Za poduk in kratek čas. V Sarajevo. (Dopisujo J. Čagran, veroučitej v Sarajevu.) III. Na pravo od konaka stoji z a č a s n a mala katoliška cerkva, sv. Antonu posvečena. Na levo od konaka je velika 3 nadstropja visoka od prejšnje turške vlade postavljena kosarna. Od 1. nadstropja potemši pa je po turški šegi iz lesa napravljena, in vsa s deščicami pokrita. Pred konakom stoji prva in glavna džamija, ,,Careva" imenovana. V lepoti in viaokosti jo prekosi džamija na pravem bregu Miljačke, glasovita ,,Pazi Husrev Beg", ktero ravno aedaj popravljajo. Ta džamija ima velikansko premoženje (tretjino od nad 4000 kmetij), dalje dohodke velikega bazara (trgovišča) ,,Beziatana", ki sam več tisnč na leto najemšeine donaša in še veliko drugih dohodkov. Imenitna je dalje ,,Caršija", veliki trg obstojec iz veu stotin posameznih večinoma malih ,,dučanov" ali štacunov, kder boaanaki rokodelci ob enein delajo in prodajajo. Življenje na Caršiji je sila zanimivo, pri-' delki prav lepi in dobri. Maraiktero lepo in prikladno stvar bodcš zastonj izkal v našilu največih meatih, ki jo pa tukaj v Sarajevu najdeš. Ob enem tukaj rečem, da ae v Sarajevu; vsake stroke in v^e fino in lepo dobi, kakor n.', p. v Gradci, v Beci, Pragi ali Pešti, razun tega pa še se v Sarajevu prodavajo pridelki orijentalskega rokodelstva in umetnosti. Ni toraj treba ničesa drugega seboj donašati razun — d e n a r j e v. Na pravem bregu Miljačke stoji dalje pravoslavna (starovereka) cerkev in katedrala, dosedaj najlepša stavba v celem Sarajevu. Ostalih novejib in starih atavb tukaj ne bom posebno omenjal, opozorim še le na trdnjavo ali kastel, ki leži nad mestom, in iz kterega topov strel o 12. uri naznanja poludne. Nadaljevaje hočemo razpravljati posebej prebivalstvo ter začnemo a Turki. Kakor sem že rekel, nima nikjer v Boani znatno pravih. Oamanlijev. Bosanski Turci so le poturice. Njihovi pradedi so se bili za čas ulazka Oamanlijev poturčili. Svoji veri zvesto ostali kristjani so pa ali življenje zgubili ali pa so postali tlakarji poturic. Ne bom tukaj na tanko razlagal, kaj da Turci verujejo. bvoje veroizpovedanje s tem kratko izrazujejo, da rečejo: Ni Boga razven ,,Boga" (Allah) in Mobamed je njegov (najviši) prerok. (La Allah il Allah we Moliammed rasulhu). Njihovo sv. pismo, spiaano, kakor trdijo od Mohameda samega, se imenuje Koran ter je mešanica nravstvenih in obrednih zapovedij in praznih ver, pripovedk in trditev. Vsaki dan se petkrat imajo pomoliti Bogu in v to svrho kliče (,,viče") Muezzin iz munare (,,turna") zjutraj v mraku, o poldan, okoli treh popoldan, in zvečer v mraku in okoli 8mih zvečer Turčine k molitvi. V šolati se mladi Turci tega ,,vikanja" posebej učijo. Molijo do tal klanjaje se in spet vstajaje, spet pokleknejo in se s čelom tal dotikajo, brez obutala pa s pokrito glavo. Razun tega imajo na tanko naprejpisana umivanja. V petek je njihov praznik. Pa delajo vendar le, nekoliko lepše se oblečejo in v mošejo ali džamijo hodijo k molitvi, inači namreč vecidelj doma svojo molitev opravljajo. Vsako leto imajo svoj Ramazan, t. j. postni meaec. Vea dan takrat nič ne vživajo niti vode ne, a po noči se zato goste in po ulicab se sprehajajo. V džamijah pa njim njihovi Hodže in Imami pridgajo. Razun tega še imajo mali in veliki Bajram: več časa trajajoči praznid-ni čas, v kterem se gostijo in na ,,Teferič-e", t. j. izlete in veaelice zahajajo. 0 bosanskih Turcih mi poprek krive pojme imamo. Oni so jako delavni, trezni, pravični, resnicoljubni in večinoma zanesljivi in pošteni. Svoj zakon jako v redu držijo in obee le eno ženo imajo, le velikaši Reis-iil-Ulemah in Kapitanovič Begi imajo po več žen. Hrami so ajim od zunaj malo kaj obstajajoči, pa sobo so lepe, saažae ia pri premožaih jako bogato orijeatalsko opravljeae. Turške žene ,,bule" hodijo vae zakrite, da se jim le oči vidijo, a vsa ostala glava je v beli ,,Jašmak" zavita, čez kterega belo tanko rulio pograejo. Poljedelstvo je žalibog še jako zaaemarjeao, ker manjka šol. V dosedaajih šolali se le ,,Koran" čitati ia aekaj pisati uči. C. k. vlada je sedaj v Sarajevu odprla aovo turško ,,učilišče, v kterem razvea treli turskih ,,doktorjev" Hafiz-ev, tudi hrvatsk učitelj aaše aavadae elemeatarae predmete predaaša. Ta šola se imeauje ,,Ruždija". Vec Turkov pa že scdaj hodi v Sarajevska v dosedaj 6razredao realao gimnazijo, na kteri uči petorica Slovencev, ker za Sloveace doma ni kruha, (Dalje prih.) Smešnica 42. Iz poaemčevalae šole. Učitelj : kako boš rekel po aemški: aoga ? Učeaec: ,,Die Fass." Učitelj: to ai prav, moraš reči: wDer Fuss", ker v aemškem je noga možkega spola. Učenec: ali na Nemškem žeaske aimajo nog? Novi Breacelj.