PKOLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE
PROLETAREC
Glasili» Jugoslovanske Sociallstiene Zveze in Prosvetne' M&Aiee
1 /
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST. — NO. 1831.
later«! m
m* Miter, Dm. t. lltr. at tfc* p~i Utkm umter Mm Ad oI C«|rM« «I M*rdi ». UTt.
•i Oiittia, I*..
CHICAGO, IU-. 14. OKTOBRA (October 14), 1942 Published Wcejcly st 2801 8. Lswndsle Ave.	LETO—VOL. XXXVII.
Ilcrrj J. Kri*«., ki je Ustnik velikih ladjedelnic v PortUndu. Oregon, in drugih Inknh n» Pacifik«, je kil prejinji MM« v ««hodnih driarnh. <U naber« najmanj SC.OOO delavcev. Prepeljani so bili na anpad v poaebnih vlakih. Skupina iamed njih je nn gornji «liki.
Wendell Willkie "podrezal ", da so povsod začutili
"GOVORIM KAKOR MISLIM IN ČUTIM." — CHURCHILL IN R00SEVELT NEJEVOLJNA. TUDI STALIN JE DELE2EN KRITIKE IN OČITKOV. — HITLER VOJNO IZGUBIL
V zadnji predsedniški kam« panji so ameriški volilci izvedeli za Človeka, ki je bil do konvencije republikanske stranke Airdi javnosti akoro ne-
z Man. A bil je kar na Iwrnven-fdltl in pa razumeti probleme
ciji s pomočjo galerije mahoma dratnatizirtn in notnini-ran. Republikanski politiki, ki so mislili, da kaj pomenijo, so ostali v ozadju. Willfie je zmagal in prejel v boju proti
P
poklicu A izka-
škem žargonu po "Wall Street Lawyer' zalo se je, da je Uidi politik, in pa da je njegovo svojstvo še posebno to, da se zna prilago-
WENDELL WILKIE
Rooseveltu kakih 22 milijonov
glasov..
Ta množina volilcev je edino s kateim se Willkie ponaša in uspeva ob nji.
Rooseveltov poslanec
Willkie Je presenetil "republikance" največ zato, ker se je po predsednikih Volitvah izkazal «a celo bolj nasprotnega izolacionistom kakor pa Roosevelt. Dasi Nemec po po-kolenju, je udarjal v volilni kampanji po Hitlerju in njegovem tretjem rajhu kolikor je /.mogel. Ne v vnanji politiki, ne v notranji, ni bil •z Roose-veltom v ničemer v nasprotju, razen da je kandidiral proti njemu.
To svoje stališče — namreč glede vnanje politike, je ie bolj podkrepil po volitvah. Izolacionisti McCormickovega tipa ga vsled tega zmerjajo, da se je "prikradel" v njih no stranko kot demokrat, a resnica je, da v politiki ni med demokratsko in republikansko stranko nobene razlike. Le med njenimi politiki jo je nekaj. Kni .40 za ljudske koristi, drugi za privatne; za vojno zoper Hitlerja, drugi za izolacijo.
Presenečenje
ljudi ne kot odvetnik, nego kot politik in človek.
V Rusiji je bil Willkie zelo hladno sprejet. A vzelo mu je le dan ali dva, da se je prikupil in od tistega momenta so mu bila odprta vsa vrata v Kremlu.
Poizvedoval je o vojni situaciji, izročil Stalinu Roosevel-tovo pismo, šel na fronto in mini nič tebi nič telebnil na dan s sporočilom za "drugo fronto". In da je bila zamera ¡popolnejša, je še dostavil, da bo treba nekatere zavezniške generale "dreAiti" vanjo.
Nediplomaticen jezik
Ako ne bi bil Willkie odlašan, da potuje kot osebni poslanec predsednika Roosevel-ta, bi njegovih besed in izjav ne vagali toliko kot so jih.
Rusija se bori skoro sama, pomoč, ki jo dobi od nas, pa je nezadostna, je dejal. In nič ni skrival, da dolži omahovanja v sodelovanju posebno Anglijo. Churchill se je ysled tega jako razhud i 1 nad njim, in tudi Roosevelt mu ni napravil komplimentov. Ko je o teh zamerah Willkie izvedel, je bil ie na Kitajskem, in je zabrusil vsem v obraz: "Ne zastopam nikogar in govorim pa kot mislim in čutim. 22 milijonov A-meričanov je iz enega ali drugega razloga glasovalo zame,
(Nadaljevanje na 3. strani.)
a	•
Zavezniki zagotavljajo, da bodo nacijski tolovaji strogo kaznovani t
Ubežne vlade v Londonu zbicajo podatke o na-cijskih grozodejstvih in predsednik Roosevelt )e minuli teden znova izjavil, da bodo krivci dobili plačilo po zasluženju. A dodal je, da bo Število kaznovanih v primeri s številom ljudi, s katerimi smo v vojni, jako majhno
V prejšnji vojni so zavezniki pretili s kaznijo kajzerju in drugim v njegovem ppvlljstvu, toda pretnje niso izvršili nad nikomur, pači pa tiščali k tlom nemško demokratično republiko m s tem.neposredno pomagali Hitlerju in njegovemu nacizmu Ako so se iz tistega kaj naučil», s^ take zmote ne bodo ponovile
Večinomcfprete s kaznimi sedaj samo Hitlerju in njegovim pajdašem Dučeja in druge italijanske razbojnike so nekako izpustili iz kazenskega seznama.
Zločini, ki so jih izvršili fašisti obeh dežel, so tako ogromni, da jih ne bi mogla oprati nobena kazen.
Vse, kar zavezniki po svoji zmagi res lahko store človeštvu v korist je, da odpravijo vzroke, ki so svet privedli v fašizem in v tolovajstva S tem, da bi pobili nekaj nacijev, a sistem pa pustili kakršen je, ne bi storili nič koristnega. Potreben je nov red, družba vzajemnost, v kateri ne bo več vzrokov za vojne, ne za zločinstva, kakršna sedaj prevevajo svet. To je veliko važnejše kot pa tuhtati, komu se bo nataknilo zanjko za vrat.
Vojna primorala milijone žensk v industrijo
V	Zed. državah bo moralo v prihodnjem letu najmanj pet milijonov žensk v municijtk? industrijo. Sedaj jih dela v nji 1,750,000. V tem številu niso vštete ženske, ki so zaposlene v drugih obratih in v pisarnah.
Največ žensk je zaposlenih v vojni industriji v Rusiji — namreč 30 milijonov. V Sovjetski uniji opravljajo ženske tudi najtežja dela.
V	Nemčiji je v municijski industriji uposlenih blizu 10 milionov žensk, v Angliji 5»-500,000. Letos in prihodnje leto jih bodo uposlili v nji nadel jnih par milijonov.
Kanada je že mobilizirala sa obligatno službovanje v industriji ne samo moške nego tudi ženske.
V	Nemčiji je po svojem prihodu v vlado Hitler raaglasil, da je ženskin prostor domače ognjišče in jih je milijone odslovil is uradov in tovaren. Sedaj jih je od ognjišča pozval nazaj v fabrike in tovarne, vrh tega pa tira šiloma vanje tudi dekleta iz zasedenih dežel.
U. M. W. sledila
ukazu Lewisa za izstop iz CIO
NAMESTO SOLIDARNOSTI NOVI RAZKOLI. APELI NA ROOSEVELTA, DA NAJ ZDRIJZI UNIJSKE VRSTE. — GREEN PRAVI, DA KJER JE LEWIS, NE MORE BITI SLOGE
PRESOJANJA DOGODKOV DOMA IN PO SVETU
••••••••»•••••••••••••»•••••••••••••••»•••••••••••s««
Stal infra d je porušen, a Hitlerjeva obljuba, da ga bo okupiral, se še ni izpolnila, kakor nI lani, ko je obetal vzeti Mdskvo in Leningrad.
Ameriška zadružna zveza
je sklenila oglašati zadružništvo po vsi Ameriki in v ta namen aklenila najeti radio postaje National Broadcasting Co. in Columbia Broadcasting Co. Obe sta ji postaje odrekli, članek o tem je na 6. strani v tej številki.
Zvezni kongres je zavrgel
predlog za obdavčenje dohodkov, ki jih prinašajo obresti zveznih, občinskih in državnih bondov. Toliko bolj pa je obdavčil one, ki nimajo nikakršnih bondov.
Sumner Welles, ki je državni podtajnik v zvezni vladi, je dne 8. oktobra dejal, da se moramo požuriti dati Rusiji res več pomoči, kakor jo je dobivala dosedaj. Wendell Willkie v teh prizadevanjih torej ni osamljen.
Pisatelj Theodore Dreiser je
nekje v Kanadi napadel angleško vlado vsled njenega cinca-nja glede podpore Rusiji in dejal, da če bo Rusija propadla, privošči tudi Angliji, da jo Hitler pogazi. Vsled teh smelih besed mu kanadske oblasti niso pustile govoriti na shodih» in mu ukazale, naj se vrne čimprej v Zed. države,
Srbsko meščanstvo je osišču sovražno
Srbsko meščansko prebivalstvo je neprijazno in nezaup-no napram tlačiteljem. Veli-bor Jenič, minister ptosvete v marijonetni vladi Milana Na-dtta je pred kratkim izrazil nezadovoljnost sedanjih gospodarjev Srbije: #
"Dvoumno zadržanje enega dela našega naroda v teku tega leta, si je mogoče tolmačiti le z željo vseh, da se za-
, i . .	.„ ™ . , i varujejo proti vsakemu pre-
od Kjer je praei . ureiser je	položaja. Ko so komu-
to kanadski vladi jako zameril in po povratku v USA je dejal, da znova poudari, kar je tam rekel: Da če Rusija pade, bo Anglija kriva, pa naj jo za kazen zadene Čimhujša usoda.
nisti zadnji Čas doživeli velike neuspehe, se je del našty) meščanov začel obračati proti A-meriki. Bili so torej najprej anglofili, potem komunisti, a zdaj se skušajo prikupiti Atne-
Dreiser je sUr nad 70; let, je	^ grbofill n<)*ejo
komunist, in sovraži anstokra- bjti Država je propadla, a ge_
te in vse. ki si vihajo nosove, bičneži ^ niso kaznoVani. Boj
proti njim ne bo lahak, ker je njihova skupina povezana z
posebno na Angleškem.
Dr. Melchaor Palyi preroku-
je, da bo vojna za zaveznike dobljena drugo leto. Palyi j<? mednarodno znan ekonom, in v demokratični Nemčiji je bil dodeljen državnanu zboru za svetovalca v finančnih zadevah. To ni važno, a dobro bo pa to, če se v svojem prerokovanju ne moti in bo Hitler zdrsnil, predno bo konec prihodnjega leta.
Kardinal Suhard v Parizu je apeliral v pastirskem pismu na francoski narod, da naj sledi vladi v Vichyju in nem&ki oblatiti v okupiranem ozemlju. Upiranje posvetni gosposki nam prinaša le nesreče, je poudaril.
"Maršal" Eugen Kvatemik
na Hrvatskem je imel le malo več sreče kakor "hrvaUki" kralj, ki si na Hrvatsko niti ne upa. Kvatemik je v težki službi, dušiti upornike "»bolel", in poglavnik Pavelič ga je poslal na "dolg dopust".
(Nadaljevanje na S. strani.)
vezmi sorodstva, denarja in »kupnih grehov."
Prvo "božično voščilo"
Anton Gorenz v Springfiel-du, 111., je nekje čital, da se bo letos treba požuriti z božičnimi voščili in darovi veliko hitrejše kakor v "mirnih časih". Pa je obnovil naročnino in poslal $1 kot "božično voščilo", da ga borno pravočasno prejeli. In pravi, da ker ne ve, kdaj bo poklican v večna lovišča, in ker le redkokdaj piše, zato tudi drugim že kar sedaj želi vse tisto kar tako radi ponavljamo v božični sezoni.
Poleg teh šaljivih opazk dostavlja, da zelo želi ohranitev Proletarca in upa, da bodo tisti. ki so za agitacijo bolj sposobni kakor on poskrbeli, da ga ne izgubimo.
Eden izmed najčudnejših pojavov ameriškem unij-skem gibanju je vloga ki jo igra John L. Lewis. Bil je re-akcionar, se prelevil v "radi-kalca" in bil v resnici pogonska sila za prehod iz cehovskega v industrials unionizem. Bržkone v tej deželi ni jačje osebnosti v unijskem gibanju kakor je on, izvzemši onih, ki so raketirji, i katerimi pa se Lewis nikoli ni družil.
Vse po ukazih
Ko se je Lewis odločil za boj proti strokovnim unijam in za novo organizacijo, ki jo sedaj poznamo pod imenom C. I. O., je storil zgodovinski korak. A vsakdo, ki ga dodobra pozna, je vedel, da ima svoje kaprice in mu ni zaupati.
Desetletja so se sopialisti borili za organiziranje delavcev po industrijah. Lewis je m-dustrialni unionizem uveljavil s pomočjo socialistov, ne iz prepričanja, nego radi tega, ker se ni mogel prikopati na krmilo AFL.
Dva ultimatuma
Ker je močan individualist in se ne ustraši, kadar je v boju, so se ga radevolje oprijeli vsi« ki so za industrialne unije, dasi marsikdo dobrovedoč, da Lewisovo prijateljstvo ne bo dolgotrajno.
On je po naturi diktator. Ni je unije, ki ima bolj demokratična pravila kakor UMW, a vzlic temu nI nobene, ki bi bila tako samolastno upravljana kot je ona.
Enako je hotel gospodariti novemu unijskemu gibanju — CIO, in se drznil iti v zadnji predsedniški kampanji toliko daleč, da je delavstvu v CIO ukazal:
"Ako hočete, da bom še predsednik CIO, morate poraziti Roosevelta.. če ga izvolite, boste morali v CIO izvoliti ko-
ga drugega namesto men3.V
Delavstvo mu ni hotelo slediti in je bil vsled svoje baha-vosti, če je kaj dal na svojo častno besedo, primoran v u-mik. A se je kujal dalje, češ, bil sem ustanovitelj CIO, čemu bi iga ne mogel tudi zrušiti!
Tirjatev, ki se ni obnesla
Ni ga, ki bi mogel zanikati, da je unija premogarjev storila za CIO več kot katerakoli druga. Tudi gmotno je ogromno prispevala. Lewis trdi, da so unije CIO dolžne premogar-jem nad milijon 600,000 dolarjev. Te odgovora j a jo, da kar je bilo pravih posojil, so jih vrnile, drugo pa sedaj Lewis le iz n^gajivosti označuje za posojila.
Torej je moral iti korak dalje in je na konvenciji UMW v Cincinnatiju ukazal: "če hočete, da bom še prevzel predsedniško službo, morate izstopiti iz CIO."
Mnogi delegati so bili proti, a so kmalu izprevideli, da proti Lewisu ne bi nič opravili, pa so utihnili.
Za izstop so potem glasovali kar vsi. Tisti, ki so bili proti, so rajše molčali, in tako je bil sklep za ločitev "soglasen".
Klic v enotnost
Farsa po sprejemu njegovega predloga pa je bilo to, da le spet govoril o solidarnosti in priporočal skupno konferenco vseh sedaj razdruženih unijskih zvez, da se zedinijo za celoto. Potapljal je predsednika AFL Wm. Greena, češ, (la sicer ni kaj brihten, a drugače je dobra duša. Par dni potem mu je Green odgovoril, da kjer bo Lewis, tam ne more biti »govora o delavski slogi.
Glede Roosevelta je Green omenil, da se on bržkone ne bo umešal v sklicanje skupne konvencije.
Ako vam kaj v Proletarcu ne ugaja, kritizirajte, toda ne s predsodki, nego tako, da bomo list skupno izboljievali.
Zvezni kongres male dohodke najbolj obdavčil
... Vojna stane ogromno m vlada od nekje mora dobiti denar. Vsakdo ima dolga že po par tisoč v vojne namene, tudi novorojenčki A izdatki pa so vseeno veliko večji kakor dohodki in zvezni zakladničar je kongresu predložil že pri lično načrtov za iriisnj« davkov.
Davčni odseki kongresa in senata so jih zavrgli in spreje-
li svoje, ki udarjajo po tistih, kateri jih najtežja plačajo. Novi dohodninski davek se pridne že med onimi delavci.
Upoštevajoč sedanjo draginjo, i kakih tisoč nego etotisoče do-1 korporscija ne bi mogla iapla
ki narašča, lahko vsakdo ve, koliko si bodo morale družine iz teh plasti tedenskega zaslužka pritrgati, in kako skromno živeti, da bodo izhajali iz dneva v dan.
Predsednik CIO Philip Murray je proti nalaganju davka na najrevnejše odločno protestiral. Kongresnikom in senatorjem j« de jal, da bi lahko u-redili davčne dohodke tako, da ne bi trpeli vsled njih najbolj tisti, ki jih najtežje pla-
hodkov na leto.
če vat i dividend, ako bi delavci
A gospodje poslanci so skr- ne garali in ji ustvarjali dobi-beli. da se zavaruje one, o ka- čke.
terih je Roosevelt priporoči,	davki „ toženi
da naj t* v vojni dob. nepre- ^^ ^ ker mU|4, ^ ¿emaliveč plažeJiot po odbit- ^^ y ra£|>PaTah ^ ikl ju davkov $25,000 na leto "či
stega". Vrh tega imajo dohod«
slanci v razpravah in sklepanjih zgolj na one, katerim ni treba biti pri plavžih, ali v
ke še iz drugih virov, dividen- |lldnikih nefG jih	U, če
de, bonuse, stanarme itd.	bodo ^h im#ti Mj $25,000
Delavcem v munic.j^i. «du-	nA ^
striji predbacivajo "visoke
plače, ki marsikje res niso niz- Krm so tega delavci in far-ke. A nihče pa noče upoštevati mar ji ker pošiljajo v zbornice
Wendell Willkie je v ameri-|ki zaslužijo od $12 na teden, čajo, nego oni, Id imajo ne po dela, ki ga vrše. Kajti nobena napačne "sastopnika
i

Dr. Boris Furlan pripravil pregled o Slovencih
V prihodnjem letniku Ameriškegd^družinskega koledarja bo med drugimi daljši, čolu primeren zgodovinski pregled o Slovencih z oiirom na njihov sedanji položaj. Priredil ga je dr. Boris Furlan. Njegovo ime jamči, da je to res strokovnjaško delo.
Ivan Molek je napisal povest "Hišica na hribčku". Zelo fina satira. Matt Petrovich bo zastopan s člankom "Kadar kupuješ svoj dom", Anton Shu-lar s poveitjo "Mine town", Joseph Chesarek z do-godovšcinami v calumetski naselbini.
Drugi povabljeni sotrudniki so Etbin Kristan, Katka Zupančič, Louis Beniger, Janko Zega, Anton Slabe, Frank Kerže, Leo Zakrajšek, Milan Medvešek, Frank Česen, Ivan Jontez, Zvonko Novak, Anton Garden in več drugih.
Prihodnji letnik bo po vsebini posvečen tragediji slovenskeaa naroda.
Cena mu bo ista kakor doslej, dasi so stroški z njim večji kakor prejšnja leta. Upamo pa, da ga bo mogoče prodati več izvodov kakor lani in s tem bodo kriti tudi izredni izdatki.
Uprava i*t Uredništvo se priporočata v sodelovanje zastophikom, sotrudnikom in vsem, ki so pripravljeni pomagati.
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
T
IZHAJA VSAKO SREDO.
ladaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Draiba, Ckieage, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih državah sa celo leto $3.00; ta pol leta fl.7|;
sa četrt leta $1.00. Inosematvo: za celo leto $3.60; za pol leta $2.00.
Val rokopiai in oflaai morajo biti v naiero uiadu najpoantje do pondeljka popoldne za priobčitev v številki tekočega ta<Üa.
3E
PROLETAREC
Publiahed every Wednesday by the Jugoslav Workmen'a Publishing Co.,
Inc. Established 1906.
Editor............
Business Manager...
________Frank Zaita
.Charlas Pogorelec
SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Montha $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
23U1 S. Lawndale Avenue	CHICAGO, ILL.
Telephone: ROCKWELL 2864
Brezbrižnost ameriških volilcev in vzroki
Novembra bodo kongresne volitve. Vsem poslancem in polovici senatorjev je potekel mandat.
V	primarnih volitvah, ki so se vršile pred nekaj tedni, bi lahko glasovalo 42 milijonov volilcev, a le 15 milijonov se jih jih je potrudilo iti na volišče.
Primarne volitve so v tej deželi čestokrat važnejše kakor pa končne volitve, ker se v prvih odločuje, kdo naj dobi nominacijo. Za en in isti mandat se poteguje na primer na listi demokratske stranke pol ducata kandidatov in enako na republikanski. Kdor dobi večino, je kandidat na končnih volitvah, drugi odpadejo.	•
Letos so bile v kampanji primarnih volitev aktivne več ali manj skoro vse unije, posebno železničarske in pa CIO. A odziv je bil slab, kajti le nekaj nad tretjino volilcev se je potrudilo oddati svoje glasove.
Vzrok nezanimanju je pomanjkanje načelnosti med kandidati in prav tako med volilci.
V	volilnih kampanjah obljubljajo kandidati kar kdo hoče. Delavcem obetajo raj, malim trgovcem -zaščito, fariparjem višje cene za pridelke. Po volitvah so obljube pozabljene in začne se novo višanje davkov in novi napori za ščitenje vele-biznisa.
Za demokracijo to stanje ni vzpodbudno. Ultimatum predsednika Roosevelta kongresu na zadnji delavski praznik je madež, ki ga ni on kriv, nego takozvana ljudska zbornica, ki ne zna ali pa noče biti ljudska, ne demokratičiUL In krivo je ljudstvo, ki postaja pri izbiranju poslancev in kandidatov v druge politične urade bolj in bolj brezbrižno.
Marsikak kandidat, ki ne zasluži zaupanja, je pri primarnih volitvah zlahka prodrl, dočim je bil mai*ikdo, ki bi res služil ljudstvu, prav tako zlahka poražen.
Socialisti so imeli kandidate v primarnih volitvah le v par krajih, tu in tam pa so jih nominirali s pomočjo peticij. Le v dveh krajh — v Readingu, Pa., in v Bridgeportu, Conn. — so res še stranka. A ne v Readingu. ne v Bridgeportu, ne pripadajo Thomasovi-Kruegerjevi S. P.	^
V	Minnesoti se skuša znova uveljaviti farmarska-delavska stranka, v New Yorku delavska stranka in v Wisconsinu progresivna. Unije železničarjev so aktivne in agitirajo za tako-zvane delavske prijatelje, neglede kateri stranki pripadajo. Enako unije oblačilnih delavcev. A masa — ta se ne zanima posebno.
To za bodočnost ameriške demokracije ni zdrav pojav. Zdi se, da ljudje zaupajo Rooseveltu in v njegov "new deal", in morda ne bi nič protestirali, če postane diktator. Toda pri primarnih volitvah so porazili mnogo takih kandidatov, ki so pomagali, oziroma pomagajo predsedniku in imajo zasluge za "new deal", nominirali pa so one, ki so predsedniku metali vsa leta polena pod noge.
Politična atmosfera v Zed. državah je torej jako nezdrava. In bo vse dotlej, dokler ne bo šlo organizirano delavstvo v samostojno politično akcijo. Ne samo v samostojno, nego v SOCIALISTIČNO akcijo.
JOSKO OVEN:
RAZGOVORI
Japoncem «ra v prisade van jih, da bi «drli v Alaska, jako slabo. Zasedli so nekaj s|rate«i¿n¡k krajev na olokik AUutbians, bit** Alaska, ad kjer jib sedaj ia«»»i«j<> ameriške ¿ata. Na «omji sliki je par japonskih v jetnikov, ki jih vodijo v jetniski tabor s savesaniiai oimi.
Kaj bo z ubežnimi in zajetimi kralji in princi po vojni
SLOVENSKI KONGRES
Ni ga naroda, ki bi bil tako pozabljen, kakor je y sedanji svetovni borbi slovenski narod. In ni ga, ki bi bil od sovražnih sil bolj razbit, kakor je naš.
Težko je v svetu oglašati Slovenijo, ker je niti v Jugoslaviji ni bilo, nego le nekaka banovina, z imenom Dravska. A vendar, narod je treba oteti, storiti zanj leolikor največ mogoče, in v ta namen je sklican kongres, ki se bo vršil dne 6. decembra v Clevelandu. Oklic zanj je priobčen v tej številki.
Sklicatelji so si zamislili kongres na temelju skupnosti. To je, da naj bo to zbor vseh Slovencev, neglede na politične ali verske nazore. Cilj vseh je oteti na smrt obsojeni narod. Vsi sklicatelji ob enem soglašaj?), da naj bo obnovljena Jugoslavija demokratična in federativna država.
r Kongres je torej sklican v duhu skupnosti. Namen mu je prodreti v kroge, ki bodo odločevali v mirovnih poganjanjih in risali meje. Za to nalogo mu je potreben odbor, ki bo zmožen tega poslanstva.
Amerika je demokratična dežela, toda je v nji laglje priti na merodajna mesta kakemu habsburškemu Otu, kot pa depu-tacijam demokratičnih Slovencev. Naloga sloven®»kega kongresa torej je, da si utre pot v kraje, v katefih se bo odločila bodoča usoda sveta. V njih sedaj o Slovencih večinoma nič ne vedo, ali pa jih tu in tam le površno poznajo. Nemcem in Italijanom smo znani, a potrebno je, da se boljše predstavimo ameriški, sovjetski in angleški vladi. Italijani rn Nemci so naš narod obsodili v smrt, omenjene tri velesile ^pa ga lahko otmo. Slovenci zaslužijo, da ostanejo narod.
(Nadaljevanje in konec.)
Ob enem je šel kralj Kari v mehiškem glavnem mestu v "biznis", da mu ni preveč bolgčas po Parizu, Bukarešti in New Vorku. Prevzel je v obratovanje hotel Reforma,
0	katerem pravijo, da je eden nalovitejših "nočnih lokalov" v omenjenem mestu. Dostopen je le bogatašem in Kari torej nima samo vlog v bankaft, nego tudi lepe dohodke.
Resnična gibanja za svobodno Rumunijo so že dolgo zatrta. V Rumuniji jih je poga-zil Karol in za njih naslednike vlade. Ob enem drži ljudstvo v temi in kgnoranci rumu neka or-todokjna cerkev, ki je ena najbolj nazadnjaških na ovetu.
Kralj, ki ni kralj
Kari je ob "slovesu" iz Rumunije izročil kraljevsko službo svojemu nedoletnemu sinu Mihaelu, ki pa je vladar le po imenu. Nima ne skušenj, ne potrebne vzgoje, ne znanja. Tako je kralj Mihael Hohenzollern v Rumuniji bolj ujetnik kakor kralj, Čeprav mu izkazujejo vse kraljevske časti. Zunanji opazovalci menijo, da rumun-ska vlada pod Hitlerjevim vplivom skrbi, da Mihael ne postane priljubljen med ljudstvom. V ta namen se mu izkazuje kraljevske časti le kar tako iz tradicije in ministri ga v svojih govorih ne povišujejo v deveta nebesa, niti ne tiskajo več njegove slike na zn&mke in ne na denar. Mihaelu, ki je zelo razvajen fant, je menda vseeno. Živi v gradu, ali v vili, ali pri morju, in se mu dobro godi. Bržkone ima oče tudi zanj vloge, v slučaju, da Rumu ni ja res postane svobodna in demokra-11 ična in se iznebi dinastije, ki | ie bila ves čas uš na njenem te-
1	lesu.
Drugih pet ubešnth kraljev
. Poleg srboritega kralja Zoga in potratnega kralja Karla je sedaj v ubežništvu pet drugih kraljev iz zavezniških dežel, ki lih je okupirala nacijska armada. Ti so jugoslovanski kralj Peter II., norve-žki kralj Haakon VII., nizozemska kraljica VVilhelmina, grški kralj Jurij II. in luksemhurška kneginja Charlotte.
Belgijski kralj Leopold ni hotel pobegniti in je raje postal Hitlerjev jetnik. Ni pa v joči, nego živi udobno v nekem gra-diu in nemška oblast nru je dovolila, da se svobodno igiblje. Nedavno se je v drugič oženil. Njegova iprva žena je bila ubita, ko je na voinji z avtom tre-Ičil v drevo. I^eopold je v predvojni Belgiji imel velik vpliv. Ko je nemška armada udrla vanjo in prodirala brez odmora, je kralj I/eopold svoji armadi ukazal, naj se poda. Zavezniki so mu to silovito zamerili. On se je zagovarjal, da ga bo
radi tega ukrepa \ stanu pravično soditi le zgodovina. Za svoj postopek je navedel: Ako vrhovni poveljnik vidi, da je njegova armada obsojena v neizogiben poraz čemu vztrajati in pri tem trošiti nad al j ne tisoče življenj po nepotrebnem?
Težko pa. da kralj Leopold postane med svojim ljudstvom še kdaj popularen, ln mu je menda vseeno.
Vlog« grškega kralja
* Ko je prišel na Rooseveltovo povabilo sem na obisk ubežni grški kralj George, je bilo proti njem a precej prtf estov. Največ iz liberalnih krogov. Na primer od revije Nation in drugih, ki se boje, da so taki obiski nevarni smotrom demokracije. V člankih so navajali, da je bil grški kralj "promotor" fašizma in prijatelj Hitlerja ter njegove politike, dokler ni prišla Grčija na vrsto. Sploh ni grška dinastija nič grška, kakor ni
v Rumuniji
hohenzollernska nič rumunska.
Nesreča v tem vrvežu je, da se sedaj ogrevajo za demokra- j cijo mnogi izmed onih, ki so jo j po prvi svetovni vojni pomagali zatirati in jo marsikje zadušili s silo. Tako je bilo tudi v Grčiji, v Jugoslaviji in v Rumuniji. Le o Norvežki, Danski in Belgiji se ne more trditi tega, ker so bile demokratične do nemškega napada, oziroma dokler so bile svobodne.
Dinastija Karadiordševičev
Z vprašanjem monarhizma se precej pečajo tudi Jugoslovani. Posebno Hrvati in Slovenci. O Srbih trdijo, da so navdušeni za sedanjo dinastijo Kara-j džordževičev, kateri načeljuje mladi kralj Peter II. v Londonu. O Hrvatih je znano, da niso zanjo. Manj nasprotstva proti nji je med Slovenci.
Po prejšnji svetovni vojni,
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Na dolgi poti.
(Nadaljevanja o rasvoju in bojiH kitajske rdeča armade.)
Prehod* reke Tatu je bil najbolj kritičen od vseh doživljajev na dolgi poti. Ce bi bil kitajski rdeči armadi prehod tu j tprt « n bi bila gotovo popolnima uničeni. Veliko drugih armad je tu izgubilo življenje. V devetnajstem stoletju je bila ravno tu uničena armada 100,000 mož. ki ji je poveljeval princ Sih Ta-Ciang Kaiaek je poznal to zg'dbc>. V naglici je sporočil ivojim zaveznikom v Scehua-nu. kaj da namerava. Ob enem je naročil svojim arinadam takojšen odhod. Tukaj, je mislil, se mora zgodovina ponoviti.
Ali če je Kai-šek vedel o tej zgodbi, so jo poznali tudi komunisti In ie več. oni so vedeli, da je bil vzrok one katastrofe ta, ker je princ *ik Ta-k'ai pri dohodu do reke ukazal tridnevni odmor, da dostojno proslavi rojstvo svojega sin s. Med tem ga je sovražnik obkolil in uničil.
Sovjetske armade so se hitro pomikale proti Scehuanu po krajih, ki so obljudeni od bojevitih plemen črnih in belih Lolosov. Ta plemena niso bila nikdar v zgodovini podjarm-ljena od Kitajcev, katere zelo sovražijo. Žive v .gozdovih južnega Scehuana. Kai-^ek je računal, da-bodo ti ljudje delali rdečim bojevnikom na potu skcii njih domovja mnogo ne-prilike. Ali tu so imeli rdeči svojo metodo. Mesto nasilja so že naprej poslali poslanike, da se dogovore z Lolosi. Na potu so vzeli precej obmejnih mest, kjer so kitajski poveljniki imeli zaprtih precej loloskih glavarjev. Te so komunisti oprostili in jih svobodne z darili poslali domov.
Kajpada, da so ti ljudje hvalili svoje osvoboditelje, češ, da ti niso taki kot so drugi Kitajcu Teh je nato poslal za
Pastirsko pismo ljubljanskega škofa o trpljenju Slovencev
Slovenski tisk v Ameriki je dobil iz krogov jugoslovanske vlade v Londonu, oziroma iz njenega slovenskega oddelka, nekaj izčrpka o paatirskom pismu -ljubljanskega škofa Rož-mana, ki je bilo tam napisano že meseca aprila. Kaj je iz njega izpuščeno, ne vemo, a vemo pa, da precej, takega kar bi ne prijalo ušesom izseljenih slovenskih katoličanov. Izčrpek je naperjen proti na-cijem, ki divjajo nad duhovščino in narodom v tistem delu Slovenije, ki so ga oni zasedli, a o Italijanih ni nič rečenega. Običaj tam je, da je troba oblastim na ljubo, če že ne iz prepričanja, znesti tudi nad "brezbožnim komun'zmom", a notno je. da se Rožman v tem pastirskem pismu ni obregnil pbenj, nego kar ob vse grešnike. «Pona tisku jejo ga čitateljem v pouk, kako sodi slovenski škof v Ljubljani o položaju in kaj priporoča v odrešitev naroda. Njegovo pastirsko pismo se glasi (dobesedno iz Am. Slovenca z dne 6. okt. t. 1.):
"Tekom zadnjih 1,400 let svoje zgodovine ni naš narod trpel toliko, kakor trpi zdaj. Stanje, v katerem «e naša škofija danes nahaja, je tako. da napolnjuje naša srca s skrajno žalostjo. Skoda povzročena z okupacijo, duhovna in materijalna, je neprecenljiva. V ozemlju, zasedenem od Nemcev, je bila zaplenjena vsa lastnina cerkva in župnišč v 142 župnijah, 139 duhovnikov je bilo s silo izgnanih iz 148. župnij. Izgnani duhovniki so izgubili vso svojo lastnino. Danes živijo v skrajnem
pomanjkanju, brez vsakih življenjskih potrebščin.
"Pripravljalni kolegij sv. Stanislava v št. Vidu je bil zaplenjen in vsi profesorji in dijaki, 350 po številu, so bili iz-* gnani. Dragocena knjižnica zavoda je bila uničena, knjige Ivzete iz nje in zažgane. Mnogo teh knjih se ne more nadomestiti.
"Se večja pa je duhovna škoda ter narašča od dne do dne. Nad 200,000 duš je brez duhovnega oskrbstva, brez maš, brez zakramentov. Umi» rajoči so brez duhovne tolažbe. Verniki se zbirajo vsako nedeljo, da molijo skupne molitve, toda so brez nauka.
"Morje trpljenja se je izlilo nad naš narod zlasti zaradi prisilnega izseljevanja. Nemogoče je popisati strahote, žalosti. Nedolžna kri, ki se je prelivala, vpije do neba . . . Lažje bi bilo umreti, kakor izseliti se z otroci brez sredstev za življenje ter pustiti domove, ljubljene s tako nežmy*Ju-beznijo;' domove, za kratere se je skrbelo s toliko žrtvami skozi mnogo generacij,
"Tekom zadnjih 1,400 let zgodovine ni naš narod toliko trpel, kakor trpi danes. Nemogoče nam je nadaljevati z obstojem, ako nam Bog ne da posebne pomoči; Zato: K Tebi, naš Gospod Bog, gredo naše prošnje, da ne poginemo.
"Obračam se na vse Slovence. kjerkoli so v zunanjem svetu, da so združijo z nami v molitvah. Bratje, molimo, molimo in molimo ter delajmo pokoro za vse svoje «rrehe, da se nas bo Bog usmilil v našem velikanskem trpljenju."
ci.
predstražo poveljnika Liu Peič-enga, kateri je poznal njih jezik. Ta jim je dopovedal. da je razlika med rdečimi in belimi Kitajci, ter da je rdeča armada njih prijatelj. Ko so ga vprašali, če bi jim dal orožje, je to takoj storil. S tem je bilo prijateljstvo sklenjeno in ne samo to, več sto domačinov je pristopilo v rdečo armado, da jim pomagajo pri prehodu čez reko, ter da se bore proti skupnemu sovražniku..
Nevidne nankin#škim letalcem. so sovjetske predstraže prodrle skozi gorovje do ma lega mesteca An Jen č'ang, katero je ležalo na južni strani reke. Prvo, kifr so zagledali, so bili trije brodi — na južni strani reke. Že zopet jim je bila sreča mila. Kako se je to zgodilo? četudi je bilo strogo naročeno, da morejo biti vse ladje na severni strani reke, je vendar poveljnik, misleč, da rdečih še ne bo par tednov, poslal svojo ženo s spremstvom, da obišče sorodnike, šestnajst prostovoljcev je vstopilo v prvi čoln. da se odpeljejo Čez reko in dovpdejo še ostalo bro-dovje za prevoz rdeče armade. V strahu so gledali vašča-ni, kako so rdeči postavili strojnice in jih namerili čez reko, da s tem krijejo pot svo->im. Videli so kako se je ta mala peščica izkrcala na se-/erni strani reke in se počasi >lazila proti sovražniku, kateri je imel močno pozicijo. Po ratkem boju z ročnimi granatami se je sovražnik umaknil.
Reka Tatu je tu zelo široka. Bilo je spomladi, voda je naraščala in kakor vse gorske reke je tudi ta silno deroča. Vzelo je več kot dve uri vsako pot za prehod reke. Noč in dan so vozili — prvi, drugi in tretji dan! Ali reka je stalno naraščala in postajala bolj in bolj nevarna. Končno so prevozili eno celo divizijo na drugi breg. Tretji dan je vzelo več kot štiri ure za prehod reke. Na ta način bi vzelo več tednov za spravljanje vseh ljudi, živali in opreme čez reko. Predno bi se to zgodilo, bi bili obkoljeni in uničeni. 2e tako so jih nankingska letala našla in jih dnevno bombardirala. Sklicana je bila konferenca, katere so se udeležili
vsi sovjetski poveljniki. Cu Teh, Lin Piao, Cou Enlai ter Mao Tse-tung. Odločili so se za brezupni korak.
Kakih sto dvajset milj za-padno od mesteca An Jen-Canga, kjer se dviga soteska visoko v gorovje, visi med obrežji več stoletij star verižni most, ki mu pravijo Liu Ting &ao. To je edini most čez reko Tatu med Scehuanom in Tibetom. Proti temu mostu jo ubrala Četa bosih rdečih vojakov. Pot je držala več tiso^ čevljev vis< k«) v gorovje. Treba je bilo prebresti hudournike ter broditi do pasu v blatu. C? se jim ne posreči, pomeni smrt za vse.
Glavna armada se je pomikala na južni strani reke. Ob istem času ji je sledila divizija, katera je bila na severni strani reke. Časih so se stene soteske zožile, da so lahko klicali Čez reko. Noč in dan so hiteli — g samo par minut odmora, kajti življenje vseh je bilo odvisno od naglice.
Tej rdeči predstraži je sledil sovražnik, časih so zamudili cele ure dragocenega časa v obrani, kajti treba je bilo priti do mosta za vsako ceno. Končno se jim je posrečilo pustiti jih v ozadju. Most, za katerega so tvegali vse, je bil pred njimi.
Most
Most, kateri je visel tam že stoletja je bil narejen tako kot so po veČini mostovi čez globoke reke na Kitajskem, šestnajst težkih verig je bilo potegnjenih čez reko, njih konice zadelane na vsaki strani s težkimi cementiranimi skalami. Poševno čez verige so bile položene debele močne deske, katere so pa v tem slučaju pobrali Kaišekovi vojaki in jih prenesli na severno stran reke. Vsak dohod do severne strani mostu je bil zastražen s strojnicami. Kaišek je ukazal tudi podreti most — ali sentimentalni Sehuoanski vojaki so ga pustili stati, češ, saj rdeči tako ali tako ne bodo prišli blizu.
Brez izgubljanja časa je poveljnik vprašal za prostovoljce. Kakih sto jih je stopilo naprej/ fc:bral jih je trideset Ti ho si privezali karabine na hrbet, ter granate za pas — in splezali na most. Tisti, kateri so ostali spodaj, so namerili strojnice čez reko, da pomagajo svojim, kateri so brez strahu pred smrtjo viseli in pleza-i ha golih verigah več kot ti-*oč Čevljev nad deročo reko. Prvi, drugi in tretji je zadet od kroglje padel v globočino, ali drugi za njim so se bližje in bližje pomikali proti severni strani.
Nikdar prej v življenju niso Sehuoanski vojaki videli takega sovražnika, kateremu ni pič za življenje. Zastonj so njih Častniki ukazovali odpor. Rdeči prostovoljci so bili že med njimi. Padale so granate in nato beg. Na južni sarani reke šo njih tovariši skoro «ponoreli od veselja. Živela revolucija! živela rdeča armada! Je do-
(NadaJjevanje na 5. strani.)
Tole mi ne gre vglavo?
Cemu sastopniki vlade, konrfrasni-ki, kolonarji itd., toliko apelirajo na dolavee, naj sa iurijo bolj in bolj, naj na aastavkajo in naj ne mahteva-jo svitanja meade. dočim nimajo proti magnetom, ki bofate od inda* strije. ae da bi delali e nji. In Mojo svobodno iskorittati delavce, nobena frafalne besedo?
i «i
POVESTNI DEL
ROKA
'••Boli?," ga je vprašal zdravnik, ko je zadnjikrat zategnil obvezo okrog zapestja in jo prič vrstil ter pričel polagoma odpuščati podvezo, ki jo je bil napravil na Andrejevi nad-lakti.
"Ne," se je zdramil Andrej in zmeden pogledal na snežno-belo tkanino, skozi katero je pričela siliti kri in barvala po njej večje in manjše lise, ki ao se počasi večale in ao bile v .sredi živordeče, proti obodu pa bolj in bolj \odene. Ni ga bolelo. Tako nenadoma se mu
VLADIMIR RIJAVEC
••Boj, Andrej! Boj---"
Konec. Le košček avinca —
--in ni je bilo več.
vedel nailova, mlado proletar- Swea mu j0 je 8 8Vojo igro
*ko mater, ki se irtvuje, da bi	^¡klicala v spomin. Hvaležen
.«preobrnila sina, ki ga je oma-	jj je bi| l0. Nikdar še, po
milo in zapeljalo mesto, da se	tisUim prvomajskem jutru, ni
ramuje svojega delavskega	bil videl mi4tere tako žive pred
porekla,--pa pade v roke	seboj _ Ko je zastor Zttdnji-
ra z besnel i masi, ki zahteva	krat padel, je obsedel zamaknjeno smrt. Swea se je vživela I nje,n na ftV0Jtm sedtlu. Ni ga
v svojo vlotgo, —- odigrala jo je	Emi<t*i|0' navdušenje občinstva;
dovršeno. Andreju se je zdelo,--živel j«, ¿e naprej v mi-
da ima pred očmi svojo mater ;	uu,ih Spomjnih, ki so se mu ni-
--zdelo se mu je, da ni	zaVl drug za	jn ki jih,
igra. marveč resnica, kar se je	je 0bt:Paval s sveto pobožnost-
dogajalo pred njim na odru. Mati.
Da, tudi njegova mati je bi-
je dogodilo in tako čudno je	la delavka. Skrbela je zanj in
prišlo, da ni utegnil misliti na	»a učila. Očeta že dolgo ni
bolečine. Mučil se je, da bi si	imel več;--komaj, komaj
v možganih uredil dogodke,	¿e ga je še spominjal. Mati se
jo otroka, ki boža drobne ja-gt Je na materinem molku. . Swea je bila vesela. Vsi so ji čestitali, — le Andrej se ji ni približal.
••Zakaj si tak?," je stopila I k njemu. 4,Se prav nič ne vese-
jih zvrstil in si tako morda po- je morala mučiti v tovarni od mojemu u pehu?l
jasnil, kako se je znašel s kr- jutra do večera, dan za dnem. "Oprosti Swea!___Ko
vavo roko pri zdravniku. — In da je mogel dovršiti srednjo |bi ve<Jela, koliko bridke resni-u reje val jih je; jih razvrščal šolo m se vpisati na univerzo. ce je bij0 v tvoji igr\» in pretehtaval; — opravičeval Kolikokrat ji je pobožal izmu-	mc.iel skriti solz. Swja
se je pred varnim seboj,--¿ene, toda še vedno krepke jih je opa2ila. Z mehko roko
roke in jih stisnil k svojim ust- j je gladila po licu. — kolikokrat je oWu-
a koncem koncev je le moral priznati, da ga je zadela kazen vesti. Da! Kazen vesti.
Pred dvema tednoma se je začelo. Takrat, ko je stroj odtrgal Samsonu roko. — Slične nesreče so se v tovarni dogajale večkrat. Poškodovancu ao včasih izplačali odškodnino, včasih ne. Ravnateljstvo je vedno upoštevalo le mnenje ugo-x tovitve svojega izvedenca.
Neprijetna služba, biti taki izvedenec. Andrej je to dobi vedel in občutil; — toda U krat, ko je dokončal svoje študije, jo je rad sprejel in hvaležen je bil Swei, da je pri očetu govorila zanj; — hvaležen ji je bil za uslugo, s katero mu je omogočila, da je ostal blizu nje.
Swea.
Bila mu je najbližja izmed vseh, ki so mu ostali. Spoznala sta se pred leti v dramatski šoli, ki jo je vodilo Narodno gledališče. Andrej je zahajal tja bolj za zabavo in le kadar so mu predavanja dopuščala. — Swea f>a se je popolnoma posvetila tej umetnosti. Napredovala je hitro, prorokova
ii so ji veliko bodočnost--
in res je bila prva iz dramat-ske šole, ki jo je gledališče angažiralo.
Nepozaben mu je ostal dan njenega prvega nastopa. Igrala je v drami, ki ji sedaj ni več
"Verjetni mi Andrej: jezila | sem se nate poprej, ker se nisi veselil z mano; — toda sedaj sem srečna. Tvoje solze so mi najdragocenejša čestitka!" mu je zatrdila.
Zardel je nerodno kot peto-
bi
nicam;
doval gube, ki so jasne in ostre, kot da bi bile izklesane iz granita, ležale na njenem čelu, izpod katerega je sodilo svet dvoje drobnih, a svetlih in živahnih oči; — kolikokrat
je poslušal priprosto modrost, i	se ~ nasm¡hnil"r da
ki ao mu jo razlagala njena akrij za(jrego
usta in lcolikokrat ga je bodri- «obljubila ' sem drugim, da lo njeno živlejnjsko geslo, ki .JQm éU z nj¡mi> __ a raj¿¡ bi
ga ni zatajila nikdar:	| ostala sama s tabo, Andrej. —
••Boj, Andrej! Boj vseT.iu.!_ Spremi me malo!" kar ni a nami! Bolje da umrješ l Od takrat sta bila mnogo stoje, kot da bi moral živeti na rkupaj in obema ao bili dragi kolenih." „	1 ti trenutki. Njuno prijateljstvo
Sedaj je ni imel več. Tu li se je še poglobilo. Ko je An-¡ njo masa kdar
tremi leti ob priliki delavske- poveril odgovorno mesto izve
A m «ritk* bolnii.rke (aur...), dcxi«lj«ne m*Um po.adUm v Not! Kaledoniji («« Pacifik«) n.ni.jo uno delo nego tudi nekaj .<••* «a mabavo, kot j« rasvidno s «ornj« slik«.
iremi teu OD prinai uemvanv poveril uuguvurnu mtrsiu reve- •	, .	.	. arirpi<»l-----"	\ -
*a obhoda, ki se je razvil v de- denca za nezgode. Spočetka ™ nekaJ ^	^ * i"1*** ne T^6 "J!?*1
ŠLstracijo. Dobro se je spo-|mu je bilo delo nepoznano in |	~	^ °
poškodb ob strojih razmeroma! Andrej ni vedel, kaj naj bi I zadnjimi . Poslal je 8 naroč-velika bi značil vaš predlog mu oc.jovoril. Le na Sweo se je nin ter poslal naročilo za 130 za nas prevelik riziko. In de- spomnil in se vprašal, kaj bi izvodov koledarja. Ako vse te nar je predragocen, da bi ga ona naplavila, če bi bila sedaj! prodam, bom naročal druge,
smeli metati proč!--Drži- na njegovem mestu. Tudi rav- pravi v pismu.
mo se določb, ki jih predpisuje natelj se je spomnil nanjo in Na vge one kj ^ prejeH pi. zakon!"	¡Klas mu je postal bolj prija- sma za nabiranje oglasov v ko-
••Pa bi vendar morali na- toljski.	ledar, apeliramo, da se pod-
praviti tako," ni popuatil An- j <.§e nekaj vam bom sveto- vizajo kar najbolj pri zbiranju drej. "Saj bi tovarna pri tem vaj. ne kot ravnatelj, — kot istih. Mnogi go se že odzvali, le malo izgubila!"	Nimam nič proti temu, da v prihodnjih par tednih uipa-
•Več kot mislite! — — A ? zanimate za Sweo, toda ho-jmo, da se bodo tudi ostali. V
Chicagu, poleg upravnika, nabira oglase tudi naš stari zna-
--------------------------------nec Udovičev France ki Pf^ ', Mar nTbila baš ona, ki je akle;
pa vas razumem, ---toaa; niVajena na udobje, ki ji ga j vi, da uspeh ne sme biti slabši njla pakt s Hitlerjem, zato da
Sedaj je ni imel več. Tudi se je še poglobilo. Ko je An-	, ,Vec kot 11Leno Z Z^? i » ^^imate za Sweo toda ho-	mo
jo je pregazila podivjana drej končal študije, je Swea	Pr*v ^ Jra^i nI te' ČCm'	Chi<
tasa IzginUl je, kot da je ni- pri očetu dosegla, da ga je	bl ™ Sic^ |!Zat° % drŽ1 !	bira
dar ni bilo. Ranili so jo pred .prejel v svojo tovarno in mu	žav* P^eznikov. — tocer mojih nasvetov. T - Swea je nec
WENDELL WILLKIE "PODREZAL", DA SO POVSOD ZAČUTILI
(Nadaljevanje a 1. strani.) a se nikjer ne predstavljam, da govorim v imenu koga drugega kakor sebe."
Zgodovinsko "podrezanje"
Toda glede Rusije je odločno poudaril, da ji zavezniki ne pomagajo kolikor bi ji lahko in pridejal k .:vojim besedam nekoliko lumničenja, da ji namenoma ne pomagajo.
V nobeni svoji izjavi ni govoril kot kak angleški ali ameriški torij, nego proti njim.
In ko je šel na Kitaj-ko, jo od ameriške in angleške vlade skoro dobesedno zahteval, da se naj obe od povesti imperializmu v Aziji. Posebno je še naslovil tak apel na Anglijo in očital, da četudi se Kitajska v sedanji vojni najdalj bori, se z *njo še vedno postopa kot z manjvredno deželo. Willkie je navedel nekaj dejstev glede Kitajske in v Londonu ter v Washingtonu so se vsled tega nad njim znova razhudili. Vprašal je v imenu Kitajcev, dali se hoče Anglija izjaviti, da napram Kitajski ne bo več postopala imperialistično, in pa, če sta ji Anglija in Amerika pripravljena pomagati več nego doslej. To je zelo netak-tično, a Willkie si je mislil, da naj človek govori takrat, ko ima priložnost, in ko drezanje kaj zaleže!
Morda se je Willkie ••diskre-ditiral" s temi nastopi kot "Wall street lawyer", pridobil pa si je na ugledu, ker je ris-kiral svojo kožo in svojo bodočnost ter obsodil imperializem in cagavost, ter nezadostno, obotavljajoč o pomoč sovjetski uniji.
Očitki na Rusijo
Naravno, da so tu in v Angliji v napadih na Willkieja deževali očitki tudi na Rusijo.
mrnjal, kako so jo tistega uso- zato težko, — za par mesecev dnega jutra prinesli vso krva- se pa je privadil. Imel je de-vo domov, — ko je mislil, da lovno sobo tik ravnateljeve in je mrtva, pa je še zmogla toli- kadar je bila Swea pri očetu, ko aile, da mu je povedala, kar se je prav gotovo ustavila tudi )i je ležalo na srcu:	pri njem. Neštetokrat se je
"Z mano je končano, An- med delom zalotil v mislih na-
drej!--Ni mi težko umre- njo — in vsakikrat si je pd-
ti, — samo ti mi prisezi, da boš krito priznal, da bi mu bilo ze-delal in žrvel kot sem te uči- lo težko, če bi nenadoma pre-la," je razbral bolj po premi-
ne v korist delavcev.
(Konec prihodnjič.)
od drugih let. Pobrigal se bo, da jih dobi čimveč. Sledimo njemu tudi ostali, pa bo uspeh kot ga ni bilo še nikoli.
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA
Piše CHARLES POGORELEC
Presojanje dogodkov doma in po svetu
(Nadaljevanje s 1. strani.) Norveška je za nacije naj-
stala biti. — Ni ga motilo, dal V Clevelandu je bil zadnjih ¡Saj veste, tista vražja "sen ena j trti oreh ker ima izmed oku-viu	muniu, ua	.... , mrzlica \ k je naš stalen gost pran h dežel največ ugleda,
sta vzraala vsak v svojem sve- par tednov zelo aktiven John iniaiita , m	, J,	^„¿ot«
,	«/v x • vsako leto, da bi jo vrag.. .1 Gestapo in Quisling jo skušata
kanju njenih ustnic, kot iz njenega umirajočega glasu. tu; da je Swea živela v raz-	Kr*4>el. Poslal je 30 naročnin. "Bom, mati! Prisegam!" košju in izobilju ter da ni ve-	med njimi novih in še 3 Nasmehnila se je in mu sti- dela kaj je glad ki ga je on	k , Frftnk Bar_ nila roko. tolikokrat občutil; — ni ga	** ...
motilo, da jo-je videl vsak dan	blc Pa Je P0*1»1 dve v drugi obleki, v drugih okra-| v ChicaRU ni bii0 kaj poseb-
ste lahko brez skrbi glede balanciranja vaše dijete
• Da se obdržite zdrave in čvrste v vojni dobi, je potrebno, da uživate hrano, ki vam nudi obilo zdravstvenih vitaminov, mineralij in protinov. Da se vam pomaga pri izbiri tega so vam na razpolago People Gas prehranjevalni centri.
Lahka priprava jedil
Strokovnjaki domače ekonomije Peoples C as prehranjevalnih centrov vam bodo na razpelago z nasveti o pripravah dobro balanciranih jedil kot so priporočani po. vladnih oddelkih. Na vsako vprašanje o pravilni prehrani boste dobili pravilen odgovor in nasvfet. Vse to je brezplačno.
Trije priročni prostori
Peoples Gas prehranjevalni centri se nahajajo na 122 South Michigan Avenue... 4839 West Irving Park Road... in na 846 West Sixty-Third Street. Zgladite se lahko med tednom — od pondeljka do petka — med 10 uro dopoldne in 4. popoldne. Skušajte nas obiskati kmalu.
Kupujte U. S. Defense znamke v najbližjem uradu Peooles Gas družbe
T rr *v» w t i«	i ukrotiti, pa je odpor proti nji-
Iz Llizabeth, N. ,	ma čl,zdaije hujši. Vrh tega se
la Amalija Oblak 2 na^čnmi ^^	anKiežke-ameriške
ter naročila zadnjo Adamiče- invazjje ker ima baje zavez_
vo knjigo.	nižki vrbovnj &tab Norveško
LouU Barborich, Milwau- i določno v načrtu svojih opera-
je udaril lahko nemoteno > Poljsko in na zapad? Mar ga ni zalagala z železom, žitom in oljem?
Vse to so res žalostna poglavja, a Willkie jih na tej svoji turi ni hotel .poudarjati, pač pa le željo, da ako hočemo zmagati, čemu ne pomagati Sovjetski Uniji ki se osamljena bori z vsem nemškim bojnim molohom.
V "neodvisni" ni drugega kot teror in beda
Nova Hrvatska prinaša govor podpredsednika Paveliče-ve vlade Dfcafera Kulenoviča v Travniku, ki t*di, da v neodvisni hrvaški državi velja le še ena sama politika, ona, katero vodi poglavnik ... Mnogi
8k>h m da «e je voiil« po me-	^dnjih tednov. Par kee> wi!L, 2 nar^nini in 5 o- dj.
«tu v svojem avtomob.lu; -lnaroinin je dobH upr«vnik. 4 ^^ za kole<iar. KrUtin. Pi _ _
~ ''j. " " o PJ"a,^,nK Luk« Gro»er in 3 Frank Zail«, podjavorieu pa dve naročnini Berlinu ie veliko obljubljal in I okraji, v katerih so vladali so-mot o! Se vedno je v1(iel ,n ki jih je dobi, sh(>du v Gi. ^	, ie ludi vražniki. so zdaj osvobojeni
ljubil V Tijej ono proletarko, ki rardu. O. IzrotU je upravi tudi	' , ^	.	^„¡1 A ponesrečilo se mu je kakor bodo osvobojeni tudi
jo je bil «poznal na prvi pred- 3 25 za v tiskovni sk|ad, Frank Cvetan a osrednje : P«""»- ^TiaKažnejšo ob-?ttvi- T»ka i« 4ivel* \"i«<r°- »3.50 za ruski relif in pa pri- Penne (Johnsto^n m okohca) ^^,
V'h	v	m«lih in .«pevke za »^svetno matico je na delu da dob. čmiveč o- Oubo^Hitlerju	^
«rcu.	vse drugo so mu od at 49 snpj, ki mu jih je 1 glasov za koledar. Dozdaj j h f	izvUbanih franco-
b»le malenkosti kijih j« neo- roij, ujnik g John Tancek. Je poslal 7 in zraven tudi 11 ^ de)avcev Pa nočejo tja
vzlic prigovarjanju. Sedaj jih pravi ustaii, temveč banditi, tira v Hitlerjeve tovarne b silo. katere bom nazival "nastaše
Iz Detroita je poslal par naročnin John Zornik in tri o-
naročnin na list.
__Prvenstvo v enkratni po-
ZTouU:^ siljatvi ničnim je to pot od-
glase v Koledar. .nmi«, - y	^ nQvi mora	ehat¡ in rudarji iz
pa je poslal obnovo naročnine ____
7 a mwlnp «Inven-	if i no	v hnkrcnp
paženo puščal mimo sebe. Swea je bila in ostala živa slika matere.
čas prinaša svoje. Mišljenja se spreminjajo in zakrivljajo ob dogodkih, kot se je zakrivil svetovni prostor, ko je padlo ali nastalo v njem prvo telo,
u.; . I Kunttelj sta se pred par dnevi I Pa poklonil v tiskovni si j	'19 oglasov za koledar ter prvo
oni predeli, katere Še zdaj drže... Res je, da se je dogodilo v prvih dneh hrvaške neodvisnosti mnogo negativnih dogodkov. Toda teh niso zakrivili
Zlate majne v Zed. državah
in $7.00 v tiskovni sklad.
zastopnik iz zapadne slovenske metropole. Pueblo, Colo.
Naša dva fanta b. Elyja, i Poslal jih je kar 22, med ka-Minn., John Teran in Jakob | terimi je pet novih, provizijo
tiskovni sklad.
my
njih pa iti na delo v bakrene in svinčene rudnike. VČasi je bilo nasprotno. V vsaki deželi so bili zlati rudniki v času vojne najbolj zaposleni. Od kar
.. . Vem, da ne morete kupovati vsega, kakor poprej. Da se je vse, kar kupujete, zelo podražilo. Vzrok naših težkoč v prehrani so pustošenja, ki jih je zakrivil sovranik v našem ozemlju in nedostatek na-
COMtf AMT MOT W»m »HINT
MHMOWAW Otf K^r
j M T AND C O K f
pa n r

lavci v tovarni in pomagal jim	"K L a S Z
je. kjer je le mogel. Svetoval ^	narožl° za ^ruf
tudi. In dosedaj se mu je Se	en >,r*vi: da ^uh
vedno posrečilo prepričati in !	™ ''j8tlk; keep W,th
pregovoriti ravnatelja,, da je	,he K°od work!
ponesrečencem izplačal od-	Anton Zomik je poslal 9
škodnino. — Le nekaj mu je	naročnin iz domačega okraja
govorilo, da ne bo šlo več dol-	v zapadni Penni in še 4 oglase
go tako po «reči; — da se mu	za koledar. Zdaj je spet na
bo enkrat anotaknilo. In se.mu	agitaciji v Ohiu v naselbinah,
je res. Pri Samsonu.	ki jih ni mogel že prej obis-
Bolj ikot pri vseh drufffoi je	kati. bil uverjen, da se Samsonu ni
old town coming back into our folds again? čas bi že bil, fantje, kaj bi se kujali Se naprej. Saj veste, da je Proletarec val list in bo kot tak tudi ostal.
pa je zlati denarni standard šega pridelka, vsled pomanj-
izgubil svoj "standard", so veliko bolj potrebne druge kovine.
kanja delovnih moči... Prenašati moramo tefcave praznega želodca...
■ m mm •
i'<m ■ ■ ■ ■ • ■ ■ ■ ■ ■■ «i
Max Mart* iz železnega o- g krožja Minnesote je poslal 3 g naročnine. Pravi, da bi rad sto- g ril več, pa ga je bolezen v dru- ^ žini ovirala zadnje čase. Ape-If lira na ostale zastopnike tam, J naj se malo bolj požurijo z •
Rojaki Slovenci!
Reliance Federal Savings & Loan Ass'n
v Chicagu
pripetila nesreča zaradi malomarnosti ali inepazljivoati. Poznal ga je dobro. Le kako uve-ri-ti ravnatelja o tem?
Poskušal je po ovinkih. Ali re je gospod ravnatelj že odločil za nje.gov predlog, ga. je vprašal. Za predlog, da bi po-
Naši sodrugi v klubu št. 118 - Rft K,una v chisholmu. JSZ Strabanu, Pa., ne pozabijo na svoje glasilo. Od pik-! John Petrich, Youngstown,
11«»J	... —-- ---m m	-
agitacijo za Proletarca,^ zlasti J posojuje denar na prve vknjižbe (First Mrrtgages) pod
najugodnejšimi pogoji, in pred vsem, PO NAJNIŽJIH OBRESTIH na zapadni strani mesta Chicage.
i
nika, Iti ao ga imeli zadnje po- j O., mi piše: ''V prigfbu jema-j j	posojil()t obrvite Fe „a noš urad, kateri sluii v
letje. so mu poslali $25.00, ka- la vsotica za tiskovni sklad na-!| ^ ^ :a(1oroljfitro „lover}ske(,a naroda le vaii 34 let.
tero vsoto je poslal naš stari &ega Proletarca, kot sem Ti jo bojevnik John TerSelj.	bil že zadnjič obljubil." Po-
slal je $1.50. Par tednov nazaj
■ ■ ■
IX	I pAnton Shular, Arma, Kana"! ni^jrabno^il naročnliK) za ce- •
višali odškodnino, ki jo ravna-¡ jadikuje, ker mu je slana po-1 ^ |eU) in napoen Adamičevo |t
Točna in poStena postrežba vam je pri naScm podjetju
zagotovljena.
Za Vašo naklonjenost se Vam priporoča
teljitvo izplačuje v primerih	morila "vse te žlahtne roži*
nesreč, — ker so delavci sedaj	ceM, kot fižol, paradiinikc,
premalo zavarovani, — tako-	papriko itd. To je res neugo-
rekoč nezavarovani, dočim je	dno. Toliko dela je bilo z vr-
mo-tnoat poškodb ob strojih	tom, pa pride slana, ali mrčes
razmeroma velika.	ali kar že in vse -uniči. Neka-
Mislil «em o tem,--to-	teri pa smo bili slane silno ve-
knjigo "What's Your Name?
John je bil tu ob "rojstvu" Proletarca in mu je ostal zvest ves čas. Malo je njemu enakih. Daljšega komentarja ni treba.
Martin Judnich. North Chi-
i
da prav zato, ker je možnost j seli, *e celo prepozno je prišla. > cago, tudi noče biti med "temi
LEO JURJEVEC, Sr., predsednik
Reliance Federal Savingt & Loan Ass'n J
1904 West Cermak Road
Phone Canal 3839 i

POROČILA IN RAZPRAVE
bodo in že kontno, da bo na ivttv savl«d«l končni mir Ur pravic« sa male In velike." '
Tako torej Ameriška domo-_J i vina. Njtn urednik James De-
Slcvenski kcngraa. ki Je poj l|T aprila lansko leto. In ako i *>ev*c Je bU d.nejunItJ>' J"!"
kor pove zapisnik, za politično" akcijo in s tem za doven-
KOMENTARJI
RUSKI "MEDVEDI" GIBČNI TUDI V SPOPRIJEMIH Z NACIJSKIMI STROJI
pomenijo nič posebnega zanimanja in če bo tako nadaljevano, bo to spet le ponesrečen poskus. Izmed dopisnikov v Prosveti se je oglasil za stvar Frank Ale^h, ki jo podpira, in pa Prosvetin urednik Ivan Mo-!ek, ki pravi v uvodniku v številki z dne 30. septembra med drugim tole:
Slovenski narodni kongres ▼ Ameriki, ki je sdaj »klican sa 6. decembra t. I. v Clevelandu, bo labko uspešen, če se večina naših orgsnisacij in ustanov resno aavsame sa to.
Cilj tega kongresa je ustanovitev Slovenskega narodnega sveta, v katerem bodo representirani vsi elementi našega življenja v Ameriki, naloga tega sveta (odbora) pa bo. da bo na rasne načine pomagal do sdrusitve vseh Slovencev v starem kraju v avtonomni in demokratični celoti v okvira federalna in demo-kraticae Jugoslavije. Ta naloga je isražena v izjavi, katero je sprejel JPO-SS na svoji sadnji seji dne 12. septembra v Cbicagu, ko se je soglasno isrekel sa sklicanje kongresa.
čikaški ¿lani pomožnega odbora, ki imajo po sklepu na omenjeni seji izvršiti vse potrebne priprave sa ta kongres, imajo le dva dobra meseca Časa. Dela bo veliko, sato pa ti člani potrebujejo vso potrebno kooperacijo vseh onih amerižkih Slovencev, kjer koli so in kar koli aaatopajo, katerim je pri srcu čim večji uspeh slovenskega kongresa in is njega porojene skupne politične akcije sa stari kraj.
Dajmo torej odbornikom kooperacijo namesto polen pod noge — dajmo jim vse dobre, konstruktivne nasvete in pomagajmo jim s najboljšo voljo da bodo priprave sa kongres izvržene čim efektivnejža in bres kak žne zmede. Sodelovanje bo slasti potrebno v Clevelandu kjer se kongres vrži. če bo kongres uspežen bo to tudi develandski naselbini v čast in ponos....................................
Milan Medvesek je izrazil v isti številki Prosvete sledeče mnenje:
Med Slovenci vlada že od vsegs počet k a zmešnjava glede politične »kcije sa Slevenijo. Zmešnjave so krivi v prvi vrsti neareli voditelji, pustolovci, intrigantje, čaatihlepneži etc. Vrhunec že tako velike kenfu-sije pa je bila tista konferenca v Clevelandu. Ker pa se je ta konferenca slučajno vržila v Clevelandu, b» sedaj nekateri naši čiksŽani radi naprtili vso blamaio na slovenakt Cleveland, kar ni požteno. Za blama-žo so odgovorni tisti, ki so vso stvar vodili od sačetka. It ti se doma v Chicagu.
Slovenski kongres se bo končno vrži! v Clevelandu. Ca. je že bil, da se je to končno sklenilo. En dan zborovanja sicer ni veliko, a če se bodo voditrlji tega kongresa v naprej dobro pripravili, bo dovolj časa.
I	A ,
Kritik Milan je v napačnem. Stvar je vodil odbor slovenskih podpornih organizacij, ki je bil ustanovljen na zborovanju njihnih zastopnikov dne
dolgem oklevanju sem in tja ¡je delegiral za. izvršitev skli-sklican na dne 6. decembra v canja sestanka v Clevelandu, Cleveland, je dobil razne od-1 ki rt je vršil letošnjega 7. ju-meve, ki pa, sešteti skupaj, ne! nija, "CikažaneM, je za neuspeh vendarle VES ODBOR odgovoren, Izmenjavali so «ned >abo pisma, se posvetovali z ministri in drugimi, bili v pismeni zvezi z Louisom Adamičem, mudilo se je menda vsem — pripravljenega nič, bil je sestanek, eden še večer prej In sledilo je kar je moralo. Kriv ni odbor v Clevelandu, ki je dne 7, junija mandate sprejel, ampak sklicatelji, ker niso vsega v naprej temeljito pre-udarili in izvršili predpriprave. Ni namreč dovolj, da se pride na sestanek in da na njemu ta in eni govori, nego je potrebno imeti že v naprej pripravljen načrt in pridobiti za nadaljevanje dela odgovorne osebe, ki ne bi posodile le imen, nego se naloge tudi res lotile. Tako pa je bilo vse izvršeno v naglici in mandat je lahko sprejel kdor je hotel in še siliti jih je bilo treba, da so kandidaturo sprejeli. Opozicija bo vedno, tudi če bi bila stvar še tako vzorno začeta in zasnovana. A kadar sklicatelji mečejo polena pod noge za kako dobro zamišljeno stvar samemu sebi, ne morejo pričakovati drugega kot neuspeh in razočaranja.
ski kongres. Vsled odborovih ponesrečenih potez je Debevec h njega izstopil in dejal, da pri "mrtvi stvari" noče sodejo-i vati, je pa priporočil odboru slovenske sekcije JPO, da naj prične znova in mu obljubil pomagati. V dobrem mesecu se je premislil.
"A. D." ni edina, ki menja svoja mnenja. Avtor te kolone je takoj po porazu Jugoslavije poudarjal, da bi »bila v danih razmerah pomoč Sloveniji in ostali Jugoslaviji NAJBOLJ | potrebna politična akcija. To je na prvem sestanku v tak namen mesece pozneje poudaril tudi Etbin Kristan. Toda predstavniki slovenskih podpornih oiuanizacij, ki so se zbrali na svoj prvi sestanek dne 19. a-prila in potem na drugem 10. maja lansko leto, so bili odločno zoper politična prizadevanja, nego SAMO za relifno akcijo. Vincenc Cainkar je dne 10. maja lansko leto v Clevelandu poudarjal, da se je treba slovenski sekciji JPO strogo paziti, da ne bo izrabljaš)* __
v kake politične namene. "Na-	■
ša akcija je relifna in mora ta- K temu je dodal še običajne ameriško vlado, naj poskrbi, ka ostati," je naglasih Ta nje- po*drave in dolgega govora je da ostanejo "tam kjer so"? gova izjava je bila popolnoma bjl0 konec> Vzlic temu ne bi Kaj prida demokratične zrelo-v skladu s resolucijo, ki so jo bij0 napačna, ¿e bi ga tam čulo »ti ti slovenski politiki res ne sprejeli na prvem sestanku	-	g	r--	'	|	fa
dne 19. aprila lansko leto
Ruski vojaki so v odporu proti letožnji nemški ofeasivi pokazali toliko junaštva, da je Hitler a svojim generalnim Štabom vred »pat presenečen. Lani je vpil: "Le čemu se ti bedasti Rusi silijo pred naše stroje (n padajo kakor kina je pred koscem!' Ko je lani oznanil, da je rdečo armado stri za suierom, ima s njo letos opravka kakor da jo 'od mrtvih vstala". Sovjetska armada se sopor napadalca bori kakor se ni pred tako mogočno silo že nobena v moderni ag ode vini. Na gornji sliki na desni je major A. Capajev, sin slovitega junaka is ruske civilne vojno, ko je kil sa svoje drsno čine v sedanji vojni odlikovan s redom rdečega ban dara.
no med nami. Za nas, med našim ljudstvom, ne bo naših aktivnosti nihče uveljavljal, ako jih mi ne bomo. To je dobro, bolj in bolj pred
mnogo ljudi. A so redki, ki izkazujejo, še manj pa zrelo- da imamo
v imajo radio prejemnike in še za demokratično akcijo. očmi. Ameriška domovina z dne 7. | Chicaigu. Dalekovidnosti in re<Jki oni w ^ mor€jo ali Jugoslavijo je zadela tra-l -
oktobra pravi v uvodniku, pod ! preudarnosti med njimi ni bi-	. . ^ ¿Uko dobre gedija kakor v tolikšni meri le Nekaj 0 naših Drimamih
naslovom "Sedaj niso časi za lo, nego le pošten smoter, da d& skoa| njjh dobe ^ it Poljsko in Grčijo v vsi Evropi, volitvah kongres \ da je proti sklicanju se nabere črmvečji sklad v po- inozemMva ^ ker že govori R^ita i« ne samo od vnanjih slovenskega narodnega zbora moč stari domovini. V prejšnji kratkovalnem radio siste-> moči« ne*<> tudi od vznotraj.
in utemeljuje to svoje stališče I svetovni vojni se te vrste kam-
Milwaukee Wis. — V tej
.	državi se tre v sedanji kampa-
. .	.	ftW11 , . mt. ...	. i mu Jugoslovanom ta ali oni, I?.1 P* * e stan Jugoslovanski jni na en ali dm? nutin kar
med drugim s sledečimi argu- panje «h» Trtfle m 1 mi m med ^ ^ dya 5l^enska d plomaciji. Jugoslovanski po- kakih pet 8trank:* glaviie g
drugi strani tako površno e x:il	riamV K«n.dant,n Roti/ v re|Kibli'kanska, demokratska,
progresivna, socialistična in
"Nase mnenje in tudi mnenje več odličnih Clevelandčanov je, da sedaj niso časi da bi se vržili kaki slo ven* ski polltičrl kongresi. Lansko lato pač, a sdaj ne. Vsrok, da smo proti sklicanju kongresa je sedaj v prvi vrsti ta, da morajo biti vse naše akcije, pa naj bodo že taka ali take, cbrnjene samo v eno smer in ta je, da posvetimo vae svoje sile sa vojni napor Zed. držav. Ameriški državljani slovenskega porekla se ne sme- ¡ iro sdaj ukvarjati i nobeno staro-krajsko politiko, s nobenimi drugimi erohler*! kot s temi, sa katere se moramo brigati kot amerižki državljani.
Kar se tiče politične akcije sa stari kraj v Ameriški javnosti, naj bi jo vodita jvfoslovauska vlada v ubež-~-Ítvu. Ona ima sredstva na raspóla-go ir ker je prisnana, bo med zaveznici upoštevana, se ve, če jugoslovanska vlada sama ve kaj koče. Pa men-c*a nr! Tudi v jugoslovanski vladi so atranke. Pa kako bi ne bil*, ¿a je pa vsa vlada sestavljena is sam ik
na drug. stran, tako povr.no. franeiškana kaj, ¿e bi mini_ kakor sedaj, nego smotreno, ster Snoj krbe, da bi vsaka stran s svojim progra- enkrat ~ d0cialist Etbin
mom m cilji do konca.	Kristan, katerega pozna Um
Ni še vse zamujeno 1 A ne- relo mnogo Slovencev, pa tudi varnost je le, da se bodo za-1 Hrvatov in Srbov. Tako bi Slo-mude nadaljevale. Zaupanja venci tam čez namesto zgolj
strank. Srbi imajo menda kar žeat rasrih strank v vladi.
Z resolucijami in kongresi ne bomo izvojevali zmag. Resolucije so nekaj fras na papirju, ki ne naležejo rič in ne pomenijo nič. Treba je dola, treba jo akcija, treba je napora in žrtev, ako kočeme obraniti avo-
r
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO
1
99
I
Naslov zc list in tajništvo je:	a
26.17 So. Lawndale Avenue t Chicago, Illinois	Ç
NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA
Naročnina sa Združene države (isven Chicaga) I« Kanado 96.00 na letos 93.00 aa pol letat 91.S0 sa četrt leta; sa Chicago i« Cicaro 97.S0 za celo letet 93.75 sa pol letai sa inosemstvo 19.00
in prisrčnosti manjka in razočaranja motijo.
J. S. Z. je bila v dobi prejšnje vojne močna organizacija. Z raslombo med ljudstvom se je lotila borbe za pravično rešitev jugoslovanskega vprašanja iskreno, navdušeno in na vodstvu so bili sposobni ljudje, ki jim ni bilo treba menjati nazorov zdaj tako zdaj drugače. Take JSZ sedaj pogrešamo. Le njeno jedro je ostalo. Eni so se umaknili iz nje, ker so bili v to naščuvani od zunaj, drugi vsled razočaranja "nad vsem skupaj", tretji vsled starosti, in nekateri pa tudi vsled materijalizma. Cemu bi se ubijali, bo si rekli. Je lepše doma, ali kjer že! Kar jih je ostalo zvestih in delavnih, je malo število, veliko več pa je somišljenikov. Ce bi ti pomagali, pa <bi morda bili v stanu napraviti konec sedanji zmedi, ko ni nihče več ne ptič ne miš, in bi se lahko zedinili kjer je zedinjenje v skupne namene mogoče, drugače pa bi delali vsaka smer za svoje ideale in smotre. Le po teh potih gre napredek človeštva in posameznih narodov.
Rev. Kazimir Zakrajsek je objavil v Glasilu KSKJ dne 7. oktobra svoj «govor, ki ga je imel na radio postaji za krat-kovalno oddajo Slovencem v Evropi in "kjerkoli se nahajajo", kakor je dejal. Aran-žmo za to oddajo je izvriil minister Franc Snoj. Kazimir je govoril sentimentalno, tolažil-no in obetajoče kot frančiškanski pridigar, namesto kot bojevnik. Saj je bilo v njemu vrani veliko razborite£a v besedah. A ne v tem slučaju. Svoj govor je zaključil:
.. Kakor prerok Jeremija svojemu židovskemu narodu takrat v njegovem enakem trpljenju, tako Idičem tebi, slovenski narod danes is Amerike v imenu vseh ameriških Slovencev, da, vse Amerike: Obrni se k svojemu Bogu I Zaupaj vanjl Vetra ja j 1 Trpi t In rešitev je gotova!*'
nabožnih Čuli tudi govor izkušenega socialista.
Hrvati imajo s svojim narodnim kongresom še več tež-koč kakor Slovenci. Med njimi so vzrok največ politična trenja, spletke ali pa "osebne ambicije". Sicer pa M. Medve-šek že v »prej citiranem njegovem stavku ugotavlja, da veja enak vzrok glede politične akcije v pomoč staremu kraju udi med Slovenci. Smo pač za Špetire "edinstveni troimeni narod."
"A. D.*\ oziroma J. Debevec v Clevelandu vabi jugoslovansko vlado v Londonu, naj se vsa preseli v Ameriko, češ, tu-taj j« mogoče kaj doseči, zato je grof Sforza delaven tu, ne v Angliji, in enako njegovi pomočniki. Enako habsburški Oto. Pišeio v ameriške revije in dnevnike in predavajo na shodih v Ameriki, ker tu nji-h<Ao delo kaj pomeni, tam (v Angliji) ne bi dosti. Torej čemu trati jugoslovanska vlada svoj čas v Londonu, vprašuje Debevec, in jim klice: "Pridite sem in začnit? kovati svoje že-ezo tukaj, kjer je žerjavica,, jeklo in nakovalo..." — Isti Debevec je objavil v svojem listu 21. sept, poročilo Johna Lokarja o sestanku pri Elmer-ju Da visu, na katerem menda navzoči ni*o govorili o članih jugoslovanske vlade nič kaj u-godno. In v Enakopravnosti istega datuma je rečeno v «ličnem Lokarjevem poročilu o sestanku med drugim:
"...Nato se je obrnil Lokar na pomožnega državnega tajnika ter mu dejalt Gospod pomožni državni tajnik, mi Slovenci smo naveličani večnega poslušanja rasnih jugoslovanskih ambasadorjev In njim podobnih ljudi, ki prihajajo neprestano med nas in na« uČe kako naj vodimo svoje posle in sadove. Prej ko bo val depertment spoznal, da bo na celo-kupnost bolje, če ostanejo tam, ka mor spadajo, tem bolje bo."
Kako se to Lokarjevo stali šče (ki je morda tudi Županovo) ujema t. Debevčevim, ki vabi sem še ostale "ambasadorje"? Kako naj delujejo, če jih eden vabi, drugi pa poziva
slanik Konstantin Fotič v Washingtonu je bil povišan v stopnjo ambasadorja. Jurij Kolombatovič, ki je bil pred leti jugoslovanski generalni konzul v Chicagu, in bil potem vsled bojev v svojem krogu poklican "v novo službo" v
koplačevalce $200 mesečno. Governerski prostori v Madi-sonu pa so prazni. Zanj je seveda priličnejše imeti urad v Milwaukeeju nego iti v Madison. Kajti v Milwaukeeju so tudi njegove tovarne. Celo dnevnik "Milwaukee Journal" je pisal o tem in zoper njemu, pa je bilo vse zastonj. Heil je dobil nominacijo.
Demokratska stranka pred primarnimi volitvami ni bila kaj posebno aktivna, razen da je im«la dva kandidata za go-vemerja. Eden izmed njm je bil prejinji progresivec, ki je kandidiral na demokratski listi in dobil nominacijo.
Zatem pa je nastal med demokrati ogenj v strehi. Predzadnji teden, ko so imeli v Ma-disonu konvencijo za sestavo takozvane platforme, sta zadnji dan ostala k dvorani le še dva delegata, dva reporterja in čistilec (janitor) dvorane. List "Journal" je naslednji dan prinesel nju sliko (karton), kako sta zapustila kon-venčno sobo vsak pri drugih vratih in vzela vsak svoj kos osla — eden glavo, drug: rep. To pomeni, da je dem. stranka razcepljena.
Tudi progresivci niso vodili dosti propagande. Imeli so nekaj shodov v agitaciji za go-vernerskega kandidata, socialisti pa sploh niso imeli nikakršne prave agitacije. Za primarne volitve jim je fploh treba ni bilo, ker med socialističnimi kandidati ni bilo trenja in je imela stranka v vsak urad le enega nominiranca.
Po primarnih volitvah so bili izdani zanje letaki. A kampanja bo težka. Smo brez angleškega časopisa in v tem ozi-ru se socialistični kandidati nimajo kam obrniti. Za radio programe v kampanjske namene pa tudi ni denarja.
Tu je sicer pričel izhajati tednik, ki se imenuje Labor News. Izdajajo ga unije AFL, je pa strogo nestrankarski. Ne priporočil nobeni
komunistična.
Zanimanje zanje Y primarnih volitvah ni bilo posebnega. Pravzaprav nikakršnega. Iz-: priobčuje padle so kot smo pričakovali, stranki v korist. Saj tako pravi
Zmagali so v njih reakcionar-
Beogradu, se je tz Jugoslavije ni republikanci. Dva. ki sta .«rečno izmuznil in bil nedavno kandidirala v kongres v 4. in v imenovan za konzula nekje v 5 di8triktu (milwauški okraj) Južni Ameriki. Dosedanji ge-1 gta poznana nasprotnika Roo-neralni konzul dr. Pero čabrič | seveUove poUtike in njegove
v Chicagu je bil imenovan z» j administracije. Eden izmed generalnega konzula v Mon-
trealu, v Kanadi. Tite! ima enak kakor tu, a* v poziciji je veliko izgubil. Jugoslovanov tam ni, oziroma prav malo, v
nju je poslanec že zdaj. Njegov rekord pred 7. decembrom 1941 je 100-odstotno proti sedanji zvezni vladi. Drugi je star politik, ki je bil
čikaškem področju jugoslo-» člaft zbornice v času Hoover-van-kega konzulata pa na ti-!j^e administracije. On se je soče. Za poslanika pri kanad-! pred to vojno družil z bundov-
ski vladi je v tem letu postal Izidor Cankar, ki je bil prej poslanik v Argentini. Od tam smo kdaj slišali o njemu, iz Kanade pa še prav malo. To sicer sedaj ni zanimivo, bo pa, kadar bo kdo ime! pravico in moč vprašati za vzroke medvojne politike zamejne vlade in za njene račune.
Rev. Trunk se v "Ara. Slovencu" krega zaradi nečesa v Proletarcu, kar sploh ni bilo objavljenega v njemu, ali pa je napačno bral in Se bolj nao-pak razumel. Skoda prostora, ki ga trati » tako polemiko!
List "Gardista" na Slovaškem zahteva, da se vse Cehe deportira s Slovaške v njihni stari kraj" češko in Moravsko. "Slovaško je potrebno o-čistiti ne samo Židov kn komunistov, nego tudi Cehov," pravi "Gardista". — "Nova Hrvatska" v Paveličevi "nezavi-sni" pa zahteva počiščenje s tistimi Hrvati, ki vrtrajajo pri pravoslavni veri zato, ker hočejo veljati za Srbe namesto za katoliške Hrvate. Ce čita-telj vse to preudari pametno, bo videl in rekel: "Razuma, le razuma in zdrave pameti manjka ljudem.'
"Milwaukee" se v Proletarcu le malokdaj oglasi. Včasi Frank Puncer, ki je žgoč, konstruktiven kritik, zato, ker ne samo kritizira, nego dela. V tej Številki pa se je po dolgem času oglasila v dveh dopisih Kristina Podjavorftek. S časoma se bomo torej spet vsi sporazumeli, da je naše delo skupno ne samo za socializem > širnem smislu, nego še poseb
ci in govoril na njihnih shodih. Vse to je bilo objavljeno v časopisju. Ljudje, ki količkaj či-tajo, so zlahka vedeli, kdo sta, pa so jima vseeno dali večino.
Tudi sedanji governer Heil je zmagal v kampanji za ponovno kandidaturo na governerski stolec. Ko je pred dve-mi leti vodil kampanjo za svojo izvolitev, je v vsakem govoru poudarjal, jja zanj ne bo tretjega termina". Letos pa, ko je prišel čas volilnega boja, pa se je glede tretjega termina lope izgovoril, "da ga ie stranka nominirala". Heil je kandidat republikanske stranke. Nominiran je bil na konvenciji, ki jo je on kontroliral. Tako je znova kandidat.
Slabšega governerja Wisconsin še ni imel kakor je on. Smeši sebe in državo kadarkoli usta o<Jpre. Vsekrižem poročajo, da zanemarja državne posle da je kaj. Prvi dve leti njegove službe je bil v izmed 365 dni njegove obligatne službe v uradu v Madisomi samo 78 dni. Ko so mu to potem predbaeivali, si je najel urad v Milwaukeeju, kar stane dav.
v svojem geslu. Priporoča pa — ali po ameriško — "indorsi-ra" izbrane kandidate, negle-de kateri stranki ta ali oni pripada. Ce je to "nestrankar-stvo", naj presoja vsak sam.
V Wisconsinu imamo čudne volilce. Pred dvemi leti so glasovali-tako, da so kar tri politične stranke izšle zmagoslavno iz boja. Večino za predsednika USA je prejel Roosevelt, demokrat, za zveznega senatorja progresivec Robert M. La Follete, za guvernerja pa republikanec Julius P. Heil.
Pri letošnjih volitvah meseca novembra bo drugače. Saj sedaj še tako izgleda, da se bo val volilcev obrnil na republikansko stran. Na republikanski listi kandidatov je bilo v primarnih volitvah med drugimi nekaj prejšnjih demokratov, progresivcev, in pa regularni republikanci. Se celo e-" den bivših socialistov je bil na nji. Seve, da so se vsi nadejali zmage. A poraženi so bili vsi "usiljivci" razen enega, ki je pa že pred dvemi leti uskočil iz progresivne v republikansko stranko ter se uveljavil v nji.
Po volitvah v novembru poročam kaj več.
Christina Podjavoršek.
pa
Pester spored
Prihodnjo nedeljo bo v čaško-amerižki dvomnl predvajan pe«ter koncertni spored, v katerem bo sodelovala tudi snana soprsnistka Ann Beni«rer, abor "Prežefen", tambura-žki abor Javor itd.
Koncert bo prirejen pod avspicijo J. Palandechevlh dveh časopisov. Prične se ob 2. pop.
ZA LIČNE TISKOVINE
SE v® JfflBiTO^a«
Adria Printing Co.
1838 N. RALSTED STREET, CHICAGO, ILL.
TW. MOHAWK «707
PROLETASEC
SE TISKA PRI NAS
ZA VELIK NARODNI KONGRES
Apeol na jednote in zveze, društva in klube in vse, slovenske ustanove v Ameriki
Kot te znano, smo ameriški ki je bila že objavljena v vseh Slovenci takoj po invaziji Ju- nj^ih listih, go.davije po totalltarskih, na-cifasi tičnih tolovajih sklicali predstavnike naših večjih podpornih organizacij na konferenco. da ¿e posvetujemo, kaj
Kaj bo z ubežnimi in zajetimi
po ?
(Nadaljevanje z 2. atrani.) I nekl^LS' ft*''1? tem T*™	- Z^IZZ^U^^M^^'^
«¡«.m. po ustanovitvi driave »»vljaUavoje opom.ne.	• p"rjrb^ne t„topnikt jpelirimo. naj skuiajo ob vsaki ugo dni ,'i>
Apeliramo torej na glavne j Ja/^./.i^So^S V ' ,e 'v r*zko*je I _________-	' P'**»«* "mu "««• »""P™ /> "•«*»« "T
odbore v eb slovenskih jetinot prejjnji Srbiji ^ biu Karadtor-
r^HiiSrT^^lmenikzastopnikov Proletarca
preobrniti. Od Postojne do| Kdor želi prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Prole-Ljubljane pa so tudi mnogi re- far(U pr0(jaja(j Ani. družinski koledar broiure in knjige, naf pike
in zve* in sploh centraliziranih organizacij, kakor tudi na vsa krajevna društva in klube
bi bilo najbolj primerno in za- teh o-ganizacij, na sam<»toj-	občevanju
eno možno storiti za naAe ne-! na druAtva in klube, gospodar-	„^.-vili ^ i® to
,u«ne brate in sestre v starem ska, politična in prosvetna dni- ^i^ Jugoslaviji st jejo
kraju v teh usodnih časih.1 Itva, kooperative ter slovenske
Krut sovražnik je s peklensko	ujtanove vsake vrste, da veli-
silo ognja in jekla vdrl v naše	kodu&no podpro to akcijo in
rojstne kraje, razdejal neštete	pciljejo svoje «zastopnike na vaji in mesta in oropal sloven- lo venski narodni kongres; * ko ljudstvo vsega, dasi ni ho- vsako posamezno društvo, klub
telo nikomur nič slabega, pač	ali ustanova lahko pošlje ene-
pa ohraniti le svoje in v miru živeti s svojimi sosedi.
Na tistem sestanku v Chicagu 19. aprila 1941 smo priSli do zaključka, da ameriški Slovenci moramo nekaj storiti in
ga delegata; dalje so povabljeni uredniki vseh slovenskih listov, da se udeleže kongresa. Kjer posamezna društva ali usfanove ne morejo poslati
ži zelo preprosti ljudje in se m?i narodom rvobedno gibali.: Posebno kralj Peter 1. je bil de-
A v spremenilo. Kralja in njegovo sorodstvo so dvignili v višine in dvorni sijaj v mladi Jugoslaviji je rasel kakor malokje. Vzdrževanje kraljevega doma je (
4alo jugodovan-ke d«vkopla- ^ft^J £ RUopljJ in tako
č*valce vtč kot	Sela^ie spet vladar. Nekaj
ftke davkoplačevalce Pred ed- ^ ^^ v<^akoy ^ je ^
nik njihne republike. fte celo z	.vetoviice, ker mu je so-
mladim Petrom je imela kra
dvora.
Haile Selaaaie
Edini, ki je v tej vojni dobi) svoj prestol, in suoj dvor, je Huile Sel«¿sie. Italijani so mnogo njegovih podanikov pobili in z etiopskim ljudstvom *o zelo kruto ravnali. A ob enem so zgradili precej eeat in tudi Se-laisiejev dwr so baje spremenili v moderno palačo. AngkCke čete ro pred nekaj
Ijevina po Aleksandrovi amrti več stroškov kot pa jih ima s svojim predsednikom najmogočnejša in najbogatejša repu-
svojega delegata, se lahko smo izjavili, da mi " ne bi bi« I družijo vse slovenske	na *vetuJ
vredni svobode in zaščite, ki jo 2acliexll? ustanove v naselbini y monarhijah mora ij^tvo uživ amo v tej demokratični!ni Pijejo enega delegata, deieli, nevredni bi bili naiiva ^roeke deU^ata trpe organi-civiliziranih ljudi in še manj
vredni, da se prištevamo slovenski narodnosti ali sploh, da nam je za kakšno načelo pravičnosti in človeško dostojanstvo—če ne bi, zgroženi nad velehudodelstvom, izvršenim z
zacije same. Povabljeni so vsi in apeliramo na vse ne glede na pripadnost ali prepričanje. Naša stara domovina je v strašni nesreči in še v večji nevarnosti za bodočnost. Nesrečna Slovenija obupno kliče svoje
vzdrževati ne samo vladarja in njegovo dfužino, nego tudi vse
nepopisnim cinizmom nad Ju-!™1?™ in hčere. Y	Ame~
goslavijo, najogorčenejše ob- i r,kl na Pomo* * ml te*a
. odili tega barbarstva nacijske r memo odrečl' Sk,^.no mora* .................____________, w	lirillul
N<ynčije in fašistične Italije in I	imeli zaprtega nekje v Srbiji.; di njegov sin Peter nikoli pri
delevanje Anglije neobhodno potrebno.
Komedija hrvatskega «¿Ueatva» Najbolj žalostna figura med VAerni kralji, pretendenti in
psevdov 1 adarji je ".sedanji hr-vatski kralj". Imenoval se je njegevo daljno in bližnje so- menda vojvoda Spoleto, nato je rodstvo. ter drago plačevati za po porazu Jugoalavije postal dvorni pomp.	"veličanstvo", a na zagrebški
Koliko članov ima sedaj dom dvor si ae upa	"foglav-
jui/o-lovan.-kega kralja, piacu nik" Pavelič se je torej v pro-ni točno znano. Peter ima dva ¿njj ^ italijanskega kralja, da brata, mater, ki je vdova, in Laj nakloni Hrvatcin vladarja merda je še iiv brat njegovega fz r^ Havo^ke dltfirtije pre-očeta, ki so ga valed njegovih naglil. Četudi ni bil med Hrvati brutalnih dejanj nad častniki ne pokojni Aleksander, ne mia-
■ RAZGOVORI
(Nadaljevanje z 2. Rtrani.)
nelo čez gorovja. Ogenj, katerega so zanetili Sehuoanci med deskami, je bil v naglici pogašen. Dve uri potem je marširala celotna rdeča armada čez most v deželo Sehuan. San Fr*a«Wai A. Lekaa«. Za to delo so dobili ti prostovoljci, kar jih je ostalo živih, odlikovanje "zlate zvezde", najvišje odlikovanje v kitajski ideči armadi. Leta pozneje jih je par izmed njih srečal Edgar Snow, kateri se je čudil njih mladosti. Vsak teh je bil manj kot petindvajset let star.
kegi slovenskega zavednega delavca agitiratt >za svoje glasile Proletarec.
Ako je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili.
Krt bel in J»:-eph
CALIFORNIA.
Fontana: Anton IUn«ie1. Oakland* Anton Tomi¡¿. Los Angelc»! Franit Novak.
COLORADO.
Created Uutt«: Ani. SloboUnik. Piffcblo: I.udvifl: Yoxcy. Waldenburg in ««Wolicat Frank 1.
Tontkj¿.
ILLINOIS. CMcagoi Fiank Bizjak, Joseph Oblak, Chan. PoKortlec, Peter Verhovnik. Fiartk Zaitz in John Rak.
Cic«ro'B«rwynt Krikvitia Turpin. (Nadaljevanje V eni prihod- La Salle »r okolic«! Anton lldovich.
Springftrld: J M"/it f)via in Johl)
GnHkk. Vir Jen: Fi. I !e \ sich. Waukegan-No. Chicago: Murtin Jud-nieh.
INDIANA.
ako ne bi iz dna naših src pri~ vrele najgorkejše simpatije do naše poteptane in ponižane stare domov ine.
To nas je dovedlo, da smo
na tistem sestanku organizira- ¡ nove v Amerlk¡. Posebnega pi-
iika sni J^a8\UlovenskeVgea ' Dalje ^ skrbfU	I ijubljen. sta bila na Hrvatom
naroda!	«»«venskega	^ njefOVO ženo ter ^|vt,ndarle veliko varnejša, kot
To je edini poziv na posamezna društva in federacije, klube in druge slovenske usta-
rodnike in za člane bivše črno- pa bi mogel' biti 4velifanstvo"
Spoleto.
Ampak Hrvatje morajo no-
li Jugoslovanski pomožni odbor slovenske sekcije, katerega tvorijo vse naše večje podporne organizacije. Kakor že
ime samo pove, je namen te or- j r^nikov naših listov, ganizacije zbirati prispevke in	. t .	, f ,
sploh skrbeti za dohodke sku-| Jugoslovanski pomožni od-pnega pomožnega skiada, « ! ^o«" ^lovensie« sekcije:
smenega poziva ali vabila ne
bo, ker je to nemogoče v našem slučaju; prav tako ne bo nobenega posebnega vabila u-
V. Cainkar. Mary PriaUnd, Joseph Z alar, Leo Jurjovec. Anton Krapenc, John Er-menc.
katerega bomo mogli nuditi gmotno pomoč najpotrebnejšim v starem kraju, ko pride čas za to. V tem oziru smo bili aktivni ves čas in tudi smo že
zbrali prilično vsoto.	Slovenski sociolistični
Toda to ne zadostuje. Naci-'k|ub v Milwaukeeju
fašistični tolovaji so slovenski . .. . .__
narod ne samo oropali in za-	kartno zabavo
sužnjili, temveč ga mučijo, | Milwaukee, Wi«. — Sloven-morijo in izpeljujejo ter gro- skj socialistični klub priredi zijo slovenski živelj popolno- kartno zabavo v nedeljo dne ma iztrebiti in vso Slovenijo i. nov. Vršila se bo v šoštari-kar izbrisati z zemljevida, j ¿eVi dvorani. Z igranjem se
Vpričo teh strašnih dejstev in nezaslišanih krivic torej ne zadostuje samo materialna pomoč od naše strani, temveč je prišel čas, ko se moramo ameriški Slovenci potegniti za svoje brate k) sestre tudi pri raznih političnih oblasteh ter pomagati stari domovini tudi na
pridne ob 2. pop.
Vsi prijatelji te vrste razvedrila ste vabljeni, da se je udeležite. Zmagovalci bodo deležni lepih nagrad.
Christina Podjavoriek.
Glas iz države Utah
ta način. Kajti mi smo še edini V nekdaj dokaj živahni slo-
ki lahko
Slovenci, govorimo in protestiramo, in ki tudi — ako bomo nastopili strnjeni za našo veliko stvar— moremo nekaj doseči.
Potrebno je torej, da se za pravice in rešitev slovenskega naroda v starem kraju organiziramo tudi politično. Potrebno je, da imamo živo, energično politično akcijo ter za to sposoben odbor, ki bo imel mandat širših plasti slovenskega naroda v Ameriki. Zato je potrebno, da se skliče slovenski narodni kongres. In ko se ie na zadnji seji JPO-SS razpravljalo o po Slovenski ženski zvezi predloženi resoluciji z zahtevo za tak kongres, je po potrebni razpravi bilo#odobreno, da se narodni kongres ameriških Slovencev vrši 6. decembra v Clevelandu, na katerem bodo imele pravico do dclegaLstva vse centralizirane organizacije po svojih odborih, v '.ako društvo in klub in sploh lokalne slovenske organizacije in ustanove vsake vrste ter vsi slovenski listi, in je bila V to svrho sprejeta izjava, kot nekak preliminarni program,
svobodno | venski naselbini Murray, Utah, je imel Proletarec le tu pa tam po nekaj naročnikov. Polagoma so izumrli, ali pa se preselili. Nekateri so še naročniki, eden izmed njih je John Ma-lich v Murrayju. Temu listu je zvest, ker piše po njegovem prepričanju. ' Pravi, da bi za Proletarca kaj storil, pa da tam ni mogoče.* Obljublja, da cftane še naprej naročnik, pošilja pozdrave in nam želi uspeh.
Nemci praznijo tudi muzeje
Iz Zagreba poročajo, da so Paveltfeve oblasti zapfle veliki driavni muzaj. Vredno pojasnilo trdi, da je prišlo do ¿9-tvoritve zaradi ppmanjkapja osqbja. Resnica a je, da je nemška komisija prišla pregledati ta muzej in »javila, da »o mnoKi predmeti bili poslani tja iz Nemčije po krivdnih potih in da je zdaj prifcl čas, da se jih »oi>*t vrne v Nemčijo. Nemci pl*nU« M* Mmetniške in zgpdffyinskp predmete svojih lastnih "bratov po orožju .
naaiiii
■ Prva slovenska
pralnica ae priporofc* rojakpi« v Običaju. ^
■	Cicero In Berwyoq.	a
i Parkview LiwimIi? < »* |
■	FRANK GRILL in JOSEPH KOiDRIfy. Fina p. »atreiba — Cene smerne -r	■
gorske dinastije.
Slabo vložen denar
Ako se pomisli, da so to revne dežele, so dvori zanje silno drag" "lukima". Drugo zlo je, da je producirala le malokatera vladarska hiša koga, ki bi bil vreden saj plače kakega predsednika. Njihova glavna skrb je Že mnogo desetletij, kako si varovati kožo, živeti v razkošju, in imeti dovolj prihrankov v inozemstvu za slučaj, da bi bilo treba pobegniti. Kajti čeprav vsi kralji zatrjujejo, da so 'Vladarji po milosti božji in volji naroda", v te besede nič kaj ne verjamejo.
Vsi pa verjamejo, da tudi če 1 so kdaj prisiljeni bežati, imajo do svojega trona po božjih po-r tava h še vedno pravico in si prizadevajo, da jih dobe na^aj.
Oton še sanja o povratku
Eden teh je na primer nadvojvoda Oto, ki deluje v Ameriki, y Kanadi in v Angliji, da se mu po zmagi zaveznikov o-mogoči priti nazaj na habsburški prestol. V teh naporih mu pridno pomaga katoliška cerkev, kajti Vatikan Avstro-Ogr-ske jako pogreša. Bila je namreč naj mogočne jšp katoliška država v Evropi. Otonu so vrata odprta v "najodliénejée" a-meriške klube, v katerih predava o potrebi obnovitve take države, kakor je bila pod Habsburžani. Veliko kongrea-nikov in senatorjev ga oeebno perna, sprejemajo ga radi visoki cerkveni dostojanstveniki, in tudi v državnem departmentu ter v beli hiši ni tujec.
Človek pa. ki veruje in deluje za demokratično ureditev sveta, se vprašuje:
" Kaj pa je ta-le fant, ta Oto Habsburg storil dobrega ali koristnega za ljudstvo bodisi v Avstriji ali kjerkoli?" In odgovor je: "Popolnoma nič!" On deluje zase za povratek na dvor. V sipominu so mu gradovi, palače, parki in gozdovi, ki so bili posest in zemski ra i njegovih prednikov, in po dBnasti-čnem pravihi smatra, da so mu» prestol ukradli in ga oropali dedščine, ki bi jo moral dobiti po svojemu očetu.
Oto je torej demokraciji nevarna oseba, ker ima mogočno za^lombo med onimi, ki jo propagirajo in obljubljajo, misleč, da je "demokracija** tisto kar je bilo v teh monarhijah, ne pa ljudovlada v pravem pomenu be«iede. »
vega kralja vseeno plačevati, čeprav ga ne marajo. Pavelič jim sicer ne pripoveduje o tem, niti ne o računih, ker v Mneza-visni*' poglavnik ni odgovoren svojemu narodu, nego vrhovnemu poglavarju Hitlerju.
Dvorjani ostanek trrane prostosti
Kraljem in njihovem aorod-«*vu, niti ne potomcem odstavljenih vladarjev, ni zameriti, če bi radi živeli v rajanju in
njih številk.)
Ruaki relif
Opozarja m sodruge, da pi ogledajo, kjer je prilika, dva zadnja sovjetska filma: "Guerilla Brigade", ter "This is our Enemy".
Za ruski relif sem prejel iz Girarda, Ohio $3.50. Prispevali so jo Anton Pišler, Cort-1 land, O., $2.50 in Anton Kra-šovec, Girard, O. $1. Skupaj $3.50.
To svoto je nabral in izročil s. Franku Zaitzu John Tan-cek. Iskrena hvala.
Sodrugi in sodružice, oglasite se še kaj! Kadar čitate o Staling radu—epomnite se Rusije! Kaj pa naši somišljeniki na zapadu? Že dolgo nisem nič slišal od njih.
U. M. W. SLEDILA UKAZU LEVVISA ZA IZSTOP IZ CIO
(Nadaljevanje s 1. strani.\
ne konference, neodvisne unije Lewisa tudi ne marajo, torej
se bo moral umakniti, ali pa popustiti. Tisti, ki ga poznajo, pompu ter gledali, kako ae jim pravijo, da ne bo storil ne eno
Clinton: Itfnac Spondal. tndianapolb: Mary Stroj.
KANSAS.
Armai Anton Shular. Welt Mineral: John Mhi<>!\
MICHIGAN.
Detroit: John Zornik, Leo Junko, Joseph Klaiich in Jt in Plachtar.
MINNEfOTA.
Buhl; Max 4»rto. Chiaholm; Frank Klun. % Duluth: John kobi. Ely: John Teran.
MONTANA.
East Helena: Joseph luiheiich.
Klein: Peter Yeilar.
Ked Ledge: K. Kr/.noinik
NEW JERSEY. ElUahe'.h. Aaiaha Oblak.
NEW YORK. Gowanda. James Dekleva.
OHIO.
s\kron-Kenmore>Barberton Mike K<>-
pach in Matt. Moinik. Bridgeport in okolica: Joseph Snoy u« John Vftet. "
Cleve!ard: Joh l
Lever.
Girard: John lvo*in In John Bojcatay. Glencoa: Albinu Ur«vanju, Liabon-Po.ver Point: Jacob Bergant. finey Fork: I> tiink ZaviAnik. Warren: Johepli Jei.
PENNSYLVANIA.
Aliquippa: Geo. Smrekar. Burgettatown Sloven: Joseph Ktmel. Crufton Moon Run: Jennie Jcrala. Canonaburg'Strabane: John Terielj
in Murko lekavc. Export: Jos. Hntz. Poreat City: Anthony Drasler Jr. Point Marion: Tony Zupančič. Herminle: Anton Zornik. Imperial: Frank AtijrJitin. John »town in okolica: Andrew Vi-drieh, John Lanirerholc in llija Bubalo.
Latrobe: Juhn In Muty Frtdel.
Lawrence: Loom I)riti.
Library: Nick TriUer.
Mr «do w Ian da: Martili Bni'S-
Park Hill - Conemaugh: Frank Pod-
Sharon: Joseph Cv«ilbar. Sygan: Lovrenc Kavčič.
Potovalni rastopnika sa Proletarca, Ameri&ki družinski koledar in Majski Glas za zapadno Penno Anton Zornik za Hermirie, za Cambria in Somerset okraj pa Frank Cvetan, Tire Hill, Pa.
WASHINGTON.
J eat t le: Lucas Debeljak. 1
WEST VIRGINIA, itar City: I^awrence Selak. rhomaa: Leohart Werdinek.
WISCONSIN.
Milwaukee in West Allia: Louis Bar-
bi»rich. sheboygan: Frank Stih. Willard: Mike Krultz.
WYOMING.
Kemmerer in okolica: Alitor Tratnik
in John H. Krzisnik. j Rock Soringa: JoVn l» r.-u
■	Telafonl: CANAL 7172-
■	1727-1731 W. 21st Street
•mwmwmmmmmmmmmmm*
-7|73
CHICAGO, ILL.
Mnogo pretendentov
Oto ni edini pretendent, ki ^anja o povrnitvi na dvor. Je še cela vrsta drugih, ki si prizadevajo, da bi dobili naziv veličanstva in dvore. Na primer ostanki dveh španskih dinastij, potomci francoskih kraljev, člani nemških dinastij, par potomcev pregnane «tare portugalske vladarske hi*e, aorodniki ubite-
vse gleboko priklanja. Zameriti pa je onim, kf v eni in isti sapi trdijo, da so za demokracijo, in ob enem, da se monarhi-zem tiče le onih ljud«***' «t so prizadeta. Naj torej le ona odločujejo.
Kakor da se o tem v monarhijah odločuje kot na kaki društveni seji. Kadar je kralj enkrat v sedlu, ne bo pustil, da se bi ga odstavilo z referendumom. Rajše proglasi diktaturo, kot pa da bi riskiral svoj dvor. Le če uvidi, da se ljudstvu ne bi mogel zoperstavljati, ga vzame noč.
Dinastije so v sedanjem svetu čisto odveč in demokracija ne bo popolna, dokler bodo obstajale. Kakor je krivično, da prehajajo bogastva -z očeta «na sina, h katerim nista prispevala nikakršnega dela, tako je enako krivično, da kdo, ki se rodi v vladarjevi hiši, postane dedič države in govori o nji, kakor da je z ljudmi vred njegovo privatno posestvo.
Italijani Slovence zdržema "opominjajo"
Regime Fascista javlja iz Rima, da so se Slovenci na novo začeli pridruževsti geril-cem, ter jim znova grozi s strašno kaznijo. List razlaga, da Slovenci o prihodu laških in nemških čet niso nudili nikakršnega odpora in da so vsled tega uživali v začetku naklo rnenost laškega režima, kateri jim je "zajamčil njihov etni ški karakter.**
Toda splošni punt ?e je kmal uzačel širiti po Sloveniji! in je podžgan in podpiran od komunistov, kmalu nanovo vzbudil staro proti-italijanseko mišljenje. Začela se je cela vrsta terorističnih napadov in a-tentatov.
Ta nemogoča situacija vla-la že več kot leto dni. Slovenski narod bi moral na razpotju dokazati svojo socialno in politično zreloet uničiti organizirano četniAko gibanje In na tem temelju sodelovati z ita lijanskitni oblastmi. Ako ne bo nosil posledice svojega rav nanja, protivnega evropski ci vilizaci ji.
Na vsak način pa je potrebno, neobhodno potrebno, zdro
ne drugo. On bo o*tal kar je vaikdar bil..
Storil je veliko dobrega. %a v tem slučaju, kdo ve, morda ,e s svojim arogantnim na^to-
TAKO GOVORI HITLER IN NJEGOVI NACIJI
NE MOREJO RAZUMETI
Komunizem bi bil že davno postal pokopališče evropskih naredov, če bi ga S. A. ne bili
pom napravil tudi več koristi pognali nazaj. Zato mi, S. A. kakor škode. Njegov namen ; možje ne moremo raaumeti tu-e bil udariti po CIO, a mogoče 1 jih držav, ki so s komunizmom e prav s tem pripomogel, da »n njegovimi zastopniki v naj-postaneta CIO in AFL enota, prijetnejših odnošajih. dasi proti Lewisovi volji. "	(Victor Lutze, poveljnik S.
A., na sprejemu diplomatov in tujih novinarjev, 24. 1. 1936.)
London, 24. avgusta (AP).— Agentura Rcuter porcca, da so Lahi v Rimu ustrelili 15 slovenskih vojakov. Agentura Havas brzojavlja iz Budimpešte, da je vojaško sodišče- na Hrva^-škem obsodilo na smrt 15 oeeb v Karlovcu in tri v Stari Parazi.
Folk Music Program
The »eaaon'a greatest YarosJiv entertainment in Chicago will take place Sunday afternoon, Oct. 18th, at the Bohemian American Hall, 1436 West 18th Street, at 2 P. M., and will he followed by a dance at 8 P. M., for which two orchestras will play.
The occasion ia the Yugoslav Music Festival, sponsored by Palan-dech's Yugoslav newspapers, in which the Slovene music world will be adequately n-prtscnted. Among the Slovene artists and groups on the program will be Mtes Ann Benig r, the lovely mezzo soprano whose fveet voice has been heavd on many occasions by the Slovene music loving people; the "Pr^ieren" Mule Chorus will sing several songs and the "PreSeren" Qua.tcttc will cr.tcr-
NJIHOV NAMEN...
Namen boljševikov je, raz-dejati rasno enoto narodov in nadomestiti arijsko dedšiino z židovsko. Devetdeset odstotkov voditeljev boljševiške revolucije je bilo 2idov.
(Adolf Hitler, strankino zborovanje, 10. 9. 1936.)
BREZ VELJAVE
V»ak dogovor, ki bi vezal Nemčijo ali sedanjo boljševistično Rud jo, bi bil brez vsake veljave.
(Adolf Hitler, Reichstag, i 30. 1. 37.)
NA POTI H KONCU?
Smatram za zmago zdravega razuma, da smo dosegli sporazum z Rusijo.
(Adolf Hitler, oVetnica po-1 nesrečenega puča. Monakovo, 8. 11. 39.)
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 26th Mreet
Tel Crawford 2212
OFFICE HOURS: • 1:30 to 4 P. M.
(Except Wed. and Sun.) 6.30 to S:30 P. M.
(Excert Wed., Sat. and Sun.) •
R«*a. 2219 So. Ridgeway Are. Tel. Crawford 8440 If no anawer — CaD Auatin ¡>700

i BARETINCIC & SON
POGREBNI ZAVOD
Tel. 20-361
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
Ali je vaše društvo že član Prosvetne matice? ročnika vsaki.
ANN BENIGER
tain with their inimitable folk song selections; the Plut Triplets, who kjt* among the moat pofftilar of Slovene entertainers, will he on the program.
Other fea te ras will be Russian. Czechoslovak and Polish folk songs and dances.
The Yugoslav "Yavor" Club and tamburitia orchestra will put on an opera ballet, with colorful dances and folk singing.
The fastivsl is receiving city wide attention and a large audience is expected. The admission it only 50 cents.
DRŽAV1JANSKI PRIROČNIK
nora knjižica, s poljudnimi navodili kako postati AMERIŠKI DRŽAV-LJAN
Poleg vpm*anj, ki jih navadno aod-1 niki stavijo pri izpitu u državljan-! stvo, vsebuje knjiiica A« v II. delu nekaj vainih letnic ii zgodovine Z o din jenih driav, v 111. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas heodvisno-sti. Ustavo eZdinjenih držav, Linco)-nov govor v Gettysburgu. Predsedniki edinjenih driav in Poedine driave.
Cen« knjižici je uma 30 centov • peitnlno ered.
Naročila sprejema:
Knjigarna Proletarca
AVE.,
PRISTOPAJTE K
;; SLOVENSKI NARODNI ! ;; PODPORNI JEDNOTI ¡
!! NAROČITE SI DNEVNIK
H "PROS VET A" i
Stane aa celo leto $6.00, pol leta $3.00
Ustanavljajte nova druitva. Deset ¿lanov(te) j« treba za novo druÄtvo. Naslov r.a Hit In ta tajn fttvo je:
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL,

7301
SO. I.AWNDAI F CHICAGO, ILL
it»M1M»MM»l»mMM>M
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra« d?o uro v Chicagu od 9. do 10 ure dopoldne, postojo WGES/ 1360 kilocycles. v/ndi io Georae Morchon
BDUCATION
ORGANIZATION . CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
PROLETAREC
A Yugoslav Wee kly Devoted to the Interest of the Worker* . OFFICIAL ORGAN OF'
J. S. F. And Its Educational Bureau
VOL. XXXVIL
CHICAGO, ILL., October 14, 1942
Published Weekly «I 2301 So. Lawadale Ave,
HOOKING AHEAD
REFACTIONS
No Custom Tailored "Freedoms" Needed
By the Editor of the Reading Labor Advocate
The other day the public wan told by Drew Pearson, who now runs the well-known "Merry-Go-Kound" column "by his lonesome," just how the capitalist private-ownership-for private-profit economy just naturally causes people to work against the general interest.
Pearson revealed that private interests are hamstringing the Kussian economy at the very time the Russians are fighting and dying to save us the inconvenience of facing l Nazi-dominated Europe.
The story Pearson told was that for "six priceless mo/iths," as he put it, "we" have been delaying selling two oil refineries to the Russians while the private owners of those refineries were worrying about )iow much royalties they would be able to collect from the Russians for the privilege of permitting them to do the bloody job which Americans will have to do if the Russians fail short.
(HIKE WILL «t UK WlUaO« WORKERS IN WAR PRODUCTION ÖY THE EWt> OT 'SUZ; ANO »7 MILLION OY THE C*- «945.
Mr. William P. Withe row, president of the National Association of Manufacturers, has recently produced this lovely brainchild: "an Atlantic Charter for Business." His "four freedoms" are:
1.	"Freedom from inflation.
2.	"Freedom from unwise taxation that would deplete the easential esources of industry and invite poat-war economic chaos.
?. Freedom from strikes for the duration.
4. "Freedom for management to run its .own affairs as far as com- I patible with wartime reatrictions . . ."
Which immedistely suggests that other groups may have their own \ four freedoms to propose, as Mr. Witherow has his. For example, four freedoms for labor: freedom from chiseling on wage scales; freedom from, union-busting employers; freedom from rising prices, which destroy labor's living level; freedom from "unwise taxation" that hita labor.
And the farmers—why not four freedoms for them? Freedom from lising prices on everything except farm products; freedom from drouth; freedom from too little farm labor; feedo«n from "unwise taxation" that hits farmers.
An how about for war contractors? Freedom from government supervision of standards; freedom from wtge and hour regulations; freedom from nasty Senate committees that are curious about profits; and, of course, freedom from 'hinwise taxation" that hits war contractors . . .
We could go on and on. Milk men and landlords and shoe salesmen and insurance brokers ad all the rest of us. give a chance, could work out our own four freedoms without half trying . . .
But that's just what has been the trouble in the past, what we have to avoid for the future. Freedom totters when everybody's definition of it is tailored to measure for his own freedomr-to hell with the other fellow's. Freedom stands a chance when all unite and stand behind certain principles of freedom which each one guaratees to all men everywhere.
Such are the four freedoms of the Atlantic Charter—not a group of special privileges demanded by a privileged few for themselves, but a broad charter of guarantees for all humanity, the hope of free men and the promiae to free men all over the world. .
Let's not belittle the cause of freedom, Mr. Witherow, by whittling it down to our own size.—The Advance.
F Aft	(	\!r
&AC* AS THI NEW k**	n—¿2 rjy) /
STAT t COMMISSION ON COMMON d SCHOOLS SAID#* IN A GOVERN ^tRU^Tjk J M€NT LMCf OURS ... WHERE ^H TMfe tflLLC* THt PEOPLE tS VjX	IK
THE. LAWOP THE tANO.. tT	___^	IS
•S AftSOLUTItf fcSS£HT»Al	>W Of *E ^
THAT THE PEOPLE CE	FARM ACREAGE M 1*5 COUNTRY
EMLI6HTENED	fUUY 0\NNEP 51 THOSE
ACTUALLY Off RATING THE FARMS. __IN »955-, ONLY 57*.
^UtC tHt PLAT Ml® *»M ^ ¿SS&S^
iBUY ME*SERSOM»C wtotoU&tlP ) /Pg^ŽR OS ttNEDFOeCCS VeoKMtffP C gf-Cffij«.
ARi WORKERS - 1ASORIY fc/Y C pKyKi LIRE YOt/-F»6HT **» HAW eSIN S NwKHjW »46 OUR FI6HY. UiiS LAfet-» )
Some Would Abolish Liberty While America Fights For It
Bard Recoanizes Russia
If you get around among the men and women who are actually working and fighting for victory—in the factory, on the farm, in civil defense, in the armed forces—you will find more knowledge of what this war is about than around a hundred conference tables in Washington and Wall Street
WAR ON WHEELS
DEATH OF A BONANZA
Trucking facilitiea available for the war effort are 15 times as great an they were in the first World War, and there are now six passenger vehicles for every one used in the last war to carry workers to aad trom defense jobs, according to statistics released by the Automobile Manufacturers Association.
When the United States entered the first World War, »here were 826.000 trucks registered. Today there are almost 5,000,000. Not only are automobiles, both passenger and commercial more plentiful but they are more sturdily constructed and less liable to frequent, breakdown. Planning for a mobile peacetime economy has prepared for an efficient mobile war industry.
Proposed nationwide gasoline rationing wll cut to a dribble one of the states' largeat sources of income. That many stites are facing the pro-spec t with consternation ia easily understood when figures recently released by the American Petroleum Institute are examined.
The institute's tabulation shows that since 1890. when income from these sources first became worthy of notice, the total income in all 48 states from gaaolina tax and vehicle registration fees had piled up on January 1, 1945, to more than $16,-000,000,000. That amount, the in-stitue declares, "exceeds by a wide margin the to|»l money now in circulation in thq United States, and at $10,000 a mile, the motoriats' taxes paid to (the sUtes would defray the cost * of six roads to the moon, or an encircling road 69 times around the equator.**
Chief benef(«iariee of this flood of tsxation have been, in order of total receipta, New Yorjt, Pennsyl-vinia, Ohio, and California. Privat« automobiles accounted for more than six times the total paasenger-miles of transportation in the United States in 1941 by all other means of transportation combined. Total passenger miles since 1925 have more than doubled. Now thty will decline with the force of a landslide.
SECOND FRONT
GIVING TO WIN
By RUTH TAYLOR
The second front is already opened. Its firing line ia in our factories, our shipyards, our workshops through out the entire length and breadths of our taAd.
In our first days of unprepared-neaa, this was our only line of defense. Wa have had to make up for lost time, wasted machinery, neglected man power. But we are catching up!
Now pre hare «one beyond defense. We are taking tha offensive in production. The second front is opoiing up. The man of labor working together with their fellow Americans of industry must supply more and more guns, more and more ships and mora and mora planes in an ever increasing stream until the river of production overflows its banks and drowns the Axis in a mighty torrent of machinery.
As Lieut. General Sommerwell said: "Whan Hitler put hi» war on wheela, he ran it straight down our alley. When he hitched his chariot to an internal combustion engine, he opened up a new battle front—the front that we know wall."
Tha workshop« of democracy are the second front of the war. In them we will prove a#ain that free men can outproduce as wall aa outfight slave labor. Hare is the testing ground for the democratic ideals we have foatered, and here too is the testing ground for unionism. On thia ground will be given the anmver to the afe old query, how responsible is a free man?
We- will have to do better than our beat in this war. Thia ia not a war of class««, thia ia not war of nationa — this ia a iwar of freedom against despotism, of democracy against tyranny. It ia tha war of the average man, who wants to be left alone to live hia own life, to do his own work where he rwiahes, to raiae his children so they may climb to greater heights, to worship Ood in hia own way.
Thia is the war of all of us. To win ft we need ALL Americana the teal and energy of tha workers, the technical skill of the engineer« and scientist«, the organising skill of the in-dustrial managers—oil working together for ana common end.
We must fight on the fcecond front together — utilising tha experience«
The spirit of national .unity for victory is reflected in the agreement announced for national labor cooperation in this year's community war chest drives.
The agreement* has been signed by both CIO and AFL war relief committees with Community Chests and Councils, Inc., so that one united drive may bring in the maximum results.
Labor representation is recommended in all local war chest committees, and unions will be given credit along with management for industrial contributions. Money raised will be allocated to war relief lor the United Nanons as well as for local community needs.
CONSERVATION A SUCCESS STORY
Uncle Sam Spending $1,790 Every Second
A compilation by the Bureau of the Budget, read into th« '«Congrsaa-iooal Record" ia July, rev«aled that the staggering sum of 1206,614,667.-286 haa been appropriated or author ised for war «pending. Rvary time tha clock ticks $1,?90 la laid on the line.
The national debt on Jon« SI, last was $72,422.000,000, and It «raa estimated that it would refaefc $125,000,-000,00p by that date next year.
In a democracy, all activity must bo accompanied by accountability.
ONLY 80 BRITISHERS WITH $24,000 INCOMES
LONDON. — Th« "most expensive war in hiatory" ia labeling out the financial standing of Britishers, according to Sir Kingley Wood, Chancellor of the Exchequer.
He revealed this w««k that in the whole of Britain only 80 persons now have an annual net Incomes of $24,* 000 or mone. He added that 85 per cent of the nation's purchasing pow er wea In the hand« of people with income« below $2^00 a year.
NATIONAL DEBT HAS TOPPED 90 BILLION
British Women in War
Climbing at the rate of.$4,000,-006,000 a month, the national debt thia week passed $90,000,000,000, the Treasury Department reported. Half of that sum was added since the nation began rearming in 1940. Henceforth, the increase will be at a much faster clip, some officials estimating that i t may roach $7,-000,000,000 som« time next year.
When a man ia dead broke, h« usually has vary little lifo in him. t