Državni zbor. Dnnaj, dne 14. febr. Dunajski Nemci med seboj. V seji 8. febr. t. 1. je vložil dr. Luegger slede6e vprašanje na ministerskega predsednika: »Bližajo se deželnozborske volitve za Nižjo Avstrijo. Židovski liberalci so izdali zaupno pismo do svojih somišljenikov, naj z ozirom na važnost teh volitev prinaSa-jo darove za volilsko zakladnico. Podpisani so na tem oklicu najve6ji židovski bogaiaSi, katerim je celo lahko, da samo eden izmed njih popla6a vse stroške za tiskovine in poštnino takšnega volilnega odseka. Dr. Luegger trdi v svoji interpelaciji: »tu se gre za vse kaj drugega. Ti bogataši ho6ejo skupaj spraviti velik zaklad denarjev, da bodo potem mogli k u p o v a t i glasove volilcev za liberalne pristaše.« V svoji interpelaciji opisuje nekatere na oklicu podpisane može; n. pr. pravi: Podpisani Auspic je že enkrat kupoval glasove za sebe, da je bil izvoljen v državni zbor na Južnem Moravskem; a državni zbor je ovrgel radi tega njegovo izvolitev. Lobmaier, ki je tudi podpisan na oklicu, si je prigoliufal 6astno ob6anstvo dunajskega mesta itd. Brez dvoma si ho6ejo z goljufijo in podkupovanjem volilcev pridobiti židovski liberalci ve6ino v bodo6em dežel. zboru. Kon6no vpraša vlado, ho6e-li zabraniti, da se ne bi godile pri prihodnjih volitvah nepostavnosti od strani židovsko-liberalne stranke? V seji 13. febr. je dal ministrski predsednik primerni odgovor. Toda v imenu liberalcev je surovo napadel dr. Lueggerja vodja liberalne stranke, dr. Gross, ter mu o6ital obrekovanje in laž. Med njegovim govorom je nastal grozen hruS6, ki pa je naraš6al, ko je Grossu dr. Luegger trdil, da zamore vsako besedo dokazati, katero je navedel v svoji interpelaciji. Nato je predlagal liberalec dr. Vogler, naj zbornica sklene, da so o tej stvari otvori posebna razprava v prihodnji seji. S 123 proti 91 glasovi se je sprejel ta nasvet. Ministrskemu predsedniku ta sklep ni bil po volji, ker vlada želi samo to, da se za6ne prej ko prej razprava o državnem prora6unu. Vojaški novinci. V seji 13. februarja se je nadaljevala in tudi kon6ala razprava o vojaškem naboru. 126.000 voiaških novincev potrebuje naša država vsako leto. Pri te} priložnosti se 6ujejo vsakovrstne pritožbe, kako neusmiljeno se ravna z vojaki, naj se odpravi dvoboj itd. Tudi danes so se 6ule jako važne pritožbe. Bila je vpisana cela vrsta govornikov, ki pa niso prišli do besede, razun treh: Biancbini (Hrvat), Gniewosc (Poljak), Klofa6 (Ceh). Bianchini se je bridko pritoževal nad vojaško upravo, ki vporablja prav dobro dalmatinske in primorske vojake na morju, a jih ponem6uje, italjanči in mažarizira. Edino hrvatsko kadetno Solo so prestavili v Budimpešto ter izpodrinili popolnoma iz nje hrvatski jezik. Častniki se vdeležujejo laških slavnosti, ki se prirejajo v ta namen, da se poitalijan6i hrvatski narod; muzika igra laške izdajalske napeve, dalmatinski sinovi morajo služiti po 4 leta in ve6 mesecev itd. Gniewosc, bivSi oficir, }e priporo6al vladi, naj se ozira na želje, ki so se že tolikokrat izražale v zbornici, naj ne jemlje k vojaškim vajam kmetskih sinov in kmetskih delavcev ter hlapcev ob 6asu, ko se pri ž e l v i najbolje potrebujejo doma: naj vojaška uprava kupuje naravnost od kmetov žito, od rokodelcev in obrtnikov pa obutev in obleko, da se na tak na6in vsaj deloma povrne poljedelcem davek, ki ga dajo za. vojaške namene. Omenjal je tudi, naj se vojakom da ob nedeljah priložnost, da zamorejo spolnovati svoje verske dolžnosti; naj se nastavljajo taki vojaSki duhovniki, ki so zmožni jezikov vojaštva, naj se poravna škoda, ki se dela ob vojaških vajah s tem, da se za ve6 dni zabrani delati na polju, ker se s krogljami strelja itd. Te in enake pritožbe so se v zbornici že stokrat ponavljale; a deželnobrambovski minister se izgovarja s tem: tukaj ne morem pomagati jaz; to spada pred vojnega ministra; te pritožbe se naj sprožijo v delegacijah. In žal, da ostane skoraj vse zopet pri starem. — Postava o naboru vojaških novincev se je sprejela v drugem in tretjem branju. Nove železnice v Bosni. Zadnje dni se je pe6ala zbornica poslancev z novimi železni6nimi progami, katere bi se naj na stroške obeh državnih polovic: Avstrije in Ogerske zidale. Kakor vselej, so tudi v tej zadevi Ogri dosegli velikanski dobi6ek, ki obstoji v tem, da se nove železnice zvežejo z Dalmacijo in Bosno na Ogersko, v Budimpešto. Nasvetovali so mnogoteri govorniki, kakor dr. Iv6evi6, Peri6, Kaftan in Berks, kakšne železni6ne proge bi bile primerne v Bosni, da bi Dalmatinci mogli ložje stopiti v zvezo z našimi deželami. Pa vse je zastonj; naSa vlada se je že dogovorila z Ogersko in hrvatski poslanci iz Dalmacije so slednji6 bili zadovoljni, da vsaj nekaj dohijo. Tržaški nemiri. »Slov. Gosp.« poro6a na drugem mestu, kaj se je zgodilo te dni v Trstu. Punt v Trstu se je razpravljal tudi v državni zbornici dne 15. in zopet 18. februvarja. Ministrski predsednik je razložil natanko, kaj se je vse godilo in da je bilo treba zbrati vojaštvo ter vpeljati nagli sod. Njemu nasproti je strastno napadal tržaškega cesar. namestnika soeijalni demokrat, žid dr. Ellenbogen, o katerem je trdil, da je sam kriv teh nemirov in žrtev, katere so padle, ko so streljali vojaki na razdivjano Ijudstvo. Slednjič se je sklenilo, da se v seji 19. februvarja izvoli odsek 37 udov, ki naj celo stvar preiš6ejo in v osmih dneh zbornici poro6ajo: je-li vlada prav ravnala ali ne, ki je s silo zaduSila ta tržaški upor.