje 3 58 m' enoinpol ali dvosobno stanovanje 4 70 m1 dvo, dvoinpol ali trisobno stanov. Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča največ do 15 m!. 7. člen Izjemoma se od površinskih standardov iz prejšnjega člena tega pravilnika lahko odstopi v izjemnih primerih, ko družinske razmere narekujejo odstopanje od njih (tri generacije v družini, težja bolezen, ki terja trajno nego ipd.), vendar odstopanje ne sme biti večje kot je 30 % večji površinski standard glede na število članov take družine. Izjemoma se lahko od površinskih standardov odstopi tudi v primeru dodelitve starejšega stanovanja, ki je bilo zgrajeno do leta 1920 in sicer tako, da se pri takem stanovanju lahko površinski standard poveča do največ 30 %. V. LASTNA UDELEŽBA OB PRIDOBITVI STANOVANJSKE PRAVICE NA SOLIDARNOSTNEM STANOVANJU 8. člen Vsak upravičenec, ki pridobi stanovanjsko pravico na solidarnostnem stanovanju, razen upravičencev iz 9. člena tega pravilnika, mora prispevati lastno udeležbo upoštevaje: — vrednost stanovanja, — socialnoekonomski položaj upravičenca in njegove družine, — zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine. 9. člen Lastne udeležbe za pridobitev pravice na solidarnostnem stanovanju ni dolžan prispevati: — upravičenec, katerega skupni povprečni mesečni dohodek na člana družine ne presega 50 % povprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v letu pred vselitvijo, kolikor pa gre za samskega upravičenca, pa v primeru, da skupni poprečni mesečni dohodek ne presega 55 % poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Slov-veniji v letu pred vselitvijo v solidarnostno stanovanje, — zakonec ali oseba, ki pridobi stanovanjsko pravico zaradi smrti zakonca oz. osebe, katere dalj časa trajajoča življenjska skupnost z imetnikom stanovanjske pravice ima po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerij enake pravice posledice kot zakonska zveza, — otroci, posvojenci, starši in posvojitelji upravičenca — imetnika stanovanjske pravice, in njegovega zakona, tisti, ki jih je upravičenec — imetnik stanovanjske pravice dolžan vzdrževati po zakonu in tisti, ki najmanj dve leti živijo z upravičencem — imetnikom stanovanjske pravice v ekonomski skupnosti (uporabnik stanovanja po 5. členu ZSR), — upravičenec, ki se preseli v manjše stanovanje, — upravičenec, ki se mu dodeli starejše stanovanje, ki je ocenjeno z manj kot 100 točkami, — upravičenec, ki se mora na podlagi pravnomočne odločbe izseliti iz solidarnostnega stanovanja zaradi rušenja, elementarnih in drugih nesreč, spremembe namembnosti stanovanja v skladu s prostorskimi izvedbenimi akti, prenove stanovanja in v drugih podobnih primerih. 10. člen Za lastno udeležbo pri pridobitvi stanovanjske pravice na soli- damostnem stanovanju se štejejo lastna sredstva in namensko posojilo na vezana ali privarčevana sredstva upravičenca v banki. 11. člen Lastna udeležba se izračuna v odstotku od pogodbene oziroma končne cene za novo oziroma revalorizirane vrednosti stanovanja, ki je ugotovljeno na podlagi knjigovodskih podatkov stanovanjske skupnosti. 12. člen Za izračun lastne udeležbe pri pridobitvi stanovanjske pravice na solidarnostnem stanovanju se upošteva naslednjo lestvico: Skupni mesečni dohodek na Odstotek udeležbe občana od nabavne vred-družinskega člana izračunan v nosti stanovanja (oz. revalorizirane vrednosti) odstotku od poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SRS v preteklem letu za samske delavce za delavce z dvema ali več družinskimi člani do 55 do 50 brez udeležbe nad 55 do 60 nad 50 do 55 ' 1 nad 60 do 65 nad 55 do 60 2 nad 65 do 70 nad 60 do 65 3 nad 70 do 75 nad 65 do 70 4 nad 75 do 80 nad 70 do 75 5 nad 80 do 85 nad 75 do 80 6 nad 85 do 90 nad 80 do 85 7 nad 90 do 95 nad 85 do 90 8 nad 95 do 100 nad 90 do 95 9 nad 100 do 105 nad 95 do 100 10 nad 105 do 110 nad 100 do 105 11 nad 110 do 115 nad 105 do 110 12 nad 115 do 120 nad 110 do 115 14 nad 120 do 125 nad 115 do 120 16 nad 125 do 130 nad 120 do 125 18 nad 130 nad 125 20 13. člen V osnovo za izračun skupnega mesečnega dohodka na člana družine se štejejo vsi prihodki in prejemki družine. Med dohodke in prejemke iz prvega odstavka tega člena štejemo: dohodek iz delovnega razmerja, pogodbena ali druga dela, vse oblike nadomestil, dohodke iz opravljanja kmetijske in samostojne dejavnosti, prejemke iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, dohodke od premoženja, kadrovske štipendije, preživnine in socialnovarstvene pomoči. 14. člen V primerih, ko upravičenec ali družina živi v težjih materialnih razmerah kot to izkazujejo dokazila o dohodkih in prejemkih upravičenca in njegovih družinskih članov ga lahko odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti deloma ali v celoti oprosti plačila lastne udeležbe. Tak sklep lahko odbor sprejme na podlagi vloge upravičenca in po poprejšnjem mnenju centra za socialno delo ali po predlogu centra za socialno delo. Šteje se, da so materialne razmere upravičenca oziroma njegove družine težje v naslednjih primerih: — upravičenost do stalne družbene pomoči, — daljša bolezen, — telesna nezmožnost (invalidnost) ali duševna prizadetost, — nezaposlenost zaradi delovne nezmožnosti, — ogroženost zaradi pojavov, ki spremljajo staranje in je potrebna stalna tuja pomoč, — elementarna nesreča, — drugi, izjemno povečani izdatki družine, vezani na zadovoljevanje življenjskih pogojev. 15. člen Lastno udeležbo mora upravičenec do solidarnostnega stanovanja vplačati pred vselitvijo oziroma preselitvijo. 16. člen Upravičenci in družine v težjih materialnih razmerah in tiste mlade družine, ki ne morejo plačati lastne udeležbe pred vselitvijo, lahko vplačajo lastno udeležbo po vselitvi v stanovanje s tem, da se — zavežejo namensko varčevati pri banki za lastno udeležbo in — da v ta namen dovolijo tudi administrativno prepoved na osebni dohodek. Odbor za solidarnost določi rok za kasnejše plačilo oziroma obračuna plačila lastne udeležbe po prvem odstavku tega člena. Najdaljši rok za odložitev plačila je tri leta od dneva dodelitve stanovanja. Višina lastne udeležbe je v tem primeru določena v znesku in po kriterijih, ki veljajo na dan, ko nastopi pogoj plačila lastne udeležbe. Pod pojmom težje materialne razmere iz prvega odstavka tega člena se razumejo razmere, ki so navedene v tretjem odstavku 14. člena tega pravilnika. Za mlade družine po prvem odstavku tega člena šteje družina, ki ima vsaj enega otroka in v kateri noben od staršev ni starejši od 30 let. 17. člen Vlogo za delno ali popolno oprostitev plačila lastne udeležbe vloži upravičenec po sprejemu odločbe o dodelitvi solidarnostnega stanovanja in obvestilu o višini lastne udeležbe na odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti Lendava. Vloga mora vsebovati potrjene podatke o višini družinskih dohodkov in dokumentirane razloge za oprostitev lastne udeležbe, navedene v drugem odstavku 14. člena tega pravilnika. 18. člen Lastna udeležba za pridobitev stanovanjske pravice na solidarnostnem stanovanju je vračljiva in se vrne po 10 letih v enkratnem znesku in s 3 % letno obrestno mero. 19. člen Lastno udeležbo za posameznega upravičenca izračuna na podlagi podatkov o višini skupnih dohodkov družine upravičenca iz preteklega leta, cene stanovanja in lestvice iz 12. člena tega pravilnika strokovna služba stanovanjske skupnosti. Izračun lastne udeležbe potrdi odbor za solidarnost. V odločbi o dodelitvi solidarnostnega stanovanja odbor določi odstotek lastne udeležbe upravičenca, višino lastne udeležbe oz. za koliko mu je odobrena znižanje lastne udeležbe in razloge za tak sklep oz. razloge za eventuelno oprostitev plačila lastne udeležbe v celoti. 20. člen Na podlagi odločbe o dodelitvi solidarnostnega stanovanja sklene stanovanjska skupnost Lendava z vplačnikom lastne udeležbe posebno pogodbo. Denarna sredstva lastne udeležbe za solidarnostna stanovanja po tem pravilniku se vplačujejo na poseben račun stanovanjske skupnosti Lendava za sredstva solidarnosti. 21. člen Imetnik stanovanjske pravice za solidarnostno stanovanje, ki se izseli iz solidarnostnega stanovanja pred iztekom dobe za vračilo lastne udeležbe, je upravičen do povrnitve sredstev lastne udeležbe v 30-tih dneh od dneva izročitve praznega solidarnostnega stanovanja. Kolikor so bile v zapisniku o prenosu stanovanja ugotovljene pomanjkljivosti, ki jih je dolžan odpraviti vplačnik — imetnik stanovanjske pravice, začne 30-dnevni rok teči od dneva, ko je vplačnik — imetnik stanovanjske pravice odpravil ugotovljene pomanjkljivosti. VI. SPLOŠNI POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI VSI UPRAVIČENCI ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNEGA STANOVANJA 22. člen Vsi upravičenci za dodelitev solidarnostnih stanovanj morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje: — da upravičenec ali osebe, ki z njim stalno stanujejo (zakonec ali oseba, s katero živi v življenjski skupnosti, otroci, posvojenci, starši, ki najmanj dve leti živijo z njim v ekonomski skupnosti) ni imetnik stanovanjske pravice ali je, imetnik na neprimernem stanovanju, — da ima imetnik stalno bivališče na območju občine, v kateri je vložil prošnjo za dodelitev solidarnostnega stanovanja, — da upravičenec oz. njegova družina ali člani gospodinjstva doslej še niso ustrezno rešili stanovanjskega vprašanja, — da upravičenec ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja s pomočjo bližjih sorodnikov (zakonec, starši oz. otroci), ki so lastniki večje stanovanjske hiše ali več vseljivih stanovanj in so vsaj dve leti pred natečajem živeli skupaj v hiši oz. v stanovanjih. — da upravičenec oz. kateri izmed članov njegove družine ali gospodinjstva ni lastnik počitniške hiše, — da socialne razmere upravičenca oziroma članov njegove družine ali gospodinjstva ustrezajo merilom, ki veljajo za vse druge oblike pomoči, — da upravičenec ali za delo sposoben član družine ni neupravičeno nezaposlen. VIL POSEBNI POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI POSAMEZNE KATEGORIJE UPRAVIČENCEV ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ 23. člen Poseben pogoj za dodelitev solidarnostnega stanovanja je neprimernost stanovanja, ki ga zaseda upravičenec. Stanovanje ni primerno: — če stanovanjska površina na člana gospodinjstva ne presega standardov iz 6. oz. 7. člena tega pravilnika, — če stanovanje ni ustrezno opremljeno, ni vode, elektrike, ogrevanja, — če gre za souporabo stanovanjskih prostorov, — če je nefunkcionalno. Nefunkcionalno je stanovanje, ki ima: visoke strope (nad 3 m višine), vhod v stanovanjski prostor iz hodni ka, ki je v souporabi ali pa neposredno z dvorišča, ki je slabo osvetljeno, ki ima nefunkcionalne površine (pri stanovanjih, zgrajenih pred letom 1920). 24. člen Kot poseben pogoj za dodelitev solidarnostnega stanovanja se štejejo tudi socialne razmere upravičenca in njegove družine: — če stvarni mesečni dohodek samskega upravičenca ne presega 65 % čistega osebnega dohodka na delavca v SR Sloveniji v prejšnjem letu, — če stvarni mesečni dohodek na družinskega člana v družinah največ z dvema ali več člani ne presega 55 % čistega osebnega dohodka na delavca v SR Sloveniji v prejšnjem letu, — če stvarni mesečni dohodek pri mladih družinah ne presega 70 % čistega osebnega dohodka na delavca v SR Sloveniji v prejšnjem letu, — če posebne razmere (npr. daljša bolezen, telesna ali duševna prizadetost, nezaposlenost zavoljo delovne nezmožnosti, ogroženosti zaradi pogojev, ki spremljajo staranje in je zato potrebna stalna tuja pomoč in nega itd.) bistveno poslabšujejo socialne razmere družine. Omejitvi pri višini dohodka iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka ne veljajo za upokojence in invalide, ki pridobijo stanovanje iz sredstev za stanovanjsko graditev Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji in za borce NOV, ki pridobijo stanovanje (in posojila) iz sredstev anuitet od kreditov, ki so bili dani za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV v preteklih letih. Za mlado družino (iz tretje alinee prvega odstavka) se šteje družina v smislu določila drugega odstavka 4. člena tega pravilnika. VIII. MERILA ZA OBLIKOVANJE PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA ZA DODELJEVANJE SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ 25. člen Stanovanjska skupnost občine Lendava upošteva pri sestavi prednostnega vrstnega reda za dodelitev solidarnostnih stanovanj naslednja glavna merila: — ocena stanovanjskih razmer v kateri živi občan in njegova družina, — socialno-materialni položaj občana in njegove družine, — skupne dohodke občana in njegove družine. 26. člen Merila iz prejšnjega člena tega pravilnika so ovrednotena z na slednjim številom točk: L OCENA STANOVANJSKIH RAZMER skupaj največ do 670 točk A. STANOVANJSKO RAZMERJE (stanovanjski sta- tus) skupaj največ do 300 točk a) podstanovalec z družino (71. člen ZSR) 250 točk b) stanuje z družino pri starših (oz. sorodnikih in je uporabnik stanovanja) 230 točk c) stanuje z družino v prostorih (razen tretje alinee) — ki se po zakonu štejejo kot prostori za začasno bivanje (i. odstavek 4. člena ZSR) 200 točk — ki se po zakonu štejejo za najpotrebnejše (drugi odstavek 7. člena ZSR) 200 točk — ki so po zakonu zgrajeni za nastanitev posamez- nikov (drugi odstavek 4. člena ZSR) 200 točk — kot sostanovalec (prvi odstavek 85. člena ZSR) 150 točk č) imetnik stanovanjske pravice na neprimernem stano- vanju (če se ugotovi neprimernost po točkovanju v točki I/B) 100 točk Za vsako leto bivanja v primerih pod a), b), C), in č) se število poveča za 10 točk, vendar skupaj ne več kot za 50 točk. B. NEPRIMERNE STANOVANJSKE RAZMERE skupaj največ do 370 točk a) bivanje v stanovanju, ki je staro 0-20 let 0 točk 20-40 let 10 točk 40—60 let 40 točk nad 60 let 50 točk nad 100 let 320 točk Kot bivanje v stanovanjih starih nad 100 let se točkuje s 320 točkami tudi bivanje v prostorih, ki se po zakonu štejejo kot prostori, za začasno bivanje (prvi odstavek 4. člena ZSG) in kot prostori, ki se štejejo za najpotrebnejše (drugi odstavek 7. člena ZSG). Ostala merila (razen tč. 8, tj. vzdrževanje stanovanja) stanovanjskih razmer se pri teh primerih bivanja točkujejo (vključno za bivanje v stanovanjih starih nad 100 let). b) Bivanje v stanovanju (skupaj največ 320 točk) 1. KI JE NEKONFORTNO skupaj največ 70 točk — stanovanje brez kopalnice 10 točk — stanovanje brez WC 20 točk — stanovanje brez tekoče vode 20 točk — stanovanje brez kuhinje ali kuhinjske niše 20 točk 2. KJER SO NEKATERI PROSTORI V SOUPORA- BI : skupaj največ 50 točk — souporaba kuhinje 10 točk — souporaba WC 10 točk — souporaba spalnice 20 točk — souporaba kopalnice 10 točk Opomba: točkovanji pod 1 in 2 se izključujeta, tj. uporablja se samo eno od navedenih meril za neprimerne stanovanjske razmere. 3. KI NI FUNKCIONALNO STANOVANJE skupaj največ 70 točk — visoki stropovi (nad 3 m) 10 točk — podstrešno (vsaj 30% površine mansardni stro- povi) 20 točk — kletni (od enega metra pod nivojem) 30 točk — vhod v posamezne stanovanjske prostore je iz dvorišča 20 točk — vhod v posamezni stanovanjski prostor je iz hodnika, ki je v souporabi 30 točk — stanovanje ima nefunkcionalne površine (za sta- novanja zgrajena pred letom 1920) 10 točk Opomba: točkuje se le en od primerov prvih treh alinej in ne en od primerov iz četrte alinee ali pete alinee. 4. STANOVANJE, KI JE VLAŽNO skupaj največ 30 točk — delno vlažno (do 20 % površine) 10 točk — v celoti vlažno (nad 75 % površine) 30 točk — zamaka (podstrešno stanovanje) 20 točk 5. SVETLOBA V STANOVANJU skupaj največ 20 točk — delno temno (mračno) 10 točk — temno 20 točk 6. GLEDE NA ŠTEVILO DRUŽINSKIH ČLANOV največ 80 točk 1 2 3 4 5 6 ali več garsonjera ali soba — 40 50 60 70 80 enosobno stanovanje — — 30 40. 50 60 enoinpolsobno ali dvosobno — — — 10 20 30 dvosobno ali trisobno stan. —. — — — 10 20 7. UTESNJENOST V PRIMERNEM STANOVANJU (komfortno opremljeno in standardne površine) največ 80 točk — dve družine v istem stanovanju (tudi po razvezi) 60 točk — tri družine v istem stanovanju 80 točk Opomba: v tem primeru (tč. 7) se lahko upoštevajo merila neprimernih stanovanjskih razmer le še pod točko a), b/2, 6 in 8. 8. VZDRŽEVANJE STANOVANJA (oz. prostora za bivanje) največ 50 točk — se slabo vzdržuje in je zanemarjeno 0 točk — se vzdržuje in je čisto 10 točk — se zelo dobro vzdržuje in je zelo čisto, v njega je vloženo dodatno delo prosilca 50 točk II. SOCIALNOMATERIALNI POLOŽAJ OBČANA IN NJEGOVE DRUŽINE L ZDRAVSTVENO STANJE OBČANA IN ČLANOV DRUŽINE (za dvočlansko največ 80, za tričlansko družino največ 120 in štiričlansko družino največ 160 točk) — težja invalidnost (L in H. stopnje telesne okvare) ali duševna obolelost 40 točk — duševno ali telesno prizadetih otrok 40 točk — trajna ali ponavljajoča se obolenja (pri otrocih bolezni dihal) na katero vpliva neprimerno stano- , vanje 20 točk — ostala trajna ali ponavljajoča se obolenja otrok 10 točk 2. SAMOHRANILSTVO (skupaj največ 30.točk) — samohranilstvo I otroka 20 točk — samohranilstvo 2 otroka 30 točk — samohranilstvo treh ali več otrok 40 točk Opomba: Status invalidnosti se prizna na podlagi odločb SPIZ, družine prizadetih za odrasle in duševne oz. trajne prizadetosti otrok na podlagi potrdila zdravstvenega zavoda, kar velja tudi za ostale bolezni — za katere zadošča potrdilo zdravnika, za status samohranilca pa velja določilo drugega odstavka 8. člena SSoUSVP. 3. LOČENO ŽIVLJENJE (ZAKONCEV) 20 točk 4. DELOVNA NEZMOŽNOST (za vsakega člana, ki živi v družini po) 30 točk 5. UPRAVIČENEC DO STALNE DRUŽBENE PO- MOČI (skupaj največ 30 točk) — edini vir preživljanja 30 točk — dopolnilni vir preživljanja 20 točk 6. SKUPNA DELOVNA DOBA (izven in v občini) — za vsako leto nad 2 leti delovne dobe se točkuje po 5 točk, vendar največ do 100 točk Opomba: Od začetka bivanja v občini se odšteje tisto obdobje, ko je prosilec začasno prekinil bivanje v njej. Sklepna opomba k poglavju II: Skupno najvišje število pri dvočlanski družini je 250 točk Skupno najvišje število pri tričlanski družini je 300 točk Skupno najvišje število pri štiričlanski družini je 350 točk Merila iz točke 2 in 3 se namreč izključujeta. V skupnem najvišjem številu točk nismo upoštevali merila pod točko 5 (stalna družbena pomoč). III. SKUPNI DOHODEK OBČANA IN NJEGOVE DRUŽINE (skupaj največ 80 točk) 'če znaša skupni mesečni dohodek na čla- na družine v primerjavi s poprečnim čistim osebnim dohodkom v SR Sloveniji v prejšnjem letu: se vloga točkuje s nad 65 - 70 % 5 točkami nad 60 — 65 % 10 točkami nad 55 - 60 % 20 točkami nad 50 — 55 % 30 točkami nad 45 — 50 % 40 točkami nad 40 — 45 % 50 točkami nad 35 — 40 % 60 točkami nad 30 — 35 % 70 točkami manj kot 30 % 80 točkami Vsakega prisilca, za katerega se ugotovi, da kljub temu, da ima dokazilo o tem, da ima relativno nizek (ali najnižji dohodek), pa kljub temu gradi ali je dogradil stanovanje ali stanovanjsko hišo izven območja občine, se po tem merilu ne točkuje, ali pa se točkuje le z tolikimi točkami, kot bi mu glede na njegov dejanski (neprijavljeni) dohodek pripadalo. Pri enakem številu točk ima prednost pri dodelitvi stanovanja prosilec, ki ima najnižji skupni mesečni dohodek na člana družine, ki dalj časa živi v neustreznem stanovanju, ki ima večje število mladoletnih otrok in je dalj časa zaposlen v občini. IX. NAČIN ZBIRANJA VLOG ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ 27. člen Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti Lendava ter tega pravilnika, stanovanjska skupnost Lendava obvesti upravičence za dodelitev solidarnostnih stanovanj o zbiranju vlog upravičencev za dodelitev teh stanovanj. Obvestilo o tem objavi v Vestniku. Obvestilo, ki ga oblikuje odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti seznani upravičence zlasti o naslednjih zadevah: — o splošnih in posebnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vsi oziroma posamezne kategorije upravičencev za pridobitev solidarnostnega stanovanja, — o osnovnih podatkih, 'ki jih morajo posamezni upravičenci navesti v vlogi, — z mestom zbiranja vlog, — z zadnjim dnem za zbiranje vlog, — s potrdili, ki jih morajo upravičenci priložiti vlogi, — z merili za sestavo prednostnega vrstnega reda, — s predvidenim številom solidarnostnih stanovanj, ki se jih bo dodelilo po sprejetem prednostnem vrstnem redu. 28. člen Občani in družine, ki želijo pridobiti stanovanjsko pravico na solidarnostnem stanovanju, morajo vložiti v roku, ki je določen z obvestilom prejšnjega člena tega pravilnika, svojo vlogo, ki je opremljena z zahtevanimi potrdili, na odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti Lendava in sicer: — delovni ljudje, ki združujejo delo v TOZD in DS prek svoje TOZD (DS), — delavci, zaposlenih pri občanih, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi v lasti občanov prek odgovarjajočega odbora medobčinske gospodarske zbornice oz. občinskega odbora sindikata obrtniških delavcev, — upokojenci prek društva upokojencev, — delovni invalidi vseh stopenj prek pristojne enote SPIZ v SR Sloveniji, — invalidi in drugi občani, ki prejemajo stalno družbeno denarno pomoč preko Centra za socialno delo, — ostali občani prek krajevne skupnosti, v kateri stalno prebivajo. TOZD in druge organizacije in skupnosti odstopijo vloge prosilcev, v roku, ki je objavljen v obvestilu odbora za solidarnost stanovanjske skupnosti občine Lendava. Za resničnost podatkov v vlogi za dodelitev solidarnostnega stanovanja je odgovoren prosilec. Organizacije iz prvega odstavka tega člena morajo predhodno ugotoviti upravičenost delavca oziroma občana za dodelitev solidarnostnega stanovanja ter potrditi tiste navedbe v vlogi, ki so jih same .vnesle. TOZD, krajevne skupnosti in strokovna služba SSS morajo prosilcem pomagati pri izpolnjevanju vlog — zahtevkov. 29. člen Borci NOV, kmetje-borci NOV in vojaški vojni invalidi vložijo v roku, ki je objavljen v obvestilu po 27. členu tega pravilnika, vlogo za dodelitev stanovanja na občinski odbor ZZB NOV ali odbor ZZS NOV v krajevni skupnosti, v kateri stalno stanujejo. 30. člen Strokovna služba stanovanjske skupnosti Lendava prouči utem-Ijenost dospelih vlog, zlasti, če prosilci izpolnjujejo pogoje, navedene v 22. in 23. členu tega pravilnika, opremljenost z zahtevanimi potrdili v obvestilu, objavljenem po 27. členu tega pravilnika, ter razvrsti vlo ge po kategorijah upravičencev. Strokovna služba obvesti prosilce o morebitni potrebi za dopolnitev nepopolnih vlog, sicer se te vloge obravnavajo kot nepopolne, popolne vloge pa odstopijo odboru za solidarnost stanovanjske skupnosti Lendava. X. OBLIKOVANJE PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA UPRAVIČENCEV ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ 31. člen Odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti — potem, ko od strokovne službe sprejme popolne vloge upravičencev za dodelitev solidarnostnih stanovanj le-te odstopi komisiji za ogled stanovanjskih in drugih razmer upravičencev solidarnostnih stanovanj. Komisija sestavi o svojih ugotovitvah zapisnik o opravljenem točkovanju, v skladu z določilom 26. člena tega pravilnika, v dveh izvodih. Zapisnik podpišejo vsi člani komisije, en izvod se po opravljenem ogledu izroči prosilcu za dodelitev solidarnostnega stanovanja. Zapisnik komisije je osnova za uvrstitev prosilca na prednostni vrstni red upravičencev za dodelitev solidarnostnih stanovanj. 32. člen Po opravljenem komisijskem ogledu stanovanjskih in drugih razmer, odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti Lendava (v nadalj-nem besedilu: odbor) prouči vlogo vseh prosilcev in mnenja organizacij iz 28. člena tega pravilnika k posameznim vlogam ter komisijski zapisnik s točkovanjem stanovanjskih in drugih razmer prosilcev. Odbor zavrne tiste vloge, ki niso opremljene z uštreznimi potrdili, kakor tudi tiste vloge, ki so glede na obvestilo iz 27. člena tega pravilnika pomanjkljive. Odbor take vloge lahko zavrne, kolikor so bili udeleženci po roku, vendar pred objavo prednostnega vrstnega reda pismeno pozvani, da jih ustrezno dopolnijo in tega niso storili, kakor tudi vloge, ki so dospele po roku v obvestilu. Odbor pri tem sodeluje z občinsko skupnostjo socialnega varstva, s temeljnimi organizacijami združenega dela in drugimi organi in skupnostmi ter centrom za socialno delo. 33. člen Odbor najkasneje v roku 60 dni po končanem roku, navedenem v obvestilu o zbiranju vlog, sprejme osnutek prednostnega vrstnega reda upravičencev za dodelitev solidarnostnih stanovanj in ga posreduje v razpravo. XI. POSTOPEK ZA SPREJEM PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA UPRAVIČENCEV ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ 34. člen Odbor obravnava pripombe k osnutku prednostnega vrstnega reda upravičencev za dodelitev solidarnostnih stanovanj, ki so bile dane v javni razpravi in pripravi v 15 dneh predlog prednostnega vrstnega reda in ga predloži v razpravo in sprejem zboru uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti Lendava, skupaj s predlogom o razdelitvi solidarnostnih stanovanj posameznim kategorijam upravičencev za dodelitev solidarnostnih stanovanj. 35. člen Zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti Lendava obravnava in potrjuje prednostni vrstni red upravičencev za dodelitev solidarnostnih stanovanj po posameznih kategorijah upravičencev in sicer v 30 dneh po sprejemu predloga prednostnega vrstnega reda. Obenem določi tudi število stanovanj, ki bo po prednostnem vrstnem redu dodeljeno posamezni kategoriji upravičencev. Zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti Lendava lahko pred dokončno potrditvijo prednostnega vrstnega reda na podlagi dokumentiranega predloga delegacij posamezne prosilce vključi ali izključi iz končnega prednostnega vrstnega reda. 36. člen Po potrditvi prednostnega vrstnega reda na zboru uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti Lendava, se le-ta objavi in sicer najkasneje 30 dni po sprejemu. Potrjen prednostni vrstni red zajema le tisto število upravičencev, ki jim bo na podlagi zbora uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti Lendava dodeljeno solidarnostno stanovanje. Prosilci, ki niso bili uvrščeni v prednostni vrstni red, se lahko na to pritožijo v roku 30 dni po prejemu obvestila, posredovanega s strani strokovne službe; da niso uvrščeni v prednostni vrstni red, na sodišču združenega dela. 37. člen Prednostni vrstni red, potrjen na seji zbora uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti Lendava, se ne more spreminjati, razen v primerih, ko so se pogoji, ki so bili odločilni za uvrstitev na prednostni vrstni red bistveno spremenili v času do vselitve. V takem primeru pripravi odbor nov predlog, o katerem dokončno odloči zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti Lendava. Prednostni vrstni red se uporablja do novega zbiranja vlog, vendar največ dve leti po sprejemu. XII. POSTOPEK ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ 38. člen Solidarnostna stanovanja se upravičencem, ki so uvrščeni na prednostni vrstni red dodeljujejo po tem vrstnem redu. Solidarnostno stanovanje se dodeli z odločbo o dodelitvi stanovanja, ki jo izda organ, ki ga pooblasti stanovanjska skupnost Lendava. Pred izdajo odločbe se s prosilcem sklene pogodba o plačilu lastne udeležbe v smislu določil 19. člena pravilnika. 39. člen Odločba o dodelitvi solidarnostnega stanovanja mora biti izdana najkasneje 45 dni pred vselitvijo v solidarnostno stanovanje. . 40. člen Stanovanjska skupnost Lendava lahko dodeli posameznemu upravičencu, uvrščenem v prednostni vrstni red starejše stanovanje, nad katerim ima razpolagalno pravico stanovanjska skupnost občine Lendava. 41. člen Zoper odločbo o dodelitvi solidarnostnega stanovanja lahko upravičenec vloži v 15 dneh od dneva, ko mu je bila vročena odločba o dodelitvi solidarnostnega stanovanja, ugovor na zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti občine Lendava. 42. člen Upravičenec lahko s posebno pisno izjavo odpove pravici do ugovora zoper odločbo o dodelitvi solidarnostnega stanovanja, odločba o dodelitvi solidarnostnega stanovanja je s tem pravnomočna in upravičenec lahko takoj prevzame stanovanje. XIII. IZJEMNO REŠEVANJE STANOVANJSKIH VPRAŠANJ IZ SREDSTEV SOLIDARNOSTI 43. člen V primeru požara, povodnji in drugih naravnih in podobnih nesreč, lahko odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti Lendava dodeli prizadetemu delavcu oziroma občanu solidarnostno stanovanje za določen ali nedoločen čas. O takem izjemnem reševanju stanovanjskega vprašanja in o dodelitvi solidarnostnega stanovanja odbor takoj obvesti zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti Lendava. Zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti Lendava sprejme dokončno stališče glede izjemnega reševanja stanovanjskega vprašanja, pri tem upošteva tudi stališča zainteresiranih organizacij in skupnosti. XIV. NALOGE STROKOVNE SLUŽBE STANOVANJSKE SKUPNOSTI PRI IZVAJANJU DOLOČIL TEGA PRAVILNIKA 44. člen Strokovna služba ima pri izvajanju določil tega pravilnika zlasti naslednje naloge: — pripravlja delovno gradivo za finančni načrt združenih sredstev solidarnosti po namenih iz 3. člena tega pravilnika, — predlaga odboru za solidarnost samo take pogodbe za nova solidarnostna stanovanja, ki so v okviru standardnih površin (6. člen pravilnika) oziroma predlaga odboru za izjemno dodelitev večjih standardnih površin (prvi odstavek 7. člena pravilnika) oziroma nefunkcionalna stanovanja po drugem odstavku 7. člena pravilnika, — pripravlja strokovne podlage za sklenitev pogodb o izhodiščih (fiksnih) cenah novih solidarnostnih stanovanj in jih predlaga odboru za solidarnost, — skupaj s centrom za socialno delo pripravlja strokovne podlage za delno ali celotno oprostitev plačila lastne udeležbe (14. člen) oziroma o odložitvi plačila lastne udeležbe (16. člen), — oblikuje delovno besedilo za obvestilo o zbiranju vlog za dodelitev solidarnostnih stanovanj (27. člen), — pomaga prosilcem za dodelitev solidarnostnih stanovanj pri izpolnjevanju vlog — zahtevkov za dodelitev solidarnostnega stanov-nja (zadnji odstavek 28. člena), — prouči utemeljenost dospelih vlog, zahtevkov, zlasti če prosilci izpolnjujejo splošne in posebne pogoje po 22. in 23. členu tega pravilnika in obvešča prosilce o eventualni dopolnitvi vlog, popolne pa odstopa odboru (30. člen), pripravi za odbor delovni osnutek prednostnega vrstnega reda upravičencev za dodelitev solidarnostnih stanovanj oziroma delovno gradivo za predlog prednostnega vrstnega reda (34. člen), — pripravlja strokovne podlage za sklepanje za odbor glede zamenjav solidarnostnih stanovanj, — pripravlja strokovne podlage za sklepanje za izjemno reševanje stanovanjskih vprašanj iz sredstev solidarnosti (43. člen), — pripravlja o sklepu odbora in zbora uporabnikov informacije, priporočila in druga gradiva v zvezi s problematiko, ki se nanaša na vsebino tega pravilnika. XV, PRISTOJNOST ODBORA ZA SOLIDARNOST STANOVANJSKE SKUPNOSTI PRI IZVAJANJU DOLOČIL TEGA PRAVILNIKA IN ZBORA UPORABNIKOV SKUPŠČINE STANOVANJSKE SKUPNOSTI 45, člen Odbor je pristojen, da obravnava in sklepa zlasti o naslednjih zadevah : — pripravlja predlog finančnega načrta združenih sredstev solidarnosti po namenih iz 3. člena tega pravilnika, — zagotavlja, da se nova solidarnostna stanovanja gradijo oziroma kupujejo samo do standardnih površin po 6. členu in dodeljujejo izjemno tudi po določilih prvega odstavka in stara po določilih drugega odstavka 7. člena tega pravilnika, p o obravnavi na odboru,, daje predlog zboru uporabnikov, da da soglasje na (izhodiščne ali fiksne) cene novih solidarnostnih stanovanj, ki se gradijo, prenavljajo ali kupujejo za kategorijo upravičencev iz 4. člena tega pravilnika oz. predlog, da se ne da soglasje k tem cenam, — da sklepa o delni ali celotni oprostitvi plačila lastne udeležbe v smislu določil 14. člena tega pravilnika, — sklepa o odložitvi plačila lastne udeležbe v smislu določila 16. člena tega pravilnika, — sklepa o višini lastne udeležbe v smislu določila 19. člena tega pravilnika, — sklepa, na podlagi mnenja centra za socialno delo, o primerih iz zadnje alinee prvega odstavka 24. člena tega pravilnika, o primerih prosilcev za dodelitev solidarnostnega stanovanja za katere velja, da se jih zaradi posebnih razmer lahko uvrsti med prosilce, čeprav ne izpolnjujejo pogoje glede višine mesečnega dohodka na člana družine iz prejšnjih alinej, omenjenega člena, — oblikuje besedilo obvestila o zbiranju vlog za dodelitev solidarnostnih stanovanj v smislu določil 27. člena tega pravilnika in ga objavi, — oblikuje osnutek prednostnega vrstnega reda upravičencev za dodelitev solidarnostnih stanovanj v smislu določil 31., 32. in 33. člena tega pravilnika in ga predloži zboru uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti, — seznani zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti s predlogom prednostnega vrstnega reda po 34. členu tega pravilnika, — ob eventuelnih bistvenih spremembah pogojev pripravi nov predlog prednostnega vrstnega reda v smislu določil 37. člena tega pravilnika, — skrbi za zamenjavo solidarnostnih stanovanj v smislu določil XVI. poglavja tega pravilnika in o tej problematiki najmanj enkrat letno poroča zboru uporabnikov, — daje predlog zboru uporabnikov za izjemno reševanje stanovanjskih vprašanj iz sredstev solidarnosti v skladu z določilom 43. člena tega pravilnika, — obravnava in sklepa o drugih zadevah v zvezi z izjvajanjem določil tega pravilnika za katere sam meni, da je to potrebno ali mu tako nalogo da zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti. 4 6. člen Zbor uporabnikov je pristojen, da odloča zlasti o naslednjih zadevah: — sprejme prednostni vrstni red upravičencev za dodelitev solidarnostnih stanovanj v skladu s 34. členom tega pravilnika, — najmanj enkrat letno obravnava in dokončno sklepa o poročilu samoupravne delavske kontrole skupščine stanovanjske skupnosti in odbora za solidarnost skupščine stanovanjske skupnosti o izvršenih zamenjavah solidarnostnih stanovanj in drugi problematiki v zvezi s solidarnostnimi stanovanji, — dokončno sklepa o (izhodiščnih : fiksnih) cenah novih solidarnostnih stanovanj, ki se gradijo, prenavljajo ali kupujejo za vse kategorije solidarnostnih upravičencev, — sklepa o izjemnem reševanju stanovanjskih vprašanj iz sredstev solidarnosti v skladu s 43. členom tega pravilnika, — o tolmačenju določil tega pravilnika o spornih zadevah, — o drugih zadevah za katere meni, da jih mora obravnavati v zvezi z izvajanjem tega pravilnika. XVI. ZAMENJAVA SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ 47, člen Odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti Londava lahko odobri vloge za medsebojno zamenjavo solidarnostnih stanovanj, zlasti naslednjim prosilcem iz vrst solidarnostnih upravičencev: — starejšim in bolnim občanom in njihovim družinam (t. j. predvsem iz zdravstvenih razlogov: daljše bolezni, telesne in duševne prizadetosti katerega od članov družine, ogroženja zaradi pogojev, ki spremljajo staranje in je zato potrebna stalna tuja pomoč in nega itd.) z namenom, da z zamenjavo pridobijo tako solidarnostno stanovanje, ki bolj odgovarja njihovemu zdravstvenemu stanju kot dosedanje, — občanom in družinam, ki živijo v izredno težkih materialnih razmerah z namenom, da se jim omogoči pridobitev starejšega standardnega stanovanja z nižjo stanarino in z nižjimi drugimi stroški bivanja, — občanom, ki imajo solidarnostno stanovanje z nadstandardno površino za manjše stanovanje s pripadajočo jim standardno površino. Prednost pri zamenjavi imajo tiste zamenjave med solidarnostnimi upravičenci, s katero se ustrezno rešuje več vlog za zamenjavo. Z zamenjavo se ne sme dopustiti bistveno poslabšanje stanovanjskih razmer nobenega od solidarnostnih upravičencev, ki so udeleženi pri zamenjavi solidarnostnih stanovanj, v solidarnostno stanovanje se štejejo tudi starejša stanovanja, ki soprenc-šena iz bivšega sklada SLI’, Strokovna služba stanovanjske skupnosti pripravlja strokovne podlage za odločanje odbora o zamenjavi solidarnostnih stanovanj na podlagi smernic zbora uporabnikov in sklepu odboru, 48. člen Vsaka zamenjava solidarnostnih stanovanj mora biti javna. Za javnost teh zamenjav skrbi odbor za solidarnost, ki po potrebi pripravo zamenjav zaupa posebni komisiji, ki jo oblikuje iz članov odbora in drugih, vendar o vsaki zamenjavi sklepa odbor, Odbor ali njegova posebna komisija za pripravo zamenjav pripravi po potrebi poseben prednostni vrstni red za izvedbo zamenjav, pri katerem upošteva zlasti določila 47. člena tega pravilniku, in smiselno tudi ostala določila tega pravilnika (zlasti o oblikovanju prednostnega vrstnega reda), predvsem pa po načelu čimbolj racionalne uporabe solidarnostnih stanovanj. 49. člen Pri vsaki zamenjavi solidarnostnih stanovanj z drugimi družbeno najemnimi stanovanji, nad katerimi imajo razpolagalno pravico TOZD (DS) in druge družbeno pravne osebe, bo SSS zagotovila, da se razlika v vrednosti takoj povrne solidarnostnemu stanovanjskemu skladu, ozirorpa SSS občine. Pri tem bo SSS z imetnikom razpolagalne pravice sklenila tako pogodbo, s katero bo žago-tovila, da se razlika v vrednosti oziroma v površini (če gre za stanovanja, kateri m' površine je približno enuka) povrne v taki višini, kot bo veljala SSS ob kasnejšem nakupu razlike v vrednosti (površini), vendar najkasneje v 18 mesecih po izvršeni zamenjavi takih stanovanj. Na ta način po SSS zagotovila, da se vrednost solidarnostnega stanovanjskega sklada ne bo zmanjšala. Vse stroške (sodnih cenilcev in drugo) pri takih zamenjavah plača družbeno pravna oseba, ki vrši zamenjavo stanovanja (nad katerimi ima razpolagalno pravico) s solidarnostnim stanovanjem. 50. člen Solidarnostna stanovanja se v nobenem primeru ne bodo zamenjala s stanovanji oz. stanovanjskimi hišami v zasebni lasti. 51. člen Odbor za solidarnost najmanj enkrat letno poroča o zamenjavah solidarnostnih stanovanj zboru uporabnikov. Zbor uporabnikov daje soglasje nad vsemi tistimi zamenjavami solidarnostnih stanovanj, ko gre za zamenjavo teh stanovanj s stanovanji v družbeni lastnini, ki niso solidarnostna. XVII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČILA 52. člen Solidarnostna stanovanja, dodeljena upravičencem na podlagi določil tega pravilnika, se smejo po izpraznitvi dodeliti le upravičencem, ki so uvrščeni na veljavni prednostni vrstni red za dodelite stanovanj. 53. člen Solidarnostno stanovanje, ki je dodeljeno na podlagi tega pravilnika sme uporabljati le imetnik stanovanjske pravice na solidarnostnem stanovanju, skupaj s člani družine. Imetnik stanovanjske pravice iz prvega odstavka tega člena ne sme stanovanja zamenjati ali kako drugače z njim razpolagati brez poprejšnjega soglasja stanovanjske skupnosti občine Lendava. 54. člen Obveznosti imetnika stanovanjske pravice na solidarnostnem stanovanju so določena z zakonom o stanovanjskih razmrjih in drugih predpisih, sprejetih na podlagi zakona o stanovanjskem gospodarstvu. 55. člen Za mlade družine, ki so pridobile solidarnostno stanovanje na določen čas, ostanejo v veljavi določila odločb, s katerimi so pridobile stanovanjsko pravico za določen čas in določila stanovanjske pogodbe za določen čas. Mlade družine iz prvega odstavka tega člena so dolžne po preteku roka izprazniti solidarnostno stanovanje. 56. člen Zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti Lendava razpravlja in sklepa o primeru vsake mlade družine iz 54. člena tega pravilnika, ki do roka v pogodbi ne izprazni solidarnostno stanovanje. Zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti Lendava lahko mladi družini podaljša rok izselitve do največ treh let. Zbor uporabnikov pri sklepanju o vsakem primeru iz prvega odstavka tega člena upošteva, če je mlada družina izpolnila svoje delovne obveznosti iz pogodbe (npr. obvezno namensko varčevanje idr.) in to upošteva pri sklepanju ter od take mlade družine ne zahteva izselitve. V vsakem primeru pa sproži postopek proti OZD, ki je dala jamstvo ali izjavo, da bo rešila stanovanjsko vprašanje te mlade družine, pa tega ni storila v določenem roku. 57. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o pogojih jn merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj, ki ga je sprejela skupščina stanovanjske skupnosti Lendava, dne 12. 10. 1983. 58. člen Ta pravilnik začne veljati, ko ga sprejme zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti Lendava. Predsednik zbora uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti: DOMA Viljem, I. r. 165 Svet Krajevne skupnosti Martjanci je na podlagi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 35/85) in 42. člena statuta KS Martjanci na svoji seji dne 26. 06. 1988 sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja KS Martjanci, naselje KRNCI za vzdrževanje in eventuelno dograditev doma, asfaltiranje ceste na odseku Sebeborci — Krnci, razširitev telefonskega omrežja po naselju, popravilo mostu na potoku, ureditev in vzdrževanje komunalnih objektov, vzdrževanje pokopališča, sofinansiranje programa del in nakupa opreme za požarno varnost, ureditev cestne povezave naselja Krnci z občinsko cesto, ki vodi proti Križevcem, potrebe LO, DS in CZ 1. člen Za del območja KS Martjanci, naselje KRNCI se na podlagi odločitve občanov na referendumu dne 26. 06. 1988 uvede samoprispevek za: — vzdrževanje in eventuelno dograditev doma — asfaltiranje ceste na odseku Sebeborci—Krnci — razširitev telefonskega omrežja po naselju — popravilo mostu na potoku — ureditev in vzdrževanje komunalnih objektov — vzdrževanje pokopališča — sofinansiranje programa del in nakupa opreme za požarno varnost — ureditev cestne povezave naselja Krnci z občinsko cesto, ki vodi proti Križevcem — potrebe LO, DS in CZ 2. člen Samoprispevek se uvaja za dobo petih let, od 1. avgusta 1988 do 31. julija 1993. 3. člen S samoprispevkom bo zbranih 6,026.000.— dinarjev. 4. člen Zavezanci samoprispevka so občani, ki imajo stalno prebivališče v naselju KRNCI. Samoprispevek plačujejo: a) V DENARJU: — 2 % od netto osebnega dohodka iz delovnega razmerja in nadomestil — 4 % od katasterskega dohodka iz kmetijske dejavnosti — 2 % od čistega osebnega dohodka iz davčne osnove od samostojnega opravljanja obrtnih dejavnosti — 2 % od pokojnin — 2 % mesečno od povprečnega osebnega dohodka v občini v preteklem letu delavci, ki so na začasnem delu v tujini b) V DELOVNI OBVEZNOSTI: — 5 (pet) delovnih dni letno po 8 ur za občana, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane — 3 (tri) traktorske prevoze letno za občana, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane, v kolikor ima lastni traktor Nadomestilo za neopravljeni delovni dan, ki traja 8 ur znaša 5.000,— din, za neopravljeni traktorski prevoz pa 7.000.— din, ki se vsako leto valorizira za povišanje OD. 5. člen Samoprispevka v denarju in delu so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku. 6. člen S samoprispevkom zbrana sredstva se zbirajo na posebnem zbirnem računu v SDK Murska Sobota številka: 51900-842-035-8126, z oznako Krajevna skupnost MARTJANCI. 7. člen Samoprispevke od osebnega dohodka iz delovnega razmerja in nadomestil nakazujejo plačevalci OD, samoprispevke iz KD in obrtnikov obračunava uprava za družbene prihodke občine Murska Sobota, samoprispevek zaposlenih v tujini pa obračunava svet Krajevne skupnosti Martjanci. 8. člen Nadzor nad zbiranjem sredstev in uporabo opravlja svet Krajevne skupnosti, ki vsako leto poroča o tem Skupščino KS in Zbor občanov. 9. člen Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah Pomurskih občin, uporablja pa se od 1. 8. 1988 dalje. Številka: 01-80/1988 Datum: 27. 06. 1988 Predsednik sveta KS: Jože VAŠ, I. r. 166 Na podlagi 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Ur. list SRS št. 9/85) in L člena odloka o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota za sprejemanje ukrepov neposredne kontrole cen na ravni občine (Ur. objave, št. 10/85) sprejema Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota na seji dne 29/6-1988 ODREDBO O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODREDBE O DOLOČITVI NAJVIŠJIH CEN L člen V 2. členu odredbe o določitvi najvišjih cen (Ur. objave, št. 14/88) se za ali-neo b) osnovne komunalne storitve, doda nova alinea, ki se glasi: c) prevoz potnikov v mestnem in primestnem prometu do 32%. Povečanje cen se uporablja od L julija 1988 dalje. 2. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. Številka: 38-4/88-3 Datum: 29/6-1988 Predsednik IS Skupščine občine Murska Sobota Janez ŠTOTL dipl. oec. 167 Na podlagi sprememb in dopolnitev Zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS 40/87), je Skupščina SIS za varstvo pred požarom na svoji seji dne 25. 5. 1988 sprejela sklep o znižanju prispevne stopnje z veljavnostjo od L VII. 1988 do 31. 12. 1988 od sedanjih 0.30 % na 0.25 % Z Zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih delavnosti se je v letu 1988 povečal obseg bruto osebnega dohodka v SRS za 20 %. Ker ie obseg bruto OD osnova za obračun prispevka za požarno varnost, bi se prispevki povečali za več kot pa je bilo dogovorjeno v samoupravnih aktih za leto 1988. Predsednik Janez Štotl. dipl. oec.