TAJNI DOKUMENT: KAKO SO POSLANCI PRIŠU PO TOLARJA STR. 7
ipt(M
I/ C E lO E
FOTOGRAFIJE ZA POT V EVROPO
Cena 35 SLT
LETO PO POPLAVI
BOG TEPE r
SAVINJČANE
.
Slovenija, sreda 16. oktobra 1991	_______št. 41 — leto XXV
TRAGEDIJA:
HELENO
NAŠLI
OBEŠENO
STR. 16
ARMADA:
VSA
NJIHOVA
LETALA
STR. 10
ŠTATENBERG:
POČIVAJ
V MIRU
STR. 17
—■t:..~
KOROŠKA:
PRVI NA VASI
MARIBOR:
ŠE V
OBLASTI
ARMADE
STR. 15
NASVET VARČEVALCEM: PRITISNITE NA DRŽAVO STR. 8
K	I DEVIZ?
GOSPODARSTVO:
SMRT
HITRA
STR. 8
VELENJE:
IZVRŠNIH
Sl
POSTILJA
STR. 12
VRHU
STR. 17
Čuprijska 9, Celje, tel: (063) 24-025, 24-303 PRAVA TRGOVINA ZA VAŠ AVTO

UGODNO:
VILIČARJI
INDOS
Delovni čas od 7.00 do 15.00
ob sobotah - zaprto
Dobojska 16 (Hudinja), Celje tel.:
tel: (063) 38-011 tel.-fax.: (063) 31-193
Se priporočamo!
ŠEPAROVIČ OPOZARJA: VOJSKA BO NAPADLA NUKLEARKO STR. 6
HUDIČARIJE
Bo tolar
razdelil
armado?
Z uvedbo slovenskega tolarja oziroma njegovega začasnega nadomestka v obliki bonov se je zgodil majhen čudež. Pričakovati je bilo namreč, da bo rojstvo nove valute v neprimerni državici z na pol socialističnim gospodarstvom obremenjeno z velikim nezaupanjem tujine, ta valuta pa da bo hudo podcenjena, če bo sploh priznana.
Slovenska narodna banka je tolar prilepila na nemško marko v razmerju 32:1, toda še v času treh dni, ko je bilo v Sloveniji moč menjati dinar s tolarjem v razmerju 1:1, so v Italiji za en tolar dali 21 lir, za en dinar pa le 18 lir. Še bolj radikalne pa so avstrijske napovedi, kjer naj bi se šiling dobilo za pet tolarjev, za taisti šiling pa bi bilo treba odšteti kar 12 dinarjev.
Seveda je pri tem naš slovenski ponos lahko le relativen, kajti uradno Avstrijci za svojo valuto zahtevajo kakšnih deset odstotkov več, kot je slovenski uradni kurz: naš ponos je torej le v tem, da naši severni sosedje slovenski valuti zaupajo skoraj dva in pol krat bolj kot pa jugoslo canskemu dinarju.
Da se dinarju slabo godi, kaže tudi zagrebška Promotei menjalnica, kjer je marka poskočila na 70 din. Tudi iz Sarajeva poročajo o hudih nihanjih na črni borzi deviz, kjer je marka v treh dneh zrasla od 30 na 42 din. In navsezadnje je tu še ljubljanska črna devizna borza, kjer je bilo še v sredo treba za marko odšteti 39 tolarjev (oziroma 38 din), v petek pa le še 34 tolarjev.
Jasno je, da je ob tako ugodnem tolarskem rojstvu završalo po vsej Jugoslaviji, kajti očitno je, da imajo tako domači ljudje kot tujina v tolar mnogo večje zaupanje kot v dinar. Prav zaupanje pa je tisti element, ki denarju daje največjo stabilnost, oziroma vrednost. Različne valute imajo namreč različne podlage; včasih je bilo to zlato, potem nacionalno gospodarstvo. No, jugoslovanski dinar pa ima dandanes le še vojaško podlago, kar po domače pomeni, da za en dinar lahko dobiš le kroglo v čelo.
In prav zato se po slovenskem tolarju tudi druge republike, predvsem Hrvaška in Srbija, pripravljajo uvesti svojo valuto. Vse je namreč strah, da bi se v Jugoslaviji na mah pojavilo 18 milijard dinarjev, ki jih je slovenska banka odkupila s tolarji. To bi bil še slovenski vpad v jugoslovanski monetarni sistem, skratka nekaj podobnega, kot sta si že privoščili Srbija in Črna gora pred meseci. In če k temu prištejemo še nenadzorovano pospešeno tiskanje dinarjev za potrebe vojske, potem je dinarjeva slika obupna.
A prav v tem je hudič! Če Hrvaška in Srbija nameravata tiskati svoj denar, dvomimo, da bosta tudi pristali, da s tem svojim denarjem plačujeta nekaj tako neproduktivnega, kot je Jugoslovanska ljudska armada. V tem primeru bi JLA obvisela le na dinarju, ki bi ga podpirala Črna gora, Bosna in Hercegovina in Makedonija. In tako dokončno obubožena armada bi bila nadvse nevarna, kajti utegnila bi se obrniti proti vsem, ki je ne plačujejo, celo proti Srbiji. Seveda bi Srbija bila pripravljena prevzeti vso armadno opremo z ljudmi vred (kar se je dejansko že zgodilo), ampak le, če bi to požrešno pošast plačevala vsa Jugoslavija, torej s papirnatimi dinarji. Sicer pa bi prevzela le toliko armade, kolikor bi prenesel novi srbski dinar. Podobno je s Hrvaško. Zagotovo bi tudi Hrvaška prevzela svoj del armade, vendar le pod pogojem, da ima nad tem delom armade absolutno oblast. Ampak to spet ne bi bilo všeč Srbom, kajti to bi pomenilo hrvaško oborožitev in potem bi se prava vojna med Srbijo in Hrvaško šele začela.
Vsekakor pa kaže, da bi bila uvedba lastnih republiških valut za zdaj najprimernejši način, da si jugoslovanski narodi razdelijo kolikor toliko pravično vsaj skupno armadno premoženje, saj bi od armade vsak vzel toliko, kolikor bi potreboval oziroma kolikor bi lahko brez strahu za inflacijo obesil na svojo valuto. A če tale napoved velja, potem so v najboljši koži tisti rojaki, ki so še ostali v Sloveniji. Navsezadnje jim sploh ne bo treba iti nikamor, le v teritorialno armado Slovenije bodo morali prestopiti. Z vsemi tanki, topovi in puškami seveda, pa se jim bo relativno dobro godilo, in to toliko, kolikor bo tolar bolj kredibilen od hrvaške krune ali novega srbskega dinarja.
Bogo Sajovic
MED NAMI
Slovenec ali človek?
Verjetno si nikoli nismo mogli predstavljati, da bo v tako kratkem času prišlo do tako vratolomnih sprememb. Z revolucijo seje vzpostavila naša oblast in z revolucijo se poslavlja. A zadnja je v nekem smislu bolj fatalna, saj seje prvič po triinsedemdesetih letih zgodilo, da se jugoslovanski narodi tolčejo med seboj v bratomorni vojni. Vse skupaj zaradi koščka Zemlje, kiji pravimo naša.
Zverinskostčloveka.kisemujotrudipotisnitivsferenezavednega, je od tam udarila v čelni možganski predel in se kaže v najhujši varianti kanibalizma, v katerem se sicer ne uživa pripadnikov iste vrste, a se jim sesa dušo. Ki več nikoli ne bo zmogla prijeti za drugačno miselnost in bo okuževala naprej svoje potomce. Če po 45 letih nismo mogli in smeli pozabiti nemškega divjanja, kdaj bomo to, ki se vsede in zarine mnogo globlje. Sosed soseda, kolega kolego in prijatelj prijatelja.
Vsega tega se morilska kovina ne spominja. Njej je vseeno v koga meri in koga ubija. Šele v rokah ljudi dobi svoj smisel in postane orožje za dosego nečesa, česar nismo znali drugače, s civilnimi sredstvi. A zanimivo je, da ravno njegova ultimativna moč razkriva šibkost subjekta, ki ga upravlja. Čim mogočnejša je njegova uničevalna sila, tem bolj nebogljen je homo sapiens, ki se trka po prsih in vsem daleč naokoli kaže, da je izgubil kontrolo nad seboj.
Vojska naj bi do 18. oktobra zapustila Slovenijo. Karseda tiho in neopazno, si želimo. Na drugi strani pa od strelov istih ljudi umirajo ljudje nekaj deset kilometrov proč. Mi jih imenujemo Hrvati, Srbi, Bosanci, Hercegovci, Črnogorci, Makedonci, Albanci in še kako. Vendarsovprvi vrsti ljudje.bitjazneponovljivogenetskostrukturo, kijojenaravazmožnasproduciratileenkratsamkrat.Kakotonijasno tistim, ki se opravičujejo z domovino? Braniti svojo domovino, se boriti in celo umreti zanjo. Je to resnično človekov primarni interes? Vsakršno drugačno nasilje imenujemo drugače, le ubijanje v imenu domovine ima skupno podstat časti
Ubitiinumretidobisvetniškoavreolo,kižarivnarodukotjunaška. Res?Kakorkoliže.lahkotudi sprejmete takšnomiselnost.Aznjose bostepopeljalisamodoprvepostajeinjasnovambopostalo.dastena slepem tiru. Vračanje v začetni položaj pa vzame veliko časa in
prepoznosezavemo.dastojimonamestu.Nanjemsosame ruševine in trupla. Torej čemu? Zaradi ideologije,zaradi vere, zaradi države.
Nekako takobilahkopočasizačeli razmišljati vprvihdnehdržave, ki binajuresničilanaše tisočletne sanje. Todane. Komaj seotresemo nove vojske,žesivnacionalnievforijiustanavljamonovo.kibonaša. Ampaknašabospettoliko.kolikorsibomomoralizanjotrgatiodust. V vsej zgodovini slovenskega naroda smo prišli celo do tega, da se na splošno zadovoljstvo militariziramo. In vse z izgovorom branjenja nečesa, kar smatramo za svoje.
Vesčas nas prepričujejo, da smonajprej Slovenci ali Hrvati ali Srbi in šelepotemljudje.Elementarnalogikapapravi drugače: najprejje potrebno biti človek in šele potem lahko stopiš na nacionalni steber. Tako torej si lahko Slovenec in nisi človek, kot si lahko človek in nisi Slovenec. Kaj je boljše?
Nacionalno usmerjene ideologije se odločajo za prvo varianto, drugo pa zanemarjajo. Prav zato njihova vladavina prinaša toliko groze, nečlovečnosti. Pri nas so še vedno v naraščanju ter se samov-,šečnobohotijonapodlagiimaginamega,kiomogočavladajočimlažje manipuliranje. Iz take miselnosti in koncu.koncev tudi politike se izrojevajospopadi, vojne, vkaterihsečloveškozatiravnacionalizem in izginja v množici okrvavljenega brezizraznega mesa, ki služi samo še nadaljnji politični propagandi.
Slovenci imamo sedaj, ko nas en morilski stroj zapušča, idealno priložnost,dasečimprejodločimo,danastakšniobrazcinezanimajo. Razbohoten nacionalizem, ki jemogočevprocesuiskanjaidentitete v zadnjih letih še lahko bil opravičljiv, postaja na točki, ko ostajamo sami, nepomemben in celo škodljiv. Zato je nujen premik v glavah vseh, ki mislimo na tem ozemlju živeti in nam ni primarno, da bi se klali s kom ali celo poklali med seboj. Demilitarizacija je le prva izmed našihzah tev. Razen, če nismo pripravljeni vsi umreti zanekaj, čemurpravimo ozemlje. Kdo bo potem še živel na njem? Slovenec ali človek? Raje branimo ljudi.
Peter Tomaž Dobrila
FOTOGRAFIJA TEDNA
NOVADODA
Glavni urednik: Janez Sever Odgovorni urednik: Brane Piano Pomočnik odgovornega urednika: Peter Tomaž Dobrila Uredniki: Marjana Arnšek (kronika), Jana Štrlekar (reportaža), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Braco Zavrnik (mediji), LucaS (fotografija)
Tehnični urednik: Janez Herle Trženje: Nives Seničar, Ines Paradižnik, Šarita Črnac, Matevž Cene (prodaja), Suzana Bober (tajnica). Izdaja Preše d.o.o., direktor: Janez Sever, namestnik Brane Piano, pomočnica direktorja Valerija Glavač, tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, tel. (063) 27-606, 25-331, fax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva Sti, tel. (066) 21-533, fax (66) 51-702, p. p. 311. Cena 35 SLT, mesečna naročnina 120 SLT. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu republiškega sekretariata za informiranje. Izhaja ob sredah. Rokopisov ne vračamo.
INDUSTRIJSKA PRODAJALNA
j:	Zidanškova 27. Celje
:j To je trgovina z najcencjjšim ženskim in moškim perilom, največjo izbiro bodv-ev, pižam, spalnih sraje, halj, s\ ilenih nogavic in na j večjo izbiro uvoženih ženskih in moških kopalk
::	Pridile in se prepričajte!
UVALA ZA ZAUPANJE
Dne 14. oktobra 1991 je minilo leto dni, odkar smo svečano pokopali teharske žrtve. Grobišče še vedno, tudi v samostojni Sloveniji, skrunimo z odpadki. Doklej?
S STARŠI LOJZETA PETERLETA, NAŠEGA PREMIERJA
Peterletovo toplo otroštvo
»Včasih Lojze ni bil temnolas kot je danes, pa tudi brade ni imel. Takrat, ko si je začel puščati brado, sem mu jo hotela odrezati. Zaradi rdečkaste barve je bil tak kot lisica,« hudomušno pripoveduje Ivanka Peterle, mati predsednika slovenske vlade.
Mati Ivanka Peterle svoj delovni čas še vedno zapolnjuje s šivanjem po naročilu
Pri Peterletovih	_ V dnevnem prostoru, ki je
Mokronog na Dolenjskem je hkrati tudi delovni prostor, poskrbel, da smo bili res mo- Ivanka zloži krojeno blago in krih nog, ko smo iskali starše pristavi za kavo. Medtem pa Lojzeta Peterleta.	zamišljeno pripoveduje.
Njihova domačija v Mostu »Na Blečjem vrhu smo bili pri Mokronogu stoji na idilič- odrezani od sveta. Do trgovine nem hribčku sredi ravnine med sm0 imeli dve uri hoda. dolenjskimi hribi ob Železnici Leta 1948 se nama je rodil in cesti. Hiša je med manjšimi prvorojenec Lojze. Imenovali v naselju, z gospodarskim po- smo ga po očetu. Rodila sem slopjem, čebelnjakom in je ob- ga 29. junija. Vendar včasih ni dana z avtomobilsko pločevino bilo v navadi, da bi takoj prija-častitljive starosti.	vili rojstvo otroka. Mož je to
Enainsedemdesetletna Ivan- prijavo naredil šele 5. julija. Na ka Peterle skupaj z možem še matičnem uradu so ga napačno vedno šiva oblačila za stranke, razumeli in vpisali 5. julij kot kot je bila vajena vse življenje, rojstni datum. In tega Lojze še Na klopi ob mizi ji dela družbo danes nosi. muca Mini, ki je edina izmed Ker smo takrat rezali bolj te-treh mačk prava hišna muca. nak^kos kruha, smo prosili
pripoveduje oče
Domov jo je prinesel Lojze, tako kot že marsikatero najdeno žival.
»Včasih nismo živeli na tej ravnini ampak smo imeli leseno hiško na Blečjem vrhu pri Trebelnem. Tam so se nama rodili trije otroci, med njimi tudi Lojze. Ob lesenjači smo imeli še prostor za enega prašiča. Mož Lojze je kot krojač delal v dolini, medtem ko sem jaz na hektarju in pol zemlje pridelovala hrano in skrbela za otroke,« se spominja začetkov skupnega življenja.
Franca Peterleta, moževega strica, za krstnega botra. Tega je bil že vajen, saj je bil boter desetinam otrok. Imel je mlin in je ob krstu vsakemu veliko pogačo dal.
Dobra tri leta za Lojzetom se nama je rodil Jože, nekaj let za tem pa še hči Nada.
Do podružnične šole na Jel-ševcu je Lojze tri leta pešačil dobro uro v eno smer.
Z delom in pridnimi rokami nama je uspelo, da sva kupila dva majhna vinograda. Vendar so se žal slabe letine kar vrstile.
Spoznala sva, da se nam na tem odročnem kraju ne piše najlepše. Odločila sva se, da prodava imetje in se preselimo nekam v dolino, kjer bodo otroci živeli bližje šoli in kjer bomo tudi drugače povezani s svetom. Tako smo kupili to kmetijo z dvema hektarjema zemlje v Mlinu pri Mokronogu. Takrat je imel Lojze deset let.
Ce bi ostali v Blečjem vrhu Lojze verjetno nikoli ne bi postal predsednik, meni mati Ivanka.
Cigare za očeta
V sobo stopita oče Lojze Peterle in mlajši sin Branko Peterle. Ob pozdravu kaj hitro spoznamo značilno govorico, kot bi govoril predsednik slovenske vlade. Najmlajši je po zunanjosti modernizirana kopija slavnega brata. Branko pravi, da imata takšno govorico le on in Lojze, kje sta se je navzela pa ne ve.
Oče Lojze se vsede na svoje stalno mesto ob šivalnem stroju in ob kavici ponudi tudi cigare. S ponosom pove, da mu jih prinaša Lojze, nato pa postreže še s »potrgalko«, kakor pravijo moštu iz prvega grozdja.
Ivanka pa nadaljuje: »Enajst let za Lojzetovim rojstvom, že tukaj v Mlinu, se je rodil zadnji sin Branko. Mož je bil zaposlen
movke. Nekoč je eno pižmov-ko celo prinesel domov. Tudi kakšne hlače je strgal, pa sem jih kar hitro zašila.
Vsi so bili dobri učenci, najbolj pa Lojze in Nada. Učitelj mi je nekoč rekel, da bi Lojze lahko postal pisatelj, ker je lepo pisal. Od sosedov pa sem slišala, kako je govoril, da bo nekoč postal predsednik ali pa župnik.
Kasneje po gimnaziji, ki jo je uspešno opravil v Novem mestu, se je odločal med študijem novinarstva ali zgodovine in geografije.
Novinarstvo sem mu sama odsvetovala, ker se mi je to zdel nevaren poklic. Danes opravlja še nevarnejše delo. Odločil se je za zgodovino.
Že kot gimnazijec si je želel kupiti fotoaparat in kitaro, zato je med počitnicami šel na Gorjance merit prirastek lesa, da si je prislužil denar. Ker zaradi tega ni mogel obiskovati ur učenja kitare v Sevnici, je namesto njega hodil na vaje brat Jože. Zvečer pa je potem moral Jože učiti Lojzeta igrati na kitaro.
S fotoaparatom, ki si ga je kupil, je slikal vse kar mu je prišlo pod oko, tudi kure in druge domače živali.
Nasploh pa je bil Lojze vedno posebnež. V sebi je čutil neko moro, ki ga je tlačila. Ži-
v Trebnjah, jaz sem pa še naprej skrbela za dom in šivala.
Otroci so imeli boljše pogoje za šolanje. Do šole v Mokronogu so imeli v »razhodnem« (suhem) vremenu pol ure hoda.
Lojze se je ob poti domov kaj rad zadrževal ob potoku. Lovil je zajce, jerebice in piž-
vel in mislil je v duhu krščanstva, zato se je nemalokrat čutil odrinjenega. Hodil je po svojih poteh in vedno nekaj raziskoval. Povedala sem mu, da to ni dobro, če želi postati profesor. Na staro vlado sicer ni bil jezen, vendar je čutil, daje nekaterim trn v peti.
Domačija staršev
Lojzeta Peterleta je prva izmed hiš v Mlinu, ko prečkaš železniško progo, zato nosi številko ena.
V	hišo vodijo betonske stopnice do predprostora, kjer se sušijo zdravilne rože in zelišča. Skozi ozek hodnik vodijo vrata naravnost v dnevni prostor. V kotu je velika miza s klopjo. V prostoru sta dva šivalna stroja, levi šiviljski je materin, desni krojaški očetov.
Materin stroj je postavljen prav blizu majhne kuhinje, ki je s predelno steno ločena od dnevnega prostora. Tako lahko mati Ivanka kar izza stola ob šivalnem stroju popazi, da ne bi hrana prevrela.
V	kuhinji je vsak prostorček napolnjen z drobnimi kuhinjskimi pripomočki, ki dajejo vtis preproste in skrbne gospodinje.
Stene v dnevnem prostoru krasi mnogo slik. Na desni je oljna slika Kristusa s križem, delo družinskega prijatelja samouka. Na levi je oljna slika neke stare domačije. Stene pa prav tako krasijo povečane fotografije sorodnikov, predvsem materinih.-
Povsod pa je mnogo tekstila, tako tistega pripravljenega za šivanje kot že izgotovljenega, ki na obešalnikih čaka naročnike.
Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle, ko je imel tri leta
Ko sem izvedela, da se ukvarja s politiko, sem mu zmeraj rekla — politike pa nikar. Pa me ni poslušal.«
Oče Lojze pa doda: »Včasih je bilo lažje biti predsednik, danes temu ni tako.«
Rojstno hišo so zažgali
Z očetom Lojzetom smo se odpravili na Blečji vrh, kjer je nekoč stala domačija Peterletovih. Če nam kraja ne bi pokazal sam nekdanji lastnik, ne bi prepoznali mesta, kjer je nekoč stala. Na pogorišču hiše, ki so jo zažgali lastniki ob selitvi, raste le samorasla češnja obdana z grmovjem. Le bogat grm pušpan priča, da je bilo tukaj nekoč urejeno okolje.
V Jelševcu blizu Trebelnega smo srečali Janeza Grabnerja, Lojzetovega birmanskega botra in Kristino Grabner, Lojzetovo teto. Oba jih štejeta že krepko preko sedemdesetih, zato se bolj težko spomnita kako je bilo tistega birmanskega dne, ko je Lojze imel deset let. Tako kot pri krstu je bil Lojze
tudi pri birmi v cerkvi na Tre-beljnem.
Kristina Grabner pravi: »Lojze je že kot otrok stalno bral knjige. Takrat ko se je odločil, da bo postal politik, se mi je smilil. Zame ostane Lojze enak, pa če je predsednik ali ne.«
Na poti domov oče Lojze pripoveduje: »Zadnje čase redko prihaja domov, pa še takrat ima spremstvo s seboj. Enkrat pa mu je le uspelo, da je zadremal na seniku, kjer je včasih rad počival. Ko pride domov, običajno najprej pogleda v shrambo, če je kaj domače hrane v njej. Še posebej se razveseli kislega mleka in solate.«
Staršema se življenje, odkar je sin postal predsednik, ni veliko spremenilo. Še naprej ob pomočjf najmlajšega sina gospodarita na zemlji. Zmoti jih le kakšen telefonski klic. ki pove kakšno pikro na račun njunega slavnega sina.
Jana Štrlekar Foto Lucas
STOPITE BLIŽE, SLOVENSKI VOJAKI
Izgradnja cest v Sloveniji
Navezujemo se na izjavo predstavnika Ministrstva za promet g. Petra Marna, ki je bila objavljena Delu 4. oktobra 1991 pod naslovom »Avtocesta Sentilj-Za-greb do leta 1995«. Slovenija bi naj zagotovila skupno 278 mio DEM iz proračuna v prihodnjih štirih letih, dela pa bi izvedlo mešano podjetje s sedežem v Zagrebu.
Po našem mnenju mora imeti pri izgradnji cestnega omrežja v Sloveniji prvo prioriteto izgradnja našega cestnega križa. Zato vztrajamo na prioriteti izgradnje avtoceste	Lendava—Maribor-
-Celje-Ljubljana-Koper in Jesenice-Ljubljana -Bregana.
V sklop avtoceste Lendava-Maribor spada avtocestna povezava mejni prehod Šentilj-Pesnica-—Maribor, ker pomeni navezavo na phyrnsko avtocesto in s tem še eno povezavo z Evropo. Izgradnja avtoceste Šentilj-Zagreb je za Slovenijo sekundarnega pomena, za njo ni opravičljivo vlaganje že tako premajhnih sredstev iz proračuna Slovenije v Višini 278 mio DEM. Ne nasprotujemo gradnji avtoceste Sentilj--Zagreb, če se uporabijo drugi tuji viri in še se za nadomestilo za izgubo teh zemljišč pridobi ustrezna odškodnina in zagotovi zaščita okolja. Tranzitna cesta Šentilj-Zagreb bo predstavljala veliko ekološko obremenitev in take tranzitne ceste razvite evropske države (primer Avstrija, Švica) omejujejo s preusmerjanjem prevozov na železnico. Ministrstvo za promet ob tej priložnosti obveščamo, da so kpaji Lendava, Murska Sobota, Šentilj, Pesnica, Maribor, Celje še v republiki Sloveniji in da v njej nameravajo ostati.
Ministrstvo za promet naj vodi tako politiko izgradnje cest, da bodo imele prednost ceste, ki povezujejo, in ne pretežno tranzitne ceste, ki režejo Slovenijo na dele. Smotrni razvoj cestne infra-strutkure, katere hrbtenica je cestni križ, bo pospešila skladen regionalni razvoj in gospodarsko integrirala sedaj odrinjene dele Slovenije.
SDU. Maribor
SDUob
stavkah
Socialdemokratska unija Slovenije podpira stavkovne zahteve delavk in delavcev v zdravstvu in šolstvu. Ugotavljamo, da sedanja vlada ni samo zlomila slovenskega gospodarstva, temveč pospešeno uničuje tudi dejavnosti, ki omogočajo gospodarsko uspešnost in skrbijo za življenjsko kakovost. Stavka v zdravstvu in šolstvu simbolično opozarja, da sedanja vlada ni sposobna poskrbeti ne za telo ne za duha. Razen nekdanjih bogatinov in sedanjih špekulantov zdaj pri nas ni nikogar, ki ga sedanja vlada ne bi kruto prizadela v najbolj temeljnih potrebah. SDU bo še naprej na strani, tistih, ki se preživljajo z delom. Še naprej si bomo prizadevali za usklajen razvoj in za snovno in duhovno blaginjo vseh ljudi, četudi nam sedanja oblast vsak dan dokazuje, da ji manjka osnovnega človeškega čuta, vemo, da so ljudje na Slovenskem zadosti pametni in zadosti zreli, da si bomo zagotovili uspešnejšo sedanjost in boljšo prihodnost.
RASTKO MOČNIK, predsednik SDU, Ljubljana
Čudež
v Medžugorju
Veliko iskrenih romarjev se je v zadnjih letih napotilo v Medžu-gorje. Pod vplivom vzdušja, ki je bilo tam ustvarjeno, so se mnogi očarani vračali domov. Malokdo se je vprašal, če se je tam zares zgodil kak čudež, ali pa, če ni bila vsa zadeva skrbno zrežirana.
Na taka vprašanja nam odgovori že nekaj dejstev, ki jih ro-
marji ne poznajo. Medžugorje leži v zahodni Hercegovini, na meji med katolištvom in pravoslavjem, v deželi, ki je bila nekoč pravoslavna in bogomilska, potem pa je bila z misijonsko dejavnostjo frančiškanov pokatoliča-njena. Tako je tam nastal zagrizen konvertitski duh, nekakšno janičarstvo katolištva in hrvaškega nacionalizma. Prav blizu Med-žugorja je frančiškanski samostan v Lištici, ki je bil med vojno središče ustaštva. Tu v teh predelih so se. rekrutirali njegovi najbolj kruti pripadniki. Tu je bilo središče medvojnih zločinov, predvsem poboja srbskega prebivalstva. Medžugorje je dobesedno sredi množičnih grobov.
Romarji tudi ne vedo, da se je v tistih krajih že dolga leta pred prvim »čudežem« vodila prava vojna med frančiškani in škofijo v Mostarju, ki se je trudila, da v doslej redovniških župnijah nastavi škofijske duhovnike. Prebivalci so celo zazidovali vrata svojih cerkva, da bi škofijski duhovniki v njih ne mogli maševati. Nastal je škandal, o katerem je razpravljala jugoslovanska škofovska konferenca in tudi Vatikan se je moral ukvarjati s tem vprašanjem.
Potem so se zgodili »čudeži«. V socialno zaostalih, odmaknjenih in zaradi izseljevanja dokaj izpraznjenih krajih so otroci videli Marijo. Mostarski škof je od vsega začetka trdil, da je vse to nepristno. Vatikan previdno čudeža ni potrdil. Toda kljub temu je duhovništvo pričelo urejati množična romanja. Pozneje je to postal dober biznis. Nasedli so naivni verniki širom sveta.
Psihiatriji je znano, da prihaja tudi pri zdravih ljudeh, predvsem otrocih, do čutnonazornih videnj lastnih predstav. Posebne okoliščine kot so izčrpanost, strah ali verski zanos še bolj pospešijo nastanek takih navadnih zaznav. Primitivne ali histeroidne osebnosti seveda niso v stanju spoznati neobjektivnost takih zaznav. Zato pred njimi svarijo vsi res duhovno poglobljeni iskalci vseh verstev. Kolikšna je resnična vrednost takih zaznav pove že podatek, da vidijo kristjani, muslimani, hindujci itn. vedno le svoja božanstva. Pri kristjanih je to navadno Marija, ki nastopa v enaki obleki in podobi, kot so jo videli vidci v vaški cerkvi.
Okolje v Medžugorju je bilo idealno za nastanek takih »vizij«. Treba je bilo le katalizatorja, iskro, pa smo dobili čudež. V primeru Medžugorja je potem čudež s svojo sugestivno močjo priklical nove »čudeže«, predvsem pa je obogatil vaščane, cerkev in turistične organizacije. Med takimi nenavadnimi dogodki so tudi ' »čudežne« ozdravitve. Seveda v Medžugorju ne povedo, da močna vera v nekaj zdravi, celo neozdravljive bolezni! Pri tem je vseeno, ali kdo veruje v boga ali v hudiča. Glavno je, da v nekaj veruje. Množično histeroidno vzdušje, ki ga ustvarjajo podobna romarska središča pripomorejo tudi k nastanku dobrega, celo vznesenega počutja. Pod vplivom množične psihoze potem ljudje vidijo, kako se vrti križ, sonce, kapelica... Tako raste vera v čudeže.
Toda danes se moramo vprašati še nekaj več: komu je bil tak čudež potreben in to prav v Medžugorju? Odgovorne more mimo dejstva, da pričenjajo dogodki v Medžugorju hkrati s prvimi pripravami, ki naj razvnamejo agresivni katolicizem in nacionalizem. Dogodek je bliskovito na-elektriziral najbolj ekstremne nacionalistične sile širom sveta. Tako je začela tragedija, ki smo ji priča danes: nova bratomorna vojna.
Seveda bi bilo smešno trditi, da bi karkšnokoli božanstvo, tudi če bi res bivalo, hotelo kaj takega. Smešno bi bilo, če bi verjeli, da si je mogla Marija izbrati kraj med množičnimi grobovi, da s svojimi mračnimi napovedmi in svarili podžge množično norost.
Medžugorje je torej skupaj s še nekaterimi podobnimi središči, razmetanimi po svetu, eden od
najbolj grozovitih primerov zlorabe naivne človeške vere. Nekaj, kar obsojajo tudi vidni duhovniki in hierarhi različnih cerkva. Dr j ZALOKAR.
Radovljica
Spektakularni 3. kongres »razumniške«
SDZ
3. kongres naše stranke si res zasluži to kvalifikacijo, saj le ta najbolj izrazito opredeli dvodnevno dogajanje v Cankarjevem domu. Kot delegata celjskega MLIN-a bi želela s tem prispevkom povedati še kaj več o škandaloznem zakulisju, ki je seveda docela izmučilo večino delegatov na tem kongresu.
Dejstvo je, da se je s tem kongresom končalo obdobje karizmatičnega vodenja v naši stranki s strani dr. Rupla. Njegov slogan »STRANKA - to sem jaz!« je namreč že od vsega začetka v svojem udejanjanju sproduciral svoj lastni konec.
Pogajanja na tem kongresu je priložnost, da se širši javnosti predstavi KDO in KAJ je bila SDZ. Res je, da so nekateri naši strankarski veljaki v SDZ veljali in še veljajo za nekakšen možganski trust in to ne samo v SDZ temveč tudi v širšem političnem prostoru. Vendar pa je ta prepotentni intelektualizem začel razkrajati našo stranko in ta proces teče že kar nekaj časa! Vodstvo se je zelo oddaljilo od članstva, še več, članstvo je služilo vodstvu le na papirju, češ to so člani SDZ — baza SDZ. Dosedanje vodstvo je dovoljevalo samo vertikalno povezovanje, temelječe samo na hierarhhični zasnovi, horizontalno povezovanje med člani (medobčinske povezave) pa je bilo označeno kot pritlehno in zarotniško početje.
Sprejeli smo dopolnjen program nove stranke naravnan k nacionalni identiteti (interes naroda je pomembnejši od interesa posameznika) ter novo vodstvo. V tem pa tudi vidimo dobro podlago za boljšo politično profi-lacijo, s tem pa tudi boljšo strankarsko organizacijo, prav tako pa bo tudi MLIN imel več veljave tako po politični kakor tudi po organizacijski plati.
In zdaj k samemu kongresu. Že na začetku je poskušal dr. Rupel s svojim arognantim nastopom in poskusom uveljavitve svojega delovnega predsedstva diktirati delo samega kongresa oz. ga celo prekiniti; scenarij za to je bil pripravljen. Če mu ne bo uspelo ne eno, ne drugo (zmaga!) je dal vedeti, da, bo naredil škandal. Očitno pa je v svojem egoizmu pozabil celo to, da se nahaja v Sloveniji in ne v Srbiji ali na divjem Zahodu. Dokazi za takšno početje so več kot očitni (teh. scenariji za prekinitev kongresa, grožnje teh osebju, manipulacija z dr. Bučarjem-Rupel »uredi« da dr. Bučar nepripravljen razpravlja, pregovarjanje nekaterih delegatov). Na koncu pa je celo odnesel (ukradel!) računalniško disketo s članstvom. Čista balkanska lopovščina par exellence! Skratka vse to je delegate spravljalo v zelo bedno razpoloženje, vendar pa smo le zadržali do konca in uspešno zaključili kongres s tem pa naredili konec »džingiskanovstvu« dr. Rupla, hkrati pa uvideli kam vodi karizmatičnost v stranki.
Na koncu pa bi rada dodala še to, da so namigi o temeljitem pretresu na slovenskem političnem prostoru dokaj špekulativne narave. Takšen je pač odziv v medijih, kar pa dokazuje predvsem to, da je dr. Rupel postal svojevrstna politična avtoriteta, vendar ne več v vrstah SDZ-NDS.
LILJANA ČOŽ.
GREGOR URANIČ.
delegata, MLIN pri SDZ-NDS.
Celje
Psihiatrična
bolnišnica
Po dolgem in težavnem raziskovanju je Evropska Skupnost prišla do diagnoze Jugobolezni
—	shizofrenija. 1 o variš dženera-le Kadijevič in njegovi oprodi tovariša Adič in Brovet pa boleha ■ jo za, po vojaško okarakterizi-a-no. boleznijo: mentalno poreme-čenje ličnosti (član 74). S tako diagnozo je svoje čase Jugoarmi-ja odpuščala mlade Jugoviče za 4 leta ali za stalno. Zdaj pa, ko jih hoče s to diagnozo odpustiti veleusrani demokrat-parazit Ante Markovič, ga je vodilni južno-drinski nevropsihiater Šešelj (bivši znani norec) imenoval z izdajalcem in gnusobo, ki rovari proti Lepi Naši Jugoslaviji (beri: Šešljoslaviji). Hja ... Velenovi šokpsihiater Šešelj je najbrž tudi močno (pod dozo prave mere poživil) vplival na to, da je Antejev šofer ukradel službeni avto in se skril kdo ve kam. Pa kaj pol! Ante zdaj vsaj enkrat peš hodi kolikor ima svobode gibanja.
Vrnimo se k bolezni. To, da je Juga psihiatrično bolna, trdijo že vsi. Šrb — Jovan Baškovič — je rekel: »Ovaj narod je lud.« Bravo Baškovič!! Najbrž so bili nori že tisti, ki so prihrumeli v Cankarjanski Dom takrat ko si tam oznanjal troedinost SDS. Bog daj zdravje tebi in tvojim. Tudi znani samozaložnik Vid Pečjak je izjavil: »... Imamo med voditelji Jugoslovanskih narodov veliko lud-aka.« Tudi jaz mislim tako. Samo poglejte dženerala Kadijeviča kakšen je šel v Haag! Trodelna omara z glavo polno možganskega prepiha v boljševistični civilki. Za posrat od smeha! Ze v uniformi izgleda kot klovn; v civilni suknji pa je pravi bebec. Bog odpusti mu in pokloni mu ogledalo
—	ali pa raje ne. Lahko se zgodi, da se ogledalo razpoči od smeha in našega ljubega Kadijeviča rani po njegovi West Pointski glavuri. Škoda bi bilo, saj bi znanstveniki po njegovi smrti lahko njemu
sneli glavo in raziskali njegove redke možganske vijuge. Tako bi lahko odkrili skrivnost Bušma-nov (Bušmani oprostite) ali pa skrivnost, če je človek res nastal iz opice. Sicer pa... roko na srce; tako kot je Milo-ševič podoben Muso-Musotu Mussolliniju, tako je Kadijevič podoben neandertalcu. In na koga spominja Šešelj? Tega niti Bog ne ve. Je Šešelj preveč odtrgan.
In bolniki?! Pravijo, da med Srboborci razsaja tifus. A to sploh ni tako nevarno, kot shizofrenija, ki razsaja med oficirji. Kot otroci se igrajo v peskovniku vojno. Le da je njihov peskovnik prekleto močno krvav. Vojska, četniki, Bulatovčevci se gredo s Hrvati ravbarje in žandarje. Bosanski Agrokomerc in Makedonski Paradajz eksport pa čakata, kdaj ju bodo hospitalizirali v to norišnico. Slovenija je sicer dobila odpustnico iz te nore bolnice kot neozdravljiv psihopat, vendar se nič ne ve kdaj jo bodo spet poklicali nazaj v ambulanto. Ali pa... Jugopsihia-tri imajo te psihopatske Slovenije tako poln kufr, da bi se radi odmaknili iz nje kar preko Italije. Sicer pa se pri teh olivno-zelenih marsovcih nikoli nič ne ve. Morda bi radi prišli v Trst zato, da ga osvobodijo izpod italijanskega fašističnega jarma in ga spet vrnejo nazaj k Srboslaviji. Naši SMB marsovci so zares nepredvidljivi, zato je treba priporočiti Lahom, da se čuvajo.
Brez paranoikov pa v psihiatrični bolnišnici ne gre. Le naštejem naj jih, saj nadaljnji komentar tako ni potreben. Torej: Bulubu-lulatovič, Dukanovič, Draškovič. Veste kaj je to paranoik? Paranoja: zmedenost, prismojenost (duševna bolezen).
Vrnimo se nazaj v največjo svetovno norišnico. Šešelj in njegovi Srboborci pravijo, da bodo skozi sranje prišli v svobodo. Seveda pa niti Šešelj znani Zeniški zapornik sam ne zna točno povedati kaj je sranje in v katero, kakšno, čigavo,... svobodo hočejo. Če v svojo — potem naj kar grejo v svojo maloro. Pa še Kara-dordevič z njimi, če je tako neumen, da to hoče.
Jaz pa bi svetoval Vitu Flaker-ju in njegovemu odboru za zaščito norosti, da je brezveze vtikati se v ta »luda posla« Džulislavije, saj bo pri tem bolj nasral kot pomagal. Če že Evropski znanstveniki ne vedo kako pomagati, kako bo šele ta odbor vedel. Čeprav jaz mislim, da bi elektrošoki pomagali. Si predstavljate kakšni jagenjčki bi bili Milo-ševič, Kadijevič, Šešelj in ostali butnglavci, ko bi jih za nekaj časa dali na elektrošok terapijo. Tem ljudem, prepričan sem, nič drugega ne more bolj pomagati.
Ja... niso potrebni rock koncerti pomoči, Band Aidi, ipd. Potrebne so mašine. Stroji n a-katere bi priključili vse te butnglav-ske Bušmane in jih brez narkoze dobro pretresli z elektriko. Potem bi Juga zagarantirano postala največja hipaška država na svetu. Kasarne bi postale komune in v njih bi pili čajčke, kadili travo in poslušali nežne balade ležeč na cvetju.
In Džulislavija bi se preimenovala v Flower Power Country. Ja, pa po televiziji ne bi več vrteli pištolskih filmov ampak bi bili programi nabiti s čutnostjo in ljubeznijo. Politika bi postala polna rož. Namesto biznisa s pištolami, granatami, puškami, bi cvetel posel cvetličarn. Kje so ti cajti?!
TOMO B. GOLOB, Mirna
A VSTRIJSKO-SLOVENSKO SODELOVANJE NA PODROČJU ENERGETIKE
Šilingi za savske elektrarne
Zvezni minister za gospodarstvo Bepublike Avstrije dr. Wolfgang SCHUSSEL, ter minister za energetiko Bepublike Slovenije dr. Miha TOMŠIČ sta se na Dunaju dogovorila za intenziviranje sodelovanja obeh dežel na področju energetskega gospodarstva in energetske politike. Zato so v prihodnje potrebni redni razgovori na ravni pristojnih ministrov za energetiko ter. z uradniki in eksperti po določenih temah, in sicer najmanj enkrat letno.
Sodelovanje se bo sprva osredotočilo na naslednja področja:
-	realizacija projektov savskih elektrarn,
-	prestrukturiranje energetskega gospodarstva Slovenije.
-	povečanje energetske učinkovitosti.
A) Projekti elektrarn na Savi so že predmet razprav med avstrijskimi in slovenskimi podjetji, na osnovi katerih se je možno sporazumeti o:
-	Slovenska stran prevzame do 40 odstotkov udeležbe ter je na razpolago avstrijskim podjetjem možnost udeležbe do 60 odstotkov v za te namene ustanovljeni delniški družbi »SAVA« d. d.
-	SAVA d.d. prejme za sleherno, z njene strani zgrajeno elektrarno, koncesijo v trajanju 30 let.
-	V novo akcijsko družbo je s strani Slovenije predviden vložek v obliki v večjem delu že zgrajene elektrarne Vrhovo.
-	Del proizvedene električne energije za kritje investicij, bo stvar posebnega dogovora med družabniki.
Prvi korak k uresničitvi tega koncepta s strani avstrijskih in slovenskih družabnikov predstavlja ustanovitev SAVA d.d., ki je tudi primeren pravni ter organizacijski okvir za podrobno pripravo nadaljnjih korakov realizacije, vključno z ustreznimi vprašanji financiranja in jamstva.
V drugem koraku naj bi kot glavni delničarji vstopili dokončni družabniki mešane elektrarniške družbe.
Obe strani menita, da je uresničitev projekta Savske elektrarne smotrna v časovnem okviru terminskega načrta študije izvedljivosti.
B) Prestrukturiranje in nova ureditev energetike v, Sloveniji sta bili osrednji in najpomembnejši vprašanji, pri čemer je bilo poudarjeno naslednje:
-	organizacijski ter lastniški prehod v energetskem sektorju;
-	ovrednotenje elektrarn ter elektrogospodarskih podjetij;
-	organizacijska struktura proizvodnje in prenosa električne energije v Sloveniji;
-	osnove za investicijske odločitve pri novih vlaganjih v proizvodnjo in prenos električne energije;
-	informacijski sistem elektrogospodarstva, osnove za priporočila za vodenje ter strateške načrte;
-	cene osnovane na tržnih razmerah in proizvodnih možnosti, s poudarkom na tarifah za elektriko;
-	modeli financiranja elektrarn in prenosno-razdelilnih projektov;
-	uvedba plinovodov ter daljinskega ogrevanja v posameznih mestih (zlasti v Ljubljani in Mariboru);
-	izdelava variant za saniranje obstoječih naprav (n. pr. Toplarna Ljubljana, Termoelektrarna Šoštanj);
-	sodelovanje avstrijskih strokovnjakov in ustanov pri osnutku zakona o prestrukturiranju energetskega gospodarstva v Bepu-bliki Sloveniji.
Predstavitev podrobnega programa bo po slovenskih podatkih stala okoli 90 min ATS, od katerih naj bi okoli 50 odstotkov prispevala avstrijska stran.
K temu je Verbund-Plan (VPL), ki je skupaj s KELAG-
om in ODK-jem že izvedel oz. pripravlja nekaj raziskav, slovenski strani predložil pisno izdelan program, ki bi ga izvajali pod okriljem avstrijske agencije za uporabo energije (EVA) in avstrijske zveze potrošnikov energije (OEKV) v katerem je ponujeni avstrijski obseg dejavnosti okoli 30 mio ATS.
Spodbujeno bo tudi regionalno sodelovanje med deželo Štajersko in Slovenijo. Baziskovalni center Joanneum v Gradcu bo za Slovenijo pripravil energetske in naravovarstvene študije, za katere so predvideli obseg okoli 15 mio A TS.
S tem je avstrijska dejavnost za prestrukturiranje slovenske energetike predvidena v skupnem obsegu okoli 45 mio ATS.
C)	Za povečanje energetske učinkovitosti je avstrijska zveza potrošnikov energije (OEKV) slovenski strani predložila podroben pisni predlog za izdelavo študije o smotrni rabi energije v Sloveniji.
Avstrijska stran se bo za ta predlog še naprej zavzemala, saj meni, da bi to lahko bil njihov prispevek k omenjenemu prestrukturiranju slovenskega energetskega gospodarstva. Avstrijska zveza potrošnikov energije OEKV je na ta način pripravljena za strokovno sodelovanje s slovenskimi eksperti.
D)	A vstrijska zvezna vlada, posebej zvezni deželi Koroška in Štajerska, pričakujejo ustavitev slovenske jedrske elektrarne Krško, kot predpogoj za finančno angažiranje v Sloveniji.
K temu je slovenska stran poudarila, da je le 50-odstotkov Jedrske elektrarne Krško last Be-publikc Slovenije in da si bo v okviru tega slovenskega deleža prizadevala za ustavitev jedrske elektrarne dojeta 1995.
(Takšen je prevod Protokola, ki sta ga podpisala oba ministra).
DANES V JAVNI KUHINJI:
Upoštevaje slab okus in slabe čase, čredni gon in to, da lezemo nazaj od koder smo prišli: k istemu ognju in skupnemu kotlu — tokrat za široke lačne množice priporočamo menu:
Svobodno sonce_______________________________________
Vrzi Smrt v plitko svetobolje, prilij nedolžno kri in pušeljc narodovih korenin pridjaj - nato pa vzemi mlado, še zeleno suverenost z listi in pahni vse med SMB artikle!
Nato sekljaj in reži, da dobiš vsaj sedem kitic, saj bodo v tej obliki kosi obdržali vse lastnosti, aromo in okus.
Sedaj pokrij in kuhaj brez soli!
Na pesniškem žaru vsebino mehčaj do naive, oplakni s solzami, naj se duši do posiljene rime!
Gez čas postekleni, tedaj dodaj Muzin himen, tako da na hitro vzkipi.
Ko ogenj pojenja, postavi na hladno, zabeli s smetano našega POP - a, obdaj z obilico medijskega pompa in pusti postati, da se navzame!
Ko zaslišiš kravje zvonce, porcije nasuj v lonce nastalo je: SVOBODNO SONCE!!
Trkni le ob ljudsko vest in takoj pokliči: JEST!!
P.s. Vem, da najbrž bo zamera, kdor ni ta razumel špas:
Vodi dobra nas namera -hvalevredna - kakor vas!
Sv. Peter
STISKAJO GROZDJE IN MINISTRE
Ministri so dozoreli
Slovenski zdravstveni delavci so si sicer uspeli izboriti večje plače, niso pa bili dovolj glasni, da bi jim uspelo zamenjati neučinkovito zdravstveno ministrico in njenega leporečnega namestnika. Tudi dr. Vencelj sedi trdno v svojem šolskem ministrskem stolčku, čeprav mu je uspelo na cesto spraviti tako učitelje kot učence. Da o dr. Capudru, katerega odstop kulturniki zahtevajo celo z gladovno stavko, niti ne govorimo. Izidor Rejc, ki mu je skoraj že uspelo popolnoma potopiti slovensko gospodarstvo, pa je izgleda sploh nedotakljiv.
Namesto tega pa Lojze Peterle vse pogosteje spodmika stolček Dimitriju Ruplu. Potem, ko je slovenski zunanji minister že skoraj dosegel priznanje Slovenije in je po mnenju večine postal že skoraj tako uglajen, kot se za pravega diplomata spodobi, se je predsednik vlade odločil, da ga ponovno poskuša zamenjati. Nekajkrat ga je namreč že poskušal, pa mu to ni uspelo. Takrat je bil dr. Rupel še trdno v sedlu svoje stranke in je imel za seboj strankarske kolege kot so ministri Janša, Bavčar in Pirnat. Peterle je očitno upal. da bodo na pravkar končanem kongresu Slovenske demokratične stranke Rupla »odžagali« sami strankarski tovariši, potem pa tudi za predsednika vlade ne bo več tako trd oreh. Kot je videti', so se nekoliko vseeno zmotili. Rupel je sicer ostal v manjšini, toda na njegovo stran so se postavili skoraj vsi. ki v današnji slovenski politiki kaj veljajo. Vključno z ministrom Igorjem Bavčarjem, ki je menda še vedno nesojeni slovenski predsednik vlade. Zelo zanimivo je. da Peterle menda Ruplu ne očita delovne nesposobnosti ali neučinkovitosti. Očita mu le, da sta si s predsednikom Kučanom preveč blizu. Ker pač skupaj potujeta po svetu, kjer predstavljata Slovenijo in ne le vsak svojo stranko, kot je precej pogosta navada prvega med slovenskimi ministri. Kučan pač ni Peterle, ki bi šel v tujino le na povabilo strank in o tem ne bi obveščal niti zunanjega ministrstva dežele, ki ne premore niti dva milijona vernih ali nevernih duš.
Ne piše pa se slabo samo ministru Ruplu. Znova se je znašel na udaru tudi kmetijski minister dr. Jože Osterc. Potem, ko je Kmečka stranka spomladi že na vsak način hotela Osterca zrušiti in na njegovo mesto postaviti Marjana Podobnika, zeta Ivana Omana, je takrat ostalo vse le pri poskusu. Celo največjim pristašem gospoda Omana se je zdelo le nekoliko neokusno, da si bo za ministra postavil kar zeta. Osterca je takrat podprla večina in Peterle si ga očitno ni upal (ali pa še ni hotel) zamenjati. Toda le naivneži so mislili, da se je ambiciozni Marjan Podobnik pomiril. Ko je ugotovil, da ministrskega stolčka ne bo tako zlahka osvojil, je očitno iskal primernega kandidata. In ga je našel. Prejšnji teden smo lahko že tudi v tisku prebrali, da naj bi bil novi kmetijski minister magister Milan Božič. Ni treba poudarjati, da gre za Podobnikovega rojaka iz Idrije in za njegovega nekdanjega sodelavca. Gospod Božič je član idrijske občinske vlade, sicer pa je veterinar, zaposlen na idrijski enoti novogoriškega kmetijsko-veterinarskega zavoda. Zadolžen je za zdravje živali na cerkljanskem območju. Kot smo slišali, se dr. Jože Osterc seveda zaveda, kaj se mu pripravlja, ampak sam ne bo odstopil, kvečjemu se bo pustil zamenjati. Kakšnih hudih očitkov na njegovo delo tudi ni slišati, razen tistega posplošenega, da premalo stori v korist kmetov. Ker letos napovedujejo, da bo vinska letina slaba, ker je bilo grozdje kislo im je vsebovalo premalo sladkorja, ima Lojze Peterle imenitno priložnost, da ministra Osterca odstavi zato, ker je »pridelal« v Sloveniji premalo sladko vino.
Sicer pa je iz krogov blizu predsednika vlade slišati, da se Lojze Peterle odpravlja na dolgo pot. Za celih štirinajst dni naj bi odšel v Argentino. Tam se bo srečal z argentinskimi Slovenci, s Slovenci, ki živijo v Argentini, z argetinskimi poslovneži slovenskega rodu ... Morda mu bo uspelo še koga prepričati, da zapusti svojo domovino in pride na pomoč Sloveniji. S svojim znanjem in cekini, seveda. Kot je prišel dr. Andrej Rot, ki je pustil hišo. službo in varnost ter z ženo in s petimi otroki prišel Slovence učit, kako se dela političen časopis. In ko po treh mesecih Slovenec ni dosegel naklade 80 tisoč izvodov, kot je obljubljal, so ga odstavili z mesta urednika. In je postal svetovalec. Kaj si dr. Rot misli o predsedniku Peterletu, ki ga je zvabil v to avanturo, ni znano.
Glede na Peterletovo napovedano dvotedensko potovanje v tujino, kjer ga zunanji minister seveda ne bo spremljal, si tako minister Rupel, kot minister Osterc verjetno lahko oddahneta. Če ju predsednik ne bo zamenjal pred svojim odhodom, bosta torej svoji ministrstvi vodila vsaj še v času Peterletove odsotnosti. Seveda pa se ni bati. da bi med tem času odletel kdo od tistih, zaradi katerih nekaj stotisoč državljanov Slovenije že kakšno leto pošteno benti. Kot je običaj, v predsednikovi odsotnosti vodi vlado Igor Bavčar.
Tadeja Ribnik
Zdrav duh v zdravem telesu
Bilo bi smešno, če ne bi bilo tipično za slovensko diplomacijo. Ko so slovenski politiki objavili, da jih Italija ni seznanila z zahtevo Jugoslovanske armade, da bi opremo in ljudstvo iz Slovenije umaknila preko Trsta, je italijanski zunanji minister De Michelis pismeno obvestil Kučana, da temu ni tako. De Michelis je zatrdil, »da je italijanski konzul v Ljubljani Cristiani že 3. oktobra iskal ministra Janšo, a ga ni našel. Na ulici je srečal le Cirila Zlobca. Janšo pa šele naslednjega dne.« Mi vemo, zakaj Cristiani Janše ni našel. Janša je tega dne namreč v Murski Soboti igral nogomet. In povzročil diplomatski zaplet.
MAMA OPROSTI, NISEM HOTEL RAZCEPITI STRANKE
Prvi bodo zadnji
Gotovo je med članstvom Slovenske demokratične zveze med vsemi slovenskimi strankami najmanj strahopetcev. SDZ je bila prva »nova« slovenska stranka, ko je bilo to še prepovedano, zato seje tudi skrila pod nazivom zveza. Vanjo je že v začetku vstopil del pokončnih Slovencev, mnogih tudi bivših komunistov . SDZ je za razliko od mnogih kasnejših petelinov svoje delovanje izvajala z dostojanstvom in intelektualno prodornostjo. Ali lahko sobotni odhod starega jedra stranka s kongresa primerjamo z nekdanjim odkorakanjem slovenskih komunistov iz Beograda? Gotovo ne, lahko pa to pomeni politični propad večine, kije ostala z Rajkom Pirnatom na čelu in Janezom Janšo v ozadju ter volilni kredit pri Slovencih, ki so si ga s tem dejanjem pridobili strpneži z Dimitrijem Ruplom v vrhu.
Obrambni minister Janez Janša, ki je bil nosilec spornega dokumenta o bolj populistični identiteti stranke, je sicer ostal ob Pirnatu ter mu pomagal stranko preimenovati
v SDZ - Narodno stranko Slovenije. Mediji so v ponedeljek objavili, da je bil ob razkolu Janša edini, ki je vztrajal na pogajanjih med narodnjaškim in liberalnim krilom in celo izjavil, da bi v primeru razkola ne bo sprejel nobene funkcije. Ne smemo pa pozabiti, da je kašo zakuhal prav Janša sam. ki se je tako hotel zavihteti v sedlo stranke. Ko je ugotovil, da je s svojim poskusom puča v stranki povzročil le nepremišljeno navdušenje na eni in ostro zavračanje na drugi strani, je z drvečega vlaka izstopil. Tako je v javnosti spet poskuša' ustvariti mnenje, da je zelo strpen politiki, v resnici pa so ga k temu vodila dejstva, da si s takšno prepolovljeno in z nacionalsocialisti preobremenjeno stranko, kakršna SDZ-NDS brez Ruplovih ljudi zdaj je, pri svojih političnih ambicijah ne more kaj dosti pomagati.
Prav grozljivo je namreč, kako celo spomin slovenskih medijev v teh negotovih časih seže le še kakšen dan ali dva nazaj. Če bi se namreč novinarji, ki so Janšo v poročilih s kongresa
hvalili kot strpen ekstrakt stranke, spomnili vsaj njegovih tri dni starih izjav, mu takšnih hvalospevov nikakor ne bi mogli peti.
Že res. da v svetu za najbolj sposobne politike veljajo tisti možje, ki znajo spretno, skladno s potrebami, že jutri zanikati. da so prejšnji dan karkoli izjavili, so pa takšni ljudje — posebej če se izmuznejo nadzoru javnosti - tudi največja nevarnost za lastno ljudstvo. Njegove zdaj že teden dni stare predkongresne izjave, da »morajo obstajati stranke, ki nacionalni interes še poudarjajo in ne stavijo na posameznika« ali
»take stranke težko dobijo ogromno večino, lahko pa v določenih trenutkih potegnejo za seboj ostale politične sile in ljudstvo«, namreč jasno definirajo Janševo oblastiželjnost. G njegovem svetonazoru ali resničnem političnem prepričanju pa lahko le ugibamo.
Dopustiti moramo seveda tudi možnost, da je Janša s poskusom zavzetja čelne pozicije v SDZ skušal dejansko okrepiti stranko in se enakovredno postaviti po robu krščanskim demokratom. Z njimi si je tako ali tako že nekaj časa v laseh. Nazadnje so mu naprimer krščanski demokrati očitali, da skuša organizirati takoimenovano slovensko gardo kot svojo strankarsko vojsko. Kakorkoli že, Janšev pohlep po oblasti je sprožil verižno reakcijo. Že v ponedeljek so se v vladi pričele krize, ki jih Peterle le stežka še nadzoruje. SDZ, ki je bila prva prava stranka po šopku komunističnih, bo dokončno razpadla. Ostala bo politično ozkogleda Pirnatova SDZ-NDS, ki se bo stopila v loncu s krščanskimi demokrati, in na drugi strani Ruplovo staro jedro SDZ (prav med njimi so pionirji večstrankarstva v Sloveniji), ki bo brez mnogo članstva in z malo volilci ter malo državnimi funkcijami. Prav to troje pa je predpogoj, ki stransko varuje pred oblastniškimi boleznimi in ji daje duha. Seveda pa se Ruplovci ne bodo pobrali kar takoj. Dolgo časa bodo med zadnjimi.
Brane Piano
ŠEPAROVIČEVO SPOROČILO
Napad na Krško
O možnosti jugoarmijskega napada na NE Krško se je začelo šušljati že v času vojne v Sloveniji. Tedaj so opozarjali, da bi se te utegnili lotiti posebej izurjeni komandosi oziroma diverzanti. Kasneje je zlasti hrvaški časnik in vojaški komentator Franc Višnar pisal o tem, v kakšnem času in na kakšen način bi lahko prišlo do takšnega holokavstičnega napada do kraja pobesnelih (in ponorelih) generalov.
To naj bi se zgodilo po 15. septembru, ko bi se vojska po prvotnem načrtu dokončno umaknila iz Slovenije oziroma ko bi svoje čete in opremo umaknila globlje na jug, tudi iz severne Hrvaške; približno na in za meje velike Srbije, zlasti v Bosno. Glede na to, da naj bi se armada po novem iz Slovenije dokončno umaknila do 18. oktobra, bi tak napad - če ga snujejo — lahko torej pričakovali po tem datumu. Drugi »pogoj«, namreč umik nekdanje JA na velikosrbske meje, se pravkar dogaja. Zato najbrž ni čudno, da je hrvaški zunanji minister Zvonimir Šeparovič v nedeljo napovedal, da bo pretnjo napada na Krško uvrstil celo na dnevni red haške konference. Od armade, ki je v besnilu samorazpada, lahko namreč pričakujemo prav vse.
Če bo res prišlo do uresničitve tega kataklizmičnega scenarija, se bo najbrže zgodil v dveh, morda med seboj kombiniranih inačicah. NE Krško oziroma njen nuklearni reaktor lahko armija ta trenutek napade s pomočjo raket-križark RB 08 švedske proizvodnje in SS-C-3 Shadock sovjetskega porekla, ki so stacionirane v močni letalsko-raketni bazi Maglaji pri Banja Luki. To pa je mogo-
če storiti tudi s sovjetskimi raketami zemlja-zemlja Frog 7 (Luna), ki so jih iz Dugega Sela, Jastrebarskega in Karlovca umaknili v Bihač. Te rakete imajo doseg, ki povsem zadostuje za napad na Krško, a tudi na Zagreb ali Ljubljano. Še posebej, ko bi (če bi) prišlo do prihoda modrih ali kakšnih drugih tujih čelad v prostor nekdanje Jugoslavije.
V svojih sefih imajo generali danes že srbske vojske spravljen še načrt letalskega napada na NE Krško. Znano je, da
lahko letala Mig-29, sodobna in manevrsko visoko usposobljena serija znanih sovjetskih lovcev-bombnikov (v svojih eskadriljah jih bo po razpadu vzhodnonemške armade zadržala celo Nemčija), ponesejo lasersko vodene bombe, ki zmorejo prebiti nekaj metrov debel betonski plašč. Scenarij za bombardiranje krške nuklearke je podoben tistemu, s katerim so Izraelci leta 1981 s pomočjo letal F-15 in F-16 v Iraku uničili nuklearni rekator Osi-rak in nuklearno središče Te-muz-17: najprej bi laserski merilci »poiskali« oziroma označili kupolo NE Krško z. nuklearnim reaktorjem, nakar bi Mig-29 lansiral eno ali dve tisočkilo-gramski bombi. V prvem ovojnem plašču bi tako nastala odprtina. skozi katero bi ostali
Migi usmerjali vodene rakete z veliko rušilno močjo (morda ameriške Macvericke. o katerih je minister Janša pred kratkim izjavil, da jih ima armada kakšnih sto in ki naj bi jo uporabili tudi pri napadu na Banske dvore), dokler ne bi prebili še ostalih zaščitnih plaščev okrog reaktorja in bi ta postal dokončno ranljiv.
Samo akcijo Migov-29 bi ščitili Orli 2, ki bi napadali branilce na zemlji. V operaciji bi sodelovalo 36 letal, če naj bi bila uspešna, pa bi jo morali izpeljati bliskovito - v samo treh minutah in ob optimalnih zadetkih.
Če bi napad uspel, bi ta ob normalnem delovanju nuklearke pomenil katastrofo ne le za Slovenijo oziroma srednjo Evropo, marveč verjetno (odvisno tudi od gibanja vetrov) za vso staro celino in Sredozemlje. Zato bi bilo spričo kritične faze, v kateri se nahaja avantura jugogeneralov, in glede na dozorevanje prej omenjenih pogojev, vsekakor koristno slišati, ali je krška nuklearka grajena tako. da lahko vzdrži načrtovani napad. A tudi. kako je pripravljena protiraketna oziroma protizračna obramba nuklearke vključno z varnostnimi mehanizmi ustavitve proizvodnje v njej glede na različne stopnje rizičnosti. In ne nazadnje: če že res pride do katastrofe, kako njene posledice spraviti na najmanjšo možno mero.
Adriano Ferrari
C -

~7
\	ME
/IM KV sTc>PiM ŠE ! e a šrmp fMEfrE,
1 / mp m m tv pvaiE ,
I mi£E ti E' pmM j ^
/
EKSKLUZIVNO: KAKO SO NA TAJNEM ZASEDANJU SLOVENSKE SKUPŠČINE DOLOČILI IME SLOVENSKEMU DENARJU, KAJ IMA ŠMARNICA S KVASOM OPRAVITI - STROGO ZAUPNO
Klas deklasiran
Ker vsi slovenski poslanci se niso zavezani strogi molčečnosti, nam je uspelo 7. oktobra na tajnem zasedanju družbenopolitičnega zbora neopazno prisluškovati. V radost preprostih volilcev prinašamo izseke ekskluzivnega zapisa razprave naših preprostih in tudi hudomušnih poslancev, kakor jih je zabeležil naš ud.
France Tomšič:	Denarna
enota Republika Slovenije naj bo KARANT. Beseda karant ima kot izpeljanka zgodovinsko podlago v prvi državi slovenskega naroda. Ne spominja, tako kot beseda klas, na naturalno gospodarstvo, čeprav je beseda klas tudi lepa, lepo izgovorljiva tudi v drugih jezikih. Vendar pa spominja na nekaj, kar je že preseženo. Sama beseda karant je lahko izgovorljiva v vseh svetovnih jezikih, jezikoslovci pa tudi ugotavljajo, da iz nje izhaja simbolika moči. Daje občutek vrednosti, saj spominja na besedo karat, ki predstavlja enoto teže za velikost diamanta oziroma težo •diamanta in za čistost zlata. Beseda karant pa spominja tudi na garant, na garancijo, kar naj bi slovenska denarna enota v bodoče tudi postala.
Ivan Toplak: FRIZURA
Rudi Šeligo: V prvi vrsti se zavzemam za KRONO. V kolikor to ne gre, ker nam primanjkuje kraljev. Nekaj jih imamo, kot veste, tudi po Sloveniji hodijo. Celo jaz sem enega ustoličil javno. V kolikor to ne gre, potem tolar.
Andrej Capuder: Gospoda! Izrabljam - to je glagol - ta redki trenutek, da se lahko strinjam z gospodom Šeligom ... Naj dodam, da sem bil jaz na seji vlade tudi za krono, pa sem potem, ko sem ugotovil, da ni
divjem pomenu besede. Ne zato, ker klas tudi nima korena - kot pomeni zakvasiti, zato tudi nima zaklasiti - to ne pride od klasja. Govoril sem s 25 direktorji in na interni anketi je zmagal TOLAR.
Borut Šuklje: Klas sproža vrsto neprijetnih asociacij: da ne gre za pravi denar, ampak za nekakšen pradenar; da gre bolj za ideološki simbol; da izrazito spominja na grbe realsocialističnih držav, tudi SFRJ.
Franc Zagožen: Jaz bi vam recimo predlagal ime SAT. Ime bi lahko hkrati bilo že kratica. Vsem tem kriterijem odgovarja, pomeni tudi rodovitnost, v njem se čebele množijo in pomeni bogato shrambo. Banko, kamor pridne delave nosijo svoje zaloge. Torej, dal sem predlog. Jaz se z njim takoj sedaj več ne strinjam, tako kot večina vas ne, in predlagam takoj drugo ime. Recimo ZLAT.
Spomenka Hribar: Tolar je tapravo! Slišala sem, daje bilo to ime tudi na izvršnem svetu izglasovano tajno in sicer s 16 za tolar in 2 zoper. Potem pa smo dobili nenadoma predlog za klas. Jaz nisem zoper klas iz kakšnih protikmetijskih nagibov. Ampak kako se bo slišalo, če se.bo reklo, da imam pet milijard klasov plače? To je ma-
krščanskim demokratom, mimogrede ... Najmodernejši postindustrijski izraz je pa robot. Zakaj ne bi uporabili izraz
ROBOT?
Milan Balažič: Za klas ne morem biti, ker je klas ime, ki lahko postane predmet splošnih vicev v slovenskem narodu. Kot je že eden, da bom moral za novo leto en silos menjati za
Rudi Šeligo: KRONA
lo čudno. Ali pa, da nimam nobenega klasa v žepu.
Andrej Capuder: Nikoli ni dobil tolar take večine! Jaz sem bil zraven. No, lahko pa, da slabo slišim.
Ciril Kolešnik: Mimogrede, ali vas tolar ne spominja na taler? Vi pa veste, kaj je taler. Pa tudi talar nam pride prav.
Emil Milan Pintar: NEKLAS
marko. V vsakem primeru, jaz sem pripadnik tiste splošne nadstrankarske protiklasne koalicije.
Janez Gajšek: Mislim, da je vseeno, ali se denarju reče PINTAR ali PETERLE ali karant ali ne vem kaj, glavno bi bilo, da bi bil zdrav in močan kot sta ta dva.
Vitodrag Pukl: Menim, da za ime denarja ni primerno tisto ime, tisti samostalnik, ki označuje še kakšno drugo reč.
Ludvik Toplak: Jaz bi v tej zvezi povedal neko anekdoto: mož pravi »Vojska gre...,« žena pa pravi »Joj, pa nimam frizure!« Danes, ko poslušam to razpravo ali klas, ali tolar, ali krona, se mi zdi temu podobno. Mi pozabljamo, da gre za monetarno in gospodarsko vojno proti Sloveniji. Danes potencirano, jutri pa dobljeno ali izgubljeno. Najtežji dnevi druge svetovne vojne zoper Anglijo so bili tisti trije dnevi, ko je Hitler skušal zrušiti Anglijo s ponarejenim denarjem in mislim, da smo danes v isti situaciji.
Z gomjo intervencijo je bila plodna razprava o imenu slovenskega denarja več ali manj končana. Po obravnavi ostalih predlaganih zakonov je družbenopolitični zbor glasoval. Za ime TOLAR je bilo v sproščeni nočni atmosferi slovenske skupščine 33 poslancev, 16 jih je bilo proti, 11 pa se jih ni moglo odločiti. Poglejmo zdaj kako je o imenu denarja pote-
kala razprava v zboru občin, od koder je vestno poročilo priskrbel poslanec, ki smo ga sami izvolili...
Janez Lukač: Spoštovani kolegi! Kolegic danes nimamo. Moj predlog je KARANTAN. Ta enota bo prepoznavna, ker nedvoumno vleče svoj koren iz Karantanije, zato je prav, da posežemo tudi nazaj v Karantanijo in vsaj simbolično povežemo našo prvobitno domovino s sedanjo.
Marcel Štefančič: Klas je premalo prodoren. Zanimivo je to, da vem, da mnoge evropske valute z R dosegajo določeno prodornost:	liRa, maRka,
šteRling, celo Rubelj. Tudi iz tega stališča podpiram to stvar, kaRant.
Franc Gradišar: Stvari so zelo resne. Ampak tudi jaz bi se za karantan odločil, ker klas pomeni klasna borba, tega smo pa 40 let imeli preveč. Potem spet klas na grbo, bomo spet nagrbili vse. Potem je bilo klas ima reso, pa ima slamo. In resa je lahko Duga resa — nas bodo še bombardirali! Potem ima klas tudi slamo. Eni jo imajo v štali, eni v glavi, večinoma pa upam, da na njivi. Torej klas naj ne bi bil. Pa še nekaj. Klas je hrana, pšenica, asociacija in glavobol za razvite države, ki imajo presežke hrane. V tret-
pozitivne asociacije. Karamia, valuta moja draga, ne! Potem se s karantom lahko tudi pokara državo, če ga bo lomila z inflacijo. Pa tudi karata, karat — če ne na socialnih zobeh pa
France Tomšič: KARANTAN
jem svetu pa je klas lakota. Mi niti z glavobolom niti z lakoto ne bi šli v Evropo, zato bi ta klas lahko kar amputirali in odmislili. Je pa še en predlog, bolj z dolenjskega konca, od koder Drihaiam: da bi bil en vinar sto CVIČKOV, pa sto VINARJEV ena ŠMARNICA. No, to zadnje je že bolj z mariborskega konca. Zdaj pa bolj resno! Bolj kot vse to je važno, da ne bi dinar več inflacije delal, da ne bi več imeli »krivine, Srbine!« sistem. Inflacija ni nič drugega kot legitimen državni finančni banditizem. Inflacija je torej vprašanje vsebine, ne samo imena. In karant ima tudi
jSIOlBŠ.ftlJS>VC= Z.AGATS
Vitodrag Pukl: REČ
v kakšnem depoju. In garant garantira, karant nekaj garantira. Da bi ga delili na stotine, za to pa nisem. To je tako militaristično: stotine, stotinjak, stotnik, kot tistih sto mravljincev, ki v rit marširajo. Pa fino bi bilo, če bi se dal dinar razdeliti na tri dele: da bi bil v Sloveniji čebelnjak, na Hrvaškem trd-njak, v Srbiji pa termitnjak.
Janez Dular: Moj kolega v klopi je zdajle našel lepo rimo: karant-prevarant. Ampak diskvalifikacij najdemo na pretek na vse besede, časi so pa preresni za to. Lahko bi nadaljevali v tem smislu: prevarant, pa karantena, pa kurent.. .
Ivan Bizjak: Zdaj pa že tisto počasi bruha, na kar sem prej opozarjal.
Vitomir Gros: Moram protestirati proti takemu govorjenju češ, daposlanci duhovičijo. Poslanec ima pač pravico svoje mnenje povedati. Če se drugi temu smejejo, je pač povedal zabavno. Obenem bi še povedal, da ima klas tudi nadškof ljubljanski v svojem grbu in sicer dva.
Matjaž Peskar: V soboto mi je državljanka Eva Preželj iz Škofje Loke poslala pismo. Ona ima sina, ki mu je ime Klas. Če bi bila slovenska valuta klas, bi se - tako mi piše — nenadoma odrasli ljudje s tem imenom počutili zelo nevredno. Otrokom pa bo ime prineslo mnogo zabavljivk in zbadljivk, kar bo privedlo do menjave imena, ki jo bo otrokom težko razložiti. Ime, ki je bilo dose-daj značilno zanj in je otroku pomenilo njega samega, je nenadoma množično v obtoku.
Tomaž Pavšič: Z argumenta-
(top ^cm)
Milan Blažič: PROTIKLAS
v uradnem seznamu predlogov, odstopil v korist klasja. Sedaj pa, ko vidim, da se lahko strinjam s tako pomembnimi vrstniki iz svojega literarnega tabora, pa res prehajam k njim.
Ivan Pučnik: Spoštovani! Jaz sem za predlog, da se naša denarna enota imenuje KLAS, ker iz klasja je pač vsaj kruh.
Emil Milan Pintar: Ime klas je neprimerno. To je po mojem mnenju triumf nekega provin-cializma v filozofiji naroda. Bojim se, da bomo skozi to zares postali klasna družba v najbolj
cijo tiste gospe, ki ima doma klas, se ne strinjam. Kdo reče, saj klas bi bil res lep, sto klasov bi bil lahko snop, tisoč bi bil škopnik in v takem stilu. No, ampak sem zdaj telefoniral na pet krajev. Odgovorila sta mi dva zgodovinarja, ena bančnica in ena učiteljica in vsi so rekli, da karkoli že bo, klas pa ni dober.
Danijel Božič: Spoštovano predsedstvo, spoštovane kolegice in kolegi. Prišel sem ob glas oziroma na slab glas, ampak se bom potrudil par stvari razmišljati z vami. Če danes rečemo, da se avtu reče nič in potem vsak dan uporabljamo za avtomobil to poimenovanje, bomo čez dve leti vsi rekli avtomobilu nič in bo to pomenilo avtomobil.
Ivan Atelšek: Mislim, da ta naš denar ne bo konvertibilen, ko izgubljamo toliko časa. Tudi Peterletov govor je bil tak, da sem mislil, da nekaj pokopavamo, namesto da bi slišali kaj o tem, kako bomo zagotovili stabilnost našega denarja. To •manjka. Še žena me bo vprašala, kaj smo imeli, in bom rekel, nekaj smo diskutirali. Ne želim govoriti o imenu, kakor dozdajšnji razpravljalci, bolj o vsebini, ki naj bi jo ta denar imel.
Franc Lovšin: Vse enote, ki so bile dosedaj predlagane, bi lahko razvrstil med kmetijske in to celo po posameznih dejavnostih. Kot bi jih predlagali poljedelci, živinorejci, zeleni... Predlagam DES, ' kratico za Denarno enoto Slovenije.
Vitomir Gros: LIPEK
Vitomir Gros: Jugo avioni lahko spustijo nad glavna mesta Slovenije sto ton papirja in nam denarno enoto uničijo. Liberalna straka predlaga ime LIPA, stotina te enote naj bi bil LIPEK, čeprav se smešno sliši. Iz enostavnega razloga, ker je gospod Oblak takoime-novani Hamurabi vse bančnike v Sloveniji dobesedno naučil, kaj je to denar in kako se z njim posluje in tudi ljudstvo je naučil. Lipa, sicer zdaj njegova zasebna, je zamenljiva, je konvertibilna, stabilna, ima podlago in mislim, da bi se država lahko z njim dogovorila, da bi ta lipa postala tudi državni denar in bi pač Banka Slovenije ta njegov projekt prevzela in ga od njega odkupila.
Okoli ene ure ponoči so se tudi v tem zboru končale razprave. Poleg zakona o denarni enoti Slovenije seveda še o dveh drugih zakonih. Glasovanje za ime tolar se je končalo takole: 37 glasov za, 6 proti, 4 poslanci se niso odločili. Lahko noč skupščina, dobro jutro tolar.
Kakorkoli ti je v resnici ime.
16. oktober
STRAN 8
M
NOVA i"i DODA
NE TOŽITE BANKE, PRITISNITE NA DRŽAVO
Kako do svojih deviz
Ni potrebno biti posebno pameten, da bi vam kanilo, da v že skoraj leto dni trajajočem slovenskem bančnem poslovanju ekaj smrdi. Kljub temu, da ste z banko podpisali strogo oprede-eno in do potankosti določeno pogodbo o deviznih hranilnih !ogah, do deviz ne morete. Po raznoraznih načinih, ki so si jih mišljale banke iz meseca v mesec in nam nudile po 1000 . eniških mark po različnih obrokih na mesec, je bančna taktika is tajala vedno hujša: do dinarskega izplačila samo 500 mark po orznem kurzu, s čimer je vernik bil vsaj ob 20 odstotno višjo črno vrednost, do sedanjega samostojnega nereda, ko več ne emo, kdo pije in kdo plača. '
V Novi dobi smo 12. in 19. unija letos pisali o deviznih prikrojevanjih naših bank in vam svetovali, da mirne duše tožite banko v kateri varčujete, saj bi po zakonih, ki še vedno veljajo in so napisani v Zakonu o oblikacijskih razmerjih (ZOR), morali svoje težko prigarane devize v pravni državi tudi iztožiti. Pozivali smo vas, da se nam javite in nekaj se vas je oglasilo, dokler ni našo akcijo prekinila vojna in vam zadela druge skrbi. Sedaj, ko imamo samostojno državo, ki ji moramo prav mi, njeni državljani in bančni varčevalci, zakoličiti temelje, je prav, da v njenem nastajanju čimbolj tvorno sodelujemo.
Tvornost se mora odražati na vseh ravneh in ena od njih je tudi bančna, in preko nje pravna. Monopol Ljubljanske banke in njenih naslednic je celo po besedah ekonomista Jeffre-
ya Sachsa, ki ga je naša vlada vzela za svetovalca, škodljiv za našo družbo ter ga je treba, če želimo bolje živeti, čimprej razbiti. To seveda vladajoči garnituri ne ustreza, zato te besede raje zamoči. Kaj malo jo briga ropanje državljanov in njenih volilcev. Banka pa na drugi strani po svoje kroji platno naših težkih finančnih usod in krši sklenjene pogodbe, ko ji je v interesu, oziroma nam ob naših denarnih tegobah grozi s sodnim pregonom in z zaprtjem računa.
Očitno neenakopravnost dveh pogodbenih strank (banke in varčevalcev) moramo postaviti na drugo mesto. Problem je malo bolj zapleten, ker ima banka pri tem kritje slovenske politike in ministra Dušana Šešoka, ki kliče k »razumevanju in prizanesljivosti«, zavedajoč se, da je ves sistem na trhlih nogah. Zakaj istega
JefTrey Sachs: celo vladin »čarovnik iz Amerike« opozarja, da je monopol Ljubljanske banke škodljiv.
ne zahteva od bank, ko splahnijo naše denarne rezerve na računu? S tem daje potuho privilegirancem, ki kršijo vsaj 10
členov ZOR-a, v škodo ljudi, ki živijo v državi Sloveniji in so nasedli garancijam za svoje vloge, ki jih bodo, po uradnih vi-
rih. videli šele čez deset let. Nekateri bodo do takrat že mrtvi.
Debela milijarda dolarjev deviznih prihrankov, ki so jih zasegle banke, bo ostala nedostopna kljub temu, da ima Ljubljanska banka v tujini nezanemarljivo vsotico deviz. In vendar se vsi niso dali preslepiti z nacionalno vznesenostjo. Tako so v petek, 11. oktobra v Ljubljani ustanovili Društvo jeznih deviznih varčevalcev. V to potezo naj bi jih vodilo veliko razočaranje nad slovenskim bančnim sistemom in nezaupanje v zadnje ukrepe slovenske vlade in Ljubljanske banke, ki bolj skrbi za svoj ugled v tujini kot za lastne varčevalce, ki ji omogočajo obstoj. Niti bankam niti slovenski vladi se ni zdelo primerno, da bi se opravičili in ravnajo tako avtoritativno, da so se člani bodočega Društva odločili štartati na izplačila vseh vlog v 4 mesecih. Banka nima pogajalcev in zahteva vstop novega dolžnika (Republike Slovenije, ki bi naj prevzela jamstvo za vloge), s čimer nastanejo drugačni pogoji, za kar pa potrebuje privolitev druge pogodbene stranke, varčevalcev. Vendar, kaj bi komplicirala in ravnala v skladu z zakonom, če je vsa ta leta uspevala brez njega. Ves čas pa
je imela bogato kritje politike. Kot vse ostalo, kar se je sesulo.
Varčevalci so zahtevali, da jim banka zato, ker so oškod-vani, ponudi razne možne oblike nadomestila škode. Predlagajo, da banke, ki imajo devizne prihranke občanov, le-te prenesejo v Banko Slovenije in da se varčevalcem odpiše plačilo davka v višini privarčevane vsote deviz.
Pod okriljem tednika Mladina bodo imeli svojo pisarno (vključila se bo tudi Nova doba), preko katere bodo kon-taktirali med seboj, se prijavljali in koordinirali delovanje ter zagotavljali profesionalno pomoč vsem zainteresiranim. V začetku novembra napovedujejo občni zbor, za katerega mora banka plačati najem dvorane v Cankarjevem domu. Če bo banka odklonila, bo obči zbor potekal kar pred njo.
Kmalu bomo torej videli slovensko vlado in bančnike na težki preizkušnji. Ta stopnica bo končno eden prvih trzljajev civilnih pobud v postkomunizmu in velik korak za dejanski premik naprej. Razen, če bodo evforični Slovenci žrtvovali svoje prihranke za nacionalne interese. Naslednja generacija jim tega ne bi nikoli odpustila.
Peter Tomaž Dobrila
PRORAČUN S KRONIČNIM ZAPRTJEM
Zadnji krik zdravnikov
'iHl
DELAVCeV V ZDRAVSTVU IN SOCIALNEM SKRBSTVU V REPUBUKI BiOVBAV i
m OKTOBRA 1991 obT.ui
■: :	KB vvč B -
Slovenci ne pomnimo tako dolgotrajne stavke zdravnikov in zdravstvenih delavcev. Vendar pa tudi problemi, ki so se danes nagrmadili v zdravstvu, nikoli niso bili večji in hujši, saj vse kaže, daje naše zdravstvo dobesedno pred kolapsom. Vsi vemo, zakaj je slovensko zdravstvo v takšni krizi kljub temu, da smo vsa ta leta plačevali in še danes plačujemo lep del svojih plač ravno za zdravstvo. Na žalost pa zdravstvo denarja, ki ga zanj plačujemo, ne dobi v svoje roke, pač pa ga vlada deli po nekakašnih svojih kriterijih. V letošnjem letuje zdravstvo dobilo le okoli 70 odstotkov denarja, ki bi ga bilo moralo dobiti. Pred kratkim je vlada nemenila 600 milijonov dinarjev za najnujnejše potrebe, kar pa je bila le kaplja v morje. Sedaj, ko so zdravstveni delavci trdno odločeni, da si le izbirajo pošteno plačilo za svoje delo in plačilo stroškov dobivateljem, jim bo kot kaže uspelo dobiti nekaj več denarja za svoje potrebe. Vlada jim je milostno obljubila nekaj milijard, s katerimi naj bi nekako preživeli. A vseeno zdravstvo še vedno ne bo dobilo denarja, ki ga zanj plačujemo. Sprejetje bil rebalans poračunana in s tem so se povečala tudi sredstva, ki bi bila namenjena zdravstvu. V najboljšem primeru bo dobilo tisto, kar bi moralo zdravstvo dobiti že po starem proračunu.
Osnovna zahteva stavkajočih je ravno v tem, da se zdravstvu nakažejo sredstva, ki so zanj zbrana. Sindikati stavkajočih zahtevajo tudi sklenitev kolektivne pogodbe za zdravstvo in socialno skrbstvo Slovenije. Pri tej pogodbi je zanimivo to, da jo je vlada najprej sama predlagala, potlej pa je ni hotela podpisati. Vladni možje so podpis pogodbe odklonili z obrazložitvijo, da gre za nesporazum. Očitno pa je takšnih nesporazumov med vlado in zdravstvom več in eden je tudi nesporazum med zdravstvom in ministrico za zdravstvo Katjo Boh, ki sije privoščil drago zdravljenje v tujini zaradi bolezni, ki jo znajo prav dobro zdraviti tudi domači zdravniki. In to v času, ko bolnišnice pozivajo občane, ki imajo doma zdravila, kijih ne potrebujejo, naj jih prinesejo v bolnišnice, da bi videli, če so še uporabna, saj denarja za nakup novih nimajo.
KAKO SI BOMO Z DREKOM RIT OBRISALI
Smrt bo hitra
Dejstva
1.	Devize slovenskih varčevalcev so ostale v Narodni banki Jugoslavije, kamor so jih vestno in poslušno odvajale slovenske banke. V Sloveniji ni 2000 milijonov DEM, kolikor jih te dolgujejo vačrevalcem. Je le za 130 milijonov DEM deviznih rezerv v Narodni banki Slovenije.
2.	Grehe bank je nase prevzela Republika, ki se pripravlja na njihovo sanacijo. V ta namen je bila ustanovljena posebna Agencija. S posebnim zakonom pa bo devizne vloge spremnila v javni dolg, ki ga bodo banke s sredstvi iz proračuna vrnile deviznim varčevalcem v 10 letih.
3.	Varčevalci bodo namesto deviz dobili obveznice, z njimi pa bodo lahko v 20 obrokih, začenši z 31. 5. 1992 vsake pol leta dvignili del svojih deviz s pripadajočimi obrestmi.
Če varčevalci to možnost zavrnejo, lahko po istem režimu dvigujejo devize, samo da ne razpolagajo z obveznicami,.ki so v prvem primeru prenosljive in jih lahko prodajo na trgu vrednostnih papirjev.
Pokritje zapravljenih deviz
Čeprav je danes v ospredju razburjenje deviznih varčevalcev, bi morali biti bolj zaskrbljeni tisti, ki bodo predvideno transakcijo pokrili. Torej vsi mi navadni smrtniki, ki si v teh časih nismo nabirali deviznega »Špeha« in bomo morali še naprej živeti od svojega dela.
Navedba pojmov proračun in javni dolg pomeni, da bo pokrivanje dolga solidarno, iz vsakega žepa nekaj. In ne samo 2000 milijonov DEM, zraven se bo v 10 letih nabralo še za 1000 milijonov DEM obresti.
Če sledimo verigi varčevalcev — banka - državni proračun, se postavlja vprašanje deviznega vira proračuna. To, da bomo dolg pokrili vsi, že vemo, ne pa tudi kako. V ozadju se pretirano skromno skriva vladna institucija Sklad za razvoj.
Deklica za vse
Sklad za razvoj je bil ustanovljen v aprilu 1990, redno pa posluje od decembra istega leta. Njegova vloga je, da v imenu in za (pro)račun Republike Slovenije upravlja s sredstvi pridobljenimi s prodajo družbenega kapitala.
Prvotna naloga sklada, kar naj bi bilo razvidno že iz naziva, je investiranje v gospodarski razvoj, že v samem začetku pa je iz tega proračunskega vira predvideno financiranje denacionalizacije. K temu dodajmo še novo nalogo: financiranje bančnih dolgov deviznim varčevalcem.
Tako vidimo, da se vloga tega »razvojnega« sklada vedno bolj. spreminja v servis proračunskih potreb, na škodo nalog, ki so predvidene v nazivu. V tem smislu se bo verjetno spreminjala tudi njegova operativna strategija v: prodati, prodati, proračun potrebuje denar, devize!
Reševanje deviznih varčevalcev je, kot ste videli, tesno povezano z denacionalizacijo in lastninjenjem.
RAZDELITEV PREDVIDENEGA KAPITALA SKLADA ZA RAZVOJ
POKOJNINSKI SKLAE
INACIONALIZACIJA
\	/l 20%
POKOJNINSKI S
[ACIONALIZACIJA
DELNI^
INVESTIR,
DELNIGl
investi:
(NI DOLG
PRED DEVIZNIM DOLGOM PO DEVIZNEM DOLGU
NESPOSOBNE OBČINSKE VLADE NE ZNAJO RAZDELITI DENARJA ZA POPLAVO
Bos tepe Savinjčane
Ob obletnici lanskih poplav je v Sloveniji (31. 10., 1. 11., 2. 11.1990) seje treba vprašati, v kolikšni meri so bile odpravljene ali vsaj omiljene posledice. Slovence nas je minulo leto res na vse kriplje pestilo. Ljudje pa smo takšne živali, ki se na vse privadijo. Tako smo se prilagodili razmeram ob in po poplavah, na vojno, sedaj pa se prilagajamo temu, da mnogi Občinarji ne znajo računati.
Ker smo želeli podati celovi- Znano je, da so lanske po-to informacijo o tem, kako se plave v Sloveniji povzročile je delil denar za odpravo škode škode za nekaj več kot 7 mili-ob poplavah, smo začeli zbirati jard SLT, od tega največ v ob-podatke po občinah, kar pa se čini Mozirje za nekaj manj kot je izkazalo za Sizifovo delo, saj 2,5 milijardi in v Celju za pri-so za nekatere občinske urad- bližno 1,5 milijarde. Ocenjena nike številke o denarju očitno, škoda je bila podlaga za razde-vojaška skrivnost. Zato smo se litev kolača po občinah. Glede obrnili na Ministrstvo za var- na njihovo prizadetost in zahte-štvo okolja in urejanje prosto- ve je začel pritekati denar iz ra, kjer smo dobili podatke iz treh virov: republiškega prora-prve roke. V pogovoru s po- čuna, mednarodnega kredita močnico ministra Sonjo Ahčan Svetovne banke za obnovo in in ministrovim svetovalcem razvoj in republiških solidar-Miho Kosom, smo prišli do še nostnih sredstev, nekaterih neobjavljenih podat- Skupščina Republike Slove-kov in širše slike o reševanju te nije je iz republiškega (držav-problematike.	nega) proračuna odobrila za
Pod Iglo: zima je pred durmi
sanacijo po poplavah 2,5 mili- Tretji vir so republiška soli-jardi SLT, kar se sukcesivno darnostna sredstva, ki pred-izplačuje. Če upoštevamo, da stavljajo denar, ki je bil zbran je državni proračun 7,5 miljarde z enodnevnim zaslužkom zapo-SLT in da je Janša dobil nekaj slemh (zaposleni pri Sončni nad 2,5 milijardi SLT, to niso uPravi so odšteti) in določen majni denarci.	odstotek od pokojnin ter osta-
Republika Slovenija si je od lih prejemkov. Do 26. 9. 1991' Svetovne banke za obnovo in Je hilo občinam dodeljeno razvoj izposodila 30 milijonov 611,375.000,00 SLT. Vedoč,
Seznam nakazil skupščinam občinam za odpravljanje posledic poplav do 26. 9. 1991 (republiška solidarnostna sredstva):
1.	Mozirje	349.663.310,00 SLT
2.	Celje	188.250.000,00 SLT
3.	Žalec	72.916.000,00 SLT
4.	Idrija	55.400.000,00 SLT
5.	Laško	51.930.000,00 SLT
6.	Sevnica	44.100.000,00 SLT
7.	Brežice	43.400.000,00 SLT
8.	Kamnik	30.300.000,00 SLT
9.	Škofja Loka	24.746.000 SLT
10.	Tolmin	24.400.000,00 SLT
11.	Slovenj Gradec	23.600.000 SLT
12.	Velenje	18.800.000,00 SLT
13.	Litija	17.700.000,00 SLT
14.	Ravne na Koroškem	13.700.000,00 SLT
15.	MB Pesnica	8.700.00,00 SLT
16.	Dravograd	7.670.000,00 SLT
17.	Krško	7.300.000,00 SLT
18.	Trbovlje	7.100.000,00 SLT
19.	Lenart	4.300.000,00 SLT
20.	Zagorje ob Savi	3.400.000,00 SLT
21.	Hrastnik	3.400.000,00 SLT
22.	Šentrjur pri Celju	1.500.000,00 SLT
Predlogi za odobritev sredstev mednarodnega	
kredita za odpravo posledic poplav v letu 1990 (po občinah)	
L Celje	143.073.802,90 SLT
2. Mozirje	50.030.401,00 SLT
3. Laško	22.417.170,00 SLT
4. Domžale	5.492.914,00 SLT
5. Sevnica	4.599.573,00 SLT
6. Mesto Ljubljana	5.254.416,50 SLT
7. yelenje	4.400.000,00 SLT
8. Žalec	4.115.496,00 SLT
9. Kamnik	3.956.151,00 SLT
10. Slovenj Gradec	2.626.553,00 SLT
11. Škofja Loka	2.502.187,00 SLT
12. Litija	2.228.638,00 SLT
13. Zagorje ob Savi	1.399.235,00 SLT
14. Brežice	845.869,80 SLT
da ljudi najbolj skrbi kam je šel njihov denar, smo pripravili tabelo z izčrpnimi podatki.
Če smo količkaj matematiki, lahko pridemo do sklepa, da so bila za odpravo škode po poplavah namenjena znatna sredstva. Drugi sklep, ki se nam lahko porodi, pa je ta, da vse občine ne znajo z denarjem prav ravnati. Do podobnega sklepa je prišla tudi republiška komisija za oceno škode in namensko uporabo zbranih sredstev. Največ pripomb je letelo na mozirsko občino, ki je dobila kot najbolj oškodovana od 800 milijonov SLT iz solidarnostnih sredstev skoraj 350 milijonov SLT, kar znaša več kot
denar, da ga izleda ne morejo smiselno uporabiti. Komisija bo Mozirje zopet obiskala in se bo najbrž napotila pogledat tudi krajevno cesto Ljubno-Rast-ke, ki je v občinski (regionalne *in magistralne so v republiški), in na kateri po letu dni še vedno manjka asfalt, ki je tam nekoč že bil. Zima pa je pred vrati.
Bog je do prebivalcev mozirske občine postal potem, ko jih je udaril z nesposobno vlado in poplavami toliko usmiljen, da jim je prizanesel vsaj z vojno.
Franc Furland
Most v Ljubnem: čakajoč na denar za svež beton
dolarjev, ki jih je namenila za sanacijo voda in komunalne infrastrukture. Denar se dodeljuje po občinah na osnovi predloženega programa za tisti del nalog, ki jih morajo opraviti. Rok za predložitev programa je potekel s koncem februarja. Od 17 občin, ki so upravičene do denarja iz posojila, je zamudila samo mozirska občina. Vzrok tega pa ni bil v tem, ker je bila najbolj prizadeta ampak v (ne)sposobnosti Izvršnega sveta in (ne)strokovnosti strokovnjakov. V neformalnem pogovoru na ministrstvu smo slišali celo mnenje, da bi morali v Mozirju uvesti prisilno upravo. (Sic!)
v. p. Nazarje - Savinja
- 400 cm
- 300 cm
- 200 cm
I 26. 10. | 27. 10. | 28. 10. | 29. 10. | 30. 10. | 31. 10. | 1. 11. | 2.11. | 3. 11. | 4. 11. | 5. 11. | 6. 11.
Nivogram vodomerne postaje Nazarje prikazuje potek gladine Savinje od 26. 10. 1990 do 6. 11. 1990
EKSKLUZIVNO: TRIDESET LET POZNEJE
Tudjmanova
oda
komunizmu
»Z odločilnimi zmagami, izbojevanimi v socialistični revoluciji in z uspehi, doseženimi v nastajanju nove socialistične družbe, so narodi Jugoslavije stopili v novo dobo svoje zgodovine. Jugoslovanska socialistična revolucija pa je še mnogo širšega pomena: pota njenega razvoja in
Franjo Tudman: oda komu- Jože Zupančič: prevod ode nizmu
sadovi njenih zmag so bili in ostali primer največjega, svetovnega pomena. Z novimi oblikami istočasnega uresničevanja nacionalnih in revolucionarnih socialističnih ciljev v osvobodilni vojni, kakor tudi z novim načinom graditve socialističnega družbenega reda — kar vse je bilo po svojih oblikah in vsebini nekaj novega v zgodovini, različnega od poti drugih revolucij — je socialistična revolucija narodov Jugoslavije velik prispevek k izkušnjam in težnjam narodnoosvobodilnih in revolucionarnih, socialističnih gibanj drugih narodov sveta.
Z veličino in neskaljeno lepoto svoje socialistične revolucije, z njenimi zgodovinskimi zmagami v boju za svobodo in z novimi dosežki v borbi za družbeni napredek, za socialistično demokracijo in humanizem so se narodi Jugoslavije povzpeli - kakor po pravici ponosno pravi program ZKJ — do vrhunskih moralno-političnih dosežkov sodobnega človeštva.« (Iz knjige Franjo Tudman: Rojstvo socialistične Jugoslavije, Zavod Borec, Ljubljana, julija 1961. Tokrat smo misli prevedli, oziroma je to storil že leta 1961 Jože Zupančič. Naslov izvirnika je sicer: Stvaranje sociali-stičke Jugoslavije.)
EVROPA ŠE NI VOJAŠKO DOZORELA
Evro voj ske ne bo na Hrvaško
Evropski povezovalni procesi terjajo nov varnostni sistem, saj ta, ki sloni na zvezi NATO, ne ustreza bodočim združenim državam Evrope. Glede tega je še veliko neznank in pomislekov, vendar je skoraj gotovo, da bo Evropa vzpostavila nov, sebi primeren varnostni sistem.
NATO je šestnajstim državam ustrezal v obdobju, ki je že za nami. Nemogoče ga je ohranjati, saj ni pričakovati, da bi vse nekdanje evropske socialistične države, od Poljske do Bolgarije, vstopile v to organizacijo. A hkrati je res, da si vse te države želijo v Evropo.
Vzporedno z razmišljanji o novem evropskem varnostnem sistemu se pojavljajo težnje posameznih evropskih držav, ki skušajo oživeti že skoraj pozabljeno zahodnoevropsko politično unijo, ki je nastala takoj po vojni. Takšna razmišljanja je še posebej pospešila zalivska kriza, ko se je Evropa soočila s prevzemom svojega deleža pri blokadi Iraka oziroma v Zalivski vojni. Posebej je izstopal problem Nemčije in nekaterih drugih držav, ki svojih oboroženih sil glede na ustavo ne morejo pošiljati v tujino, če te niso pod poveljstvom NATO. Ta vojaška oranizacija pa tudi ni namenjena posredovanju izven Evrope, kakršen je bil zalivski spopad.
Zato se je že kmalu porodilo razmišljanje o organiziranju evropskih sil za nagle intervencije (RDE), ki bi bile namenjene predvsem posegom izven Evrope. Evropa razmišlja tudi že o ustanovitvi svojih multinaci-onalnih sil in celo o vzpostavitvi skupnega obrambnega sistema evropske skupnosti. Razprave, o katerih bi evropska politična unija imela poleg političnih tudi obrambne pristojnosti in bi se tako postopoma vključila v mehanizem evropske skupnosti, niso ne nove ne nepričakovane. Posebej veliko so o tem govorili na sestanku zunanjih ministrov in načelnikov generalnih štabov devetih evropskih držav, ki so ga
sklicali zavoljo sodelovanja evropske vojaške sile v Zalivu. Za tem je tudi evropski parlament podprl iskanje novih povezav z evropsko skupnostjo in njeno obrambno politiko. To vprašanje se je naposled znašlo tudi na dnevnem redu medvladne konference članic ES. Zdi se, da so obravnavo tega vprašanja še pospešili dogodki v Jugoslaviji.
Dokler ES ne bo dovolj učinkovita, da bo lahko tudi zanesljiv dejavnik evropske varnosti, lahko tak sistem vgradijo le v evropsko unijo. Pri tem velja poudariti, da bodoči varnostni sistem ne bo slonel na tolikšnem vojaškem potencialu, kot sedaj. Pričakujemo lahko, da bodo vse evropske države v skladu s KEVS po 1. 1992 zmanjšale svoje armade do štirideset odstotkov. Veliko nemško razoroževanje (Bundes-wehr so skrčili na tristoosemde-set tisoč vojakov) bo gotovo imelo posledico za vso evropsko celino. Tako so se v okviru NATO že sporazumeli, da se bodo do 1. 1. 1995 oborožene sile ZDA v Evropi zmanjšale na 150 tisoč vojakov, Sovjeti pa naj bi se povsem umaknili iz nekdanje NDR in drugih držav članic bivšega Varšavskega sporazuma. Do 1. 1995 nameravajo v celoti umakniti svoje oborožene sile iz Nemčije še Francozi; to'napovedujejo tudi Britanci, ki nameravajo svoje kopenske in letalske sile v tej državi sprva prepoloviti, nato pa še naprej zmanjševati. Tako bi na ozemlju Nemčije ostala le še ena britanska oklepna brigada ali divizija. Vojaški umik ali vsaj zmanjševanje sil v Nemčiji zajema tudi kanadsko, belgijsko in nizozemsko armado. Njihova navzočnost naj bi se zmanjšala na simboličnih 3-4
tisoč vojakov, ostale pa naj bi pregrupirali v multinacionalne sile ali v sile za nagle posege, ki jih pod britanskim poveljstvom šele vzpostavljajo. Omenili smo tudi sovjetske sile v Nemčiji: gre za 380 tisoč vojakov, ki naj bi se - kot je bilo rečeno - tudi umaknile najkasneje do prvega januarja 1995, obe strani pa se zavzemata za še hitrejši umik.
Hkrati s procesom razoroževa-nja poteka tudi proces KEVS, ki so se mu sedaj pridružile tudi Albanija in vse tri baltiške države, tako, da sedaj ta zajema že 38 držav, med katerimi so prav vse evropske. Zelo pomembna je Pariška listina ’90, ki predstavlja deklaracijo o nenapadanju in sporazum o zmanjšanju konvencionalne oborožitve. KEVS je ustanovila tudi svoja stalna telesa. Vendar pa je ta proces šele v povojih in precej časa bo moralo preteči, da se bo uveljavil kot vseevropska institucija, ki naj bi vzpostavila evropski mir in sožitje na povsem novih temeljih. Glede na vse navedeno se je Hrvaška prisiljena sprijazniti s dejstvom, da Evropa ne bo poslala čet za njeno zaščito ali da bi jo šla celo osvobajati.
Edino NATO ima trenutno v Evropi ustrezne intervencijske sile, vendar je to izključno obrambna organizacija 16 evropskih in severnoameriških držav, čeprav njegov obrambni koncept predvideva vzpostavitev prednjega obrambnega praga, ki sega celo do 200 kilometrov globoko na ozemlje morebitnega nasprotnika. Evropa iz nekdaj stacionira-nih vojaških sil šestih držav na Nemškem ozemlju sicer že oblikuje svoje sile za nagle ukrepe, vendar je vse skupaj šele na začetku. ZDA se do sedaj niso še hotele niti politično vmešavati v jugoslovanski konflikt, kar pomeni, da tudi niso voljne aktivirati svojih sil za nagle posege in so raje prepustile celotno reševa-
nje jugo krize Evropi, ki jo pri tem podpirajo.
Glede na to torej, da Evropa še nima ustreznega novega vojaško posredovalnega mehanizma in da se ZDA niso pripravljene vojaško angažirati v Jugoslaviji, je še največ možnosti, da bi uporabili sile pod zastavo OZN, pa čeprav gre za vojno v mejah mednarodno priznane države. Evropa bi lahko, kot je razvidno iz bruseljske deklaracije, s svojo vojaško silo posredovala zgolj v imenu humanosti, kot so zahodni zavezniki že posredovali v Iraku, da bi zaščitili kurdske begunce. To pa lahko pričakujemo le, če bodo vprašanje beguncev internacionalizirali.
Hrvaška politika je že spoznala, da so evropski partnerji žal uskladili le svoje interese za prepričevanje razširitve jugoslovanskega konflikta v sosednje države, čeprav še sami ne vedo, kako in s čim bi tudi vojaško posredovali, če bi bilo to potrebno. Hrvaški primer nam govori, da so za omejevanje notranjih spopadov, kakršen je jugoslovanski, evropske institucije pripravljene posredovati le s političnimi oziroma gospodarskimi ukrepi. Kaže, da evropska mlačnost do jugoslovanskega konflikta ne sloni toliko na njeni nemoči, prej na pomanjkanju volje. Tisto sporno količino vojaštva, ki naj bi morebiti prišla v Jugoslavijo - gre za trideset tisoč oborožencev —bi Evropa že nekako zbrala, saj je vendar kar osem držav članic Zahodnoevropske unije včlanjenih v NATO. Gotovo bi torej izdelali model, da bi teh trideset tisoč vojakov operativno in logistično pregrupirali pod zastavo evropske skupnosti. Kaže pa, da se Evropa bolj opira na svoje dolgoletne izkušnje, zlasti ko gre za britanska in francoska spoznanja, po katerih ni nujno in še manj pametno, da bi notranje
VSA LETALA IN HELIKOPTERJI JUGOSLOVANSKE ARMADE
Leteči morilci se dvigajo na jugu
Vojno letalstvo je biser vsake armade ter hkrati tudi jasna slika vojaške in ekonomske moči neke države. Za Slovenijo to res ne velja, saj svoje avijacije nimamo, kot pa nam zatrjuje obrambni minister, smo sposobni braniti svoje nebo z učinkovito protiletalsko obrambo.
Upajmo, da nam tega ne bo potrebno nikoli dokazovati. Ker pa le ne moremo biti popolnoma gotovi v to, si oglejmo vojaško letalstvo sile, ki nam je potencialno še vedno najbolj nevarna — Jugoslovanske armade.
Jugoslovansko vojno letalstvo ima šest tipov letal, ki so razen MIG-a že rahlo zastareli, vseeno pa še zelo nevarni za tiste, ki se mu ne morejo enakopravno zoperstaviti.
MIG—29 je sovjetsko dvomotorno reaktivno lovsko letalo. V sovjetski oborožitvi je od leta 1981, v jugoslovanskem letalstvu pa od 1988. Premer kril je 11,36 m, dolžina 17,32 m. Njegova največja hitrost znaša 2566 km/h. Najvišja višina leta je 18.000 metrov, maksimalni dolet pa 2100 km.
To je zelo močno oboroženo in opremljeno letalo. Ima pulz-ni Dooplerjev radar, infrardeči senzor in laserski daljinomer. V korenu levega krila ima več-
cevni rotirajoči 30 mm top, zraven tega pa še šest raket zrak-zrak AA-10, infrardeče rakete zrak-zrak AA-11, bombe in različne nevodljive rakete, skupaj do 4000 kg bojnega tovora.
Drugo letalo sovjetske proizvodnje v sestavi jugoslovanskega letalstva je MIG-21. To je večnamensko enomotorno reakcijsko letalo izdelano leta 1957. V oborožitev jugoslovanskega letalstva je bilo uvedeno sredi šestdesetih let. Premer kril je 7,15 m, dolžina 13,46 m. Lahko doseže največjo hitrost 2230 km/h. Najvišja višina je 18000 metrov, maksimalni dolet pa 1800 kilometrov. Oborožen je z dvocevnim topom 23 mm z dvesto naboji, štirimi ra-
ketami zrak-zrak atoli ter z do 1500 kg različnih bomb in ne-vodljivih raket na štirih pod-vesnih nosilcih pod krili. V iz-vidniški verziji je opremljen z aerofoto kamero in IR skenerjem ter napravami za proti-elektronsko delovanje.
Letalo Orel J-22 je jugoslo-
MIG-29
vansko-romunski dvomotorni reaktivni lovski bombniški avi-on. Romunska verzija nosi oznako IAR-93. Razpon kril je 9,63 m dolžina pa 14,90 m. Največja hitrost je 1225 km/h največja višina pa 12500 m. Bojni radij v letu visoko-nizko-visoko 360 km, v nizkem letu
MIG-21
pa 300 kilometrov. Oborožen je z dvema topovoma 23 mm s po dvesto naboji, na petih nosilcih pod krili in trupom nosi do približno 1300 kg orožja: nevodljive rakete RB 57, TV vodene rakete maverick, kasetne bombe BL 755, klasične bombe, ali pa štiri rakete zrak-zrak.
Super galeb G-4 je enomotorno reaktivno dvosedežno letalo za neposredno, podporo pešadiji in šolanje pilotov. V sestavu jugoslovanskega letalstva je od leta 1982. Uporablja se tudi kot izvidniško letalo. Premer kril je 9,88 m, dolžina pa 11,86 m. Njegova največja hitrost je 910km, najvišja višina, ki jo lahko doseže pa 15000 m. Njegov največji dolet je 1700 km, radij delovanja v nizkem letu 300 km.
Orel J-22
V kontejnerju pod trupom nosi dvocevni top 23 mm sovjetske proizvodnje z dvesto naboji, na štirih podkrilnih nosilcih nosi do 1300 kg različnih bomb in raket ter kasetne bombe BL 755. Super galeb je bil izdelan v letalski tovarni Soko v Mostarju.
Galeb G-2. Tudi to letalo je jugoslovanske izdelave. To je lahko reaktivno letalo za neposredno podporo kopenski vojski in za šolanje pilotov, je dvosedežnik v uporabi od leta 1964. Premer kril je 10,47 m, dolžina pa 10,34 m. Največja hitrost je 810 km/h, dolet pa 1240 kilometrov. V nosu ima vgrajena dva mitraljeza 12,7 mm. Na dveh podkrilnih nosilcih lahko nosi 300 kilogramov raznih bomb ali raket.
Jastreb J-l je lahko enomo-
Super Galeb G-4
politične konflikte reševali s tujo vojaško silo.
Rezultati takšnih poskusov niso nikoli bili posebej učinkoviti in še manj dolgotrajni. Takšno spoznanje je poučno tudi za mnoge narode razpadajočih socialističnih imperijev, čeprav v Evropi ni nobenih neposrednih poskusov, da bi jih umetno zadrževali v tej ali oni tvorbi. Za Evropo ostaja samo vprašanje, kdaj in kakšen način naj bi prišlo do tovrstnih pregrupiranj in prav to premalo razumemo.
Trenutna evropska praksa nas opozarja, da je v njihovem interesu, naj se zadeve v vsej svoji razsežnosti najprej prirodno oblikujejo. Zavoljo tega je Evropa pripravljena dopuščati uporabo sile oziroma tolerirati notranje spopade na ravni, ki jih še lahko nadzoruje. Prav zato tudi tolerirajo uporabo sile sedanje srbske vojske, vendar samo do te mere, ko ne bi začele ogrožati še drugih. Ko bodo prestopile ta prag, jo bodo hitro omejile. Hkrati ne bodo dopustili, da bi srbska vojska postala prešibka, saj bi tako porušili balkansko vojaško ravnovesje in bi se lahko celo pojavili nekateri apetiti sosednjih držav do dosedanjega jugoslovanskega ozemlja. Prav to je tudi razlog, zakaj evropsko razoroževanje poteka vzporedno oziroma sinhrono.
Evropa se torej dobro zaveda, da je edina prava rešitev prirodno dozorevanje stvari in teh procesov nočejo presekati z vojaško silo; v tem primeru bi namreč ta ali oni problem, trenutno jugoslovanski, znova izbruhnil čez kakšnih petdeset let.
Evropa bo torej reševala problem Balkana v »paketu«. Menijo, da morajo stvari prirodno dozoreti predvsem v Srbiji. Ta se mora demokratizirati v skladu z evropskim modelom in komaj tedaj se bodo lahko začele stvari resnično urejati. Če do tega ne bo prišlo, je'pred nami dolga in kruta državljanska vojna, po kateri bodo vsi Srbi res živeli v eni državi, vendar tako kot Nemci po drugi svetovni vojni. Upati je le, da Srbi ne bodo postavili vsega na kocko.
Teodor Geršak
torno reaktivno letalo za neposredno podporo kopenski vojski v oborožitvi-jugoslovanske-ga letalstva od leta 1969. Izdeluje se tudi kot lahki izvidnik. Premer kril je 10,47 m, dolžina 10,34 m. Največja hitrost, ki jo lahko doseže je 815 km/h, najvišja višina pa 12000 metrov. Na krilih ima osem nosilcev na katere lahko po proizvajalčevih podatkih obesi do 1320 kilogramov bojnega tovora, dejansko pa ne zmore nositi več kot 500 kilogramov bomb in raket. V nosu letala so vgrajeni tudi trije mitraljezi 12,7 mm. Kot izvidnik ima vgrajeno eno aero-foto-kamero v nosu in na vrhu vsakega pomožnega rezervoarja za gorivo na koncih kril.
Jugoslovanska armada uporablja kot transportno letalo le-
Jastreb J-l
MEDIJSKA VOJNA
Posilstvo Srbije
Črna gora
ekološka
država
Črna gora je tudi uradno potrdila svojo namero, da postane ekološka država. Deklaracijo o tej odločitvi je sprejel črnogorski parlament, ki se je ob tej priložnosti sestal na Žabljaku, na odprtem prostoru pod visokim Durmitorjem, v srcu narodnega parka nedotaknjene narave in lepote, kakršne ni v Evropi.
Ilustrovana Politika, Beo-grad
O ekološki čistosti Črne gore ni dvoma, saj je njena industrija popolnoma skarhirala, zaprte tovarne pa ne morejo zastrupljati narave, sicer pa svojo umazanijo izvažajo v Dubrovnik.
Preko kralja do oblasti
Po neuspehu s predsedniško kandidaturo Tomislava Kara-djordjeviča, pri čemer se je posebno angažiralo vodstvo srbskih demokratov, je zdaj srbska opozicija »odkrila« Aleksandra Karadjordjeviča, ker vidi v njem spet neko možnost za pokritje in prekritje svoje politične nemoči.
Nerazumljivo je, da se pristaši našega propadlega, strahopetnega, dezerterskega ih izdajalskega monarhizma, lahko znajdejo v vrstah tistih opozicijskih sil, ki so še do včeraj prepričevale vso državo glede svojih demokratičnih in liberalnih potencialov.
Dr. Slobodan Inič, Borba, Beograd
Kaj pa je še v Srbiji nemogoče, ko pa četniški vojvode kandidirajo na strani komunistov, komunisti paktirajo s četniki, vladajo predsedniki, ki so izbrani s 104% glasov, pa drugi, kijih delegira na najvišja mesta vsega 100 volilcev, predvsem vpoklicanega rezervista.
Premier ima privide
Glede izjave predsednika zvezne vlade Anteja Markoviča (kateri se je pridružil tudi predsednik predsedstva SFRJ Stjepan Mesič), da se je zvezni obrambni minister general armade Veljko Kadijevič med obiskom v Moskvi 13. marca letos dogovoril z bivšim obrambnim ministrom ZSSR maršalom Jazovom o prodaji večje količine orožja Jugoslaviji, je ZSLO sporočil, da gre za »grobo podtikanje«. V sporočilu ZSLO se tudi omenja, da ob tej priložnosti ni bila spregovorjena niti ena sama beseda o prodaji orožja.
Ilustrovana Politika, Beograd
Morda pa sta se gospoda obrambna ministra o vsem pogovorila pisno.
Posilstvo Srbije
Zaslepljena s sovjetskimi in Titovimi dezinformacijami, je Britanija leta 1943 izdala Srbijo. Podobno kampanjo, spet na škodo Srbije, tudi danes vodi britanski tisk, ko lansira izključno hrvaške poglede na dogajanje v Jugoslaviji.
To je v mednarodnem tiskovnem središču izjavil Michael Leas, avtor knjige »Posilstvo Srbije - britanska vloga v Titovem grabljenju oblasti 1943-1944«:
Tanjug, Beograd
Glede na veliko število posilstev (Albanci, Britanci, pa še Tito in Stalin) se je treba bati, da bo v kratkem Srbija večkratna neprostovoljna mati.
Zablode gospoda Čosje
Ameriški kongres bo, ko bo Hrvaška dobila svojo neodvisnost, zelo presenečen, ko bo moral podpisati mir s to državo, katere vodja, vojni zločinec Ante Pavelič, je okrobra 1941 napovedal vojno Ameriki, mir pa še ni bil podpisan. Prav tako
bo gospod Čosja zelo razočaran, ko bosta Slovenija in Hrvaška postali neodvisni državi, pa kljub velikemu prilizovanju vodilnih Šiptarjev tem dvema republikam, ne boste Šiptar-jem dali nikakršne materialne ali moralne podpore.
Slovenci bodo svojim novim gospodarjem nekega dne pojasnili, kako so ob teh mogočnih srbskih ropih postali tako bogati.
Prof. Miodrag Čeperkovič, Duga, Beograd
Najbolj bodo presenečeni Američani, ko bodo odkrili, da so jim Hrvati napovedali vojno oktobra 1941. Tako so bili Američani torej dva meseca, do decembra 1941, ko je prišlo do japonskega napada in Nemške ter italijanske vojne napovedi Ameriki, v bistvu že v vojni z eno članico Sil Osi, česar pa nihče na svetu ni vedel.
Jat »leti« z avtobusi
Namesto z avioni, bo JAT od Beograda do Ljubljane, dokler ne bo vzpostavljen zračni promet »letel« z avtobusi preko Madžarske...
Ker se potuje preko Madžarske, je za potovanje v Ljubljano potreben potni list. ..
Večemje novosti, Beograd
Ni čudno, da je JAT prešel na avtobuse, ko pa je onemogočil leteti slovenskim in hrvaškim pilotom na svojih letalih.
talo sovjetske izdelave Anto- višja višina 4500 m ter največji nov An-26. To je transportno dolet 465 km. Oborožen je letalo za kratke razdalje. Raz- z mitraljezom 12,7 mm terštiri-pon kril je 29,20 m, dolžina pa mi do šestimi lanserji (z 32 cev-23,80,m. Njegova največja hi- mi) z raketami 57 mm - proti-trost je 600 kilometrov na uro, oklepne rakete maljutka. Nje-najvišja višina 7400 m, dolet pa gova nosilnost je 4000 kg, 24 2550 km. Nosilnost je 5500 kg, ' vojakov ali 28 potnikov, kar pomeni 38—40 vojakov, 24 Aerospatiale SA 341/342 ranjencev na nosilih ali dve vo- gazelle je helikopter, ki ga po žili. Posadka šteje pet članov, francoski licenci izdelujejo Poleg letal so v sestavi zrač- v Mostarju. Namenjen je za nih sil jugoslovanske armade prevoz ranjencev in hrane pa tudi štirje tipi helikopterjev. tudi za protitankovsko borbo Helikopter Mil Mi-8 je sov- in izvidniške polete. Premer jetske proizvodnje. Njegova glavnega rotorja je 10,50 naloga je prevoz opreme, orož- m repnega pa 0,695 m. Največja in ljudi na srednjih dolžinah ja hitrost je 246 km/h, najvišja ter raketna protitankovska višina 4500 m, dolet pa 755 ki-borba. Premer glavnega rotor- lometrov. Ta helikopter je ja je 21,92 m, premer repnega oborožen z dvema mitraljezo-pa 3,91 m. Njegova dolžina je ma 7,62 mm, s topom 20 mm 25,35 m. Največja hitrost, ki jo ter dvema protiletalskima ali lahko doseže je 260 km/h, naj- štirimi protioklepnimi rake-
tami.
Pred kratkim je jugoslovanska armada dobila iz Sovjetske zveze dva nova tipa helikopterjev.
Prvi je Mi-24, ki je predviden za izvidovanje, prevoz in napad Lahko izvaja taktične zračne napade, podpira pehoto in izvja protioklepne in proti-helikopterje operacije. Premer rotorja je 17 metrov, dolg je 18,50 m, največja vzletna teža pa je enajst ton. Največja hitrost je 320 km/h, dolet pa 160 km.
Helikopter Mi-26 bo zamenjal transportni helikopter Mi-8. Njegova naj večja hitrost je 297 km/h, dolet pa 800 kilometrov s težo 20 ton. Naenkrat lahko prepelje 100 vojakov z orožjem ali dva lahko oklepna transporterja.
Antonov An-26	Mil Mi-8	Aerospatiale SA 341/342 gazelle
REŠKA JADROLINIJA LUPI BEGUNCE
Hrvaška za dobičkarje
Vsaka vojna rodi vojne begunce in vojne dobičkarje, tako je tudi na Hrvaškem. Obdobja med krhkim primirjem, željenim mirom in vojno izkoristijo dobičkarji vseh vrst, za Hrvaško državo pa je največja žalost ta, da so med dobičkarji tudi takšna podjetja kot je reška Jadrolinija.
Reška trajekta Liburnija in Balkanija povezujeta severni in južni Jadran in ob luknji v Paškem mostu, okupaciji masleni-škega mostu je bila (dokler niso zaprli z bojnimi ladjami »akva-torijume« širom Hrvaške) pot po morju edina zveza med S in J Jadrolinija, ki si v središču Reke gradi mogočno stekleno poslovno zgradbo pa je v času vojne znatno povišala cene prevozov na tej relaciji. Od Reke do Splita je na odpisani Liburniji treba odšteti okoli 400 dinarjev, za spanje pa dodatnih 700. Od Portoroža do Dubrovnika tačas ni hotela, kjer bi bilo spanje tako drago kot na Liburniji. Seveda si Liburnija in Jadrolinija takšno ceno lahko privoščita, saj so med begunci družine z malimi otroki, nosečnice in drugi, ki ne zdržijo 12 ur na palubi ali za šankom. Drugo vprašanje pa je morala te Jadroh-nije...
Jadrolinija je kovala dobičke na račun beguncev, ki so iz srednje in južne Dalmacije potovali proti Kvarnerju, Istri in naprej.
Na ladji smo se pogovarjali z Bogdanom Poljanškom, šoferjem Alpetourja iz Kranja. Skupaj s prijateljem Ivanom Lužnar-jem sta sredi vojne hladnokrvno vozila po Dalmaciji in to za plačo 3999,90 dinarjev na mesec (tako Poljanšek). 26-letni fant je takole pripovedoval: »Na tej ladji nas prav lupijo. Prijatelj iz Maribora mi je pripovedoval, da je še nekaj tednov nazaj za kamion plačal nekaj več kot dva tisočaka, sedaj pa je ta cena že 7682 dinarjev. Tega podjetje ne prenese in nazaj jo bova mahnila čez celino.«
Na drugi strani pa so z Jadrolinijo bile nezadovoljne tudi splitske oblasti, ki so zahtevale, da ta trajekta ne prevažata osebnih vozil, temveč samo tovorna in to tista, ki vozijo hrano, zdravila in drugo blago za vojna področja. Hrvati pa v tem času niso uspeli organizirati hitre pomorske povezave s hidrogliser-jem, ki bi potovanje med Reko in Splitom z 12 ur skrajšal na 4 do 5 ur. Takšna pot s hidrogliserjem pa bi veljala 700 dinarjev in jasno je, da bi se takšnim dobičkarjem kot je Jadrolinija ob uvedbi hitre linije pokadilo pod nosom.
MARKOVIČ ŽIVI SAMO ŠE PO NAKLJUČJU
Ekvilibrist Ante_____________________
Jugopremier Ante Markovič je takoj po napadu na Banske dvore izjavil, da je le po naključju ostal živ in da se bo vrnil v Beograd le, če bo obrambni minister Veljko Kadijevič odstopil. No, Kadijevič je še vedno v sedlu, Markovič pa seje medtem že vrnil v Beograd. Če bo še tam preživel, bo to znova le po naključju.
16. oktober
STRAN 12
13. STRAN
16. oktober
DODA
RES JE..
-	da je znameniti kranjski župan in republiški poslanec Vitomir Gros socialno ogrožen. Kadar pride na seje v Ljubljani, se hrani v samopostrežni restavraciji Maksimarketa, kjer denimo velja kosilo (brez sladice) le 65 tolarjev.
-	da so za napad na Banske dvore v Zagrebu vedeli Amerikanci, Rusi, pa tudi dr. Franjo Tudman. Je pa Tudman očitno zmeden, saj ni mogel verjeti, da bo do napada res prišlo. Le kaj bo moral še doživeti, da bo verjel, kako je jugo armadna banda zmožna vsega, kar si lahko zamislimo, pa najsi gre za povsem neverjetne stvari?
— da Lojze Peterle očitno hoče narediti red v vladi. To naj bi storil z zamenjavo zunanjega ministra Dr. Dimitrija Rupla. Kot seje zvedelo, naj bi Rupla zamenjal Janez Drnovšek. Kaj bo iz tega, se še ne ve. Gotovo pa je to dokaz, da Lojze res ni neumen, bolje da zamenja Rupla, kot pa da Rupel spodžaga njega.
- da naša nova valuta tolar, kljub besu koroškega deželnega glavarja, kar dobro kotira na avstrijski strani. Uradni kurs vmenjalnicah se giblje okoli pet tolarjev za šiling, v trgovinah pa še za kakšno desetinko bolje. Mogoče je pa k temu prispeval tudi knežji kamen, ki je na bonih in ki si ga lastimo tako mi kot tudi Avstrijci.
— da zdaj poslancem in vladi za prepire ne zadošča skupščina in so za svoje kreganje uporabili tudi TV Slovenija. Tako seje predsednik slovenske vlade Lojze Peterle zadnjega dne menjave dinarjev za bone pojavil na TV dnevniku in ob tem, ko je povedal par modrih misli o novi valuti, okrcal tudi zbor združenega dela, ker noče sprejeti zakona o lastninjenju. Predsednik zbora združenega dela mu je vrnil kar v tretjem dnevniku. Jože Zupančič je užaljeno dejal, daje bil njegov zbor vedno priden in je po kratkem postopku sprejemal vse zakone, ki jih je vlada predlagala. Ja, saj to je res, vendar pa pri takšnem zakonu le ne more iti vse gladko, posebej še v zboru, kjer imajo večino direktorji/ki jim tako, kot je, kar ustreza, saj lahko sami privatizirajo podjetja, kakor jim drago.
- da je Banka Slovenije podaljšala menjavo di-narjevzatolarjepotečaju 1: lzatistedržavljane,ki so bili ob zaključku menjave v zaporu. Še en dokaz, da je tolar rokovnjaška valuta.
— da je ŽG Ljublj ana v »postopku razdruževa-nja od mreže jugoslovanskih železnic« zaenkrat dosegla le to, da je njihove istrske železnice vzela Hrvaška.
Ugankarski
kOtllCCk	by Ruster
lS%Ul vfojA^t fUCAM ■
Premečite črke treh besed v oblačku in rešitev, ki je že zgodovina, vpišite na spodnje črtice:
VELENJSKI ŽUPAN: »MOJ PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA JE NOR...«
Novopečeni Slovenec si razkošno postilja
»Čeprav je obnova občinske upravne zgradbe dejansko načrtovana, razkošje v petem nadstropju upravičeno razburja občane. V času, ko ljudje nimajo dela, ko so za delo slabo plačani, ko ni denarja za zdravstvo in šolstvo, je nakup tako razkošne opreme norost. Moj predsednik izvršnega sveta je nor, da v tako kritičnih časih po nepotrebnem razburja občane,« je med drugim komentiral Pakracij Semečnik, velenjski župan, ravnanje Franja Bartolaca, predsednika izvršnega sveta velenjske občine.
Ljudje očitajo in zamerijo tudi vam, županu, da ne posežete vmes.
»Gospod Bartolac mi je že očital, da sem za razpravo v skupščini poslance vzpodbujal h kritiki. Eno pa povem: če bo za obnovo tega petega nadstropja in za opremo predsednikove pisarne porabljeno več, kot je bilo odmerjeno v proračunu, bo nekdo odgovarjal...«
Blazinice za predsednikovo zadnjico
V teh dneh, ko bi naj gospod Franjo Bartolac, predsednik izvršnega sveta velenjske občine utrdil ali trasiral državi Sloveniji pot k mednarodnemu priznanju z obiskom sovjetskih pribaltiških držav, mu velenjski volivci doma ne razgrinjajo rdeče preproge.
Nove zamere bi si naj nakopal že poleti, ko je dal svojo družinico prepeljati na zaslužni dopust k morju z novim razkošnim občinskim vozilom. Velenjska vlada si je namreč omislila dvoje novih avtomobilov, za prevoz svoje družine k morju si je predsednik izbral najdražjega žrebca iz citro-enovega hleva. To je samo razgrelo velenjsko srenjo, ki je že negodovala zaradi poračunov osebnih dohodkov občinskih funkcionarjev, ki so poračune opravičevali z izjemnimi napori in delom 24 ur na dan ...
Do glasnega negodovanja pa je prišlo v teh dneh, ko so občani in delavci občinske uprave gledali vsebino tovornjakov, ki so dovažali izbrano opremo za obnovljeno peto nadstropje občinske zgradbe. Razkošnost in mehkoba oblazinjenih sedežev za pisarne predsednika in njegove ministre je negodovanju razpela peruti tembolj, ker se je med strokovnjaki zahtevne obnove pojavljalo tudi vozilo mizarja iz Savinjske doline, ki ima enak priimek kot visok uradnik občinske uprave. Le da je eden Marko Jeraj, drugi pa Jurij Jeraj ...
Prenova je bila načrtovana, vendar. ..
Resnici na ljubo je treba povedati, da gre v bistvu za zgradbo, ki je v lasti velenjskih rudarjev. Ti so pred dobrimi tridesetimi leti dali denar za uresničitev projekta arhitekta Janeza Trenze in dobili zgleden primer javnega objekta. Objekt, stavbo, bi naj občina odkupila za polčetrti milijon, za obnovo pa so v proračunu razervirali 1 milijon 940.000 dovčerajšnjih dinarjev. Z obnovo bi naj začeli pri vrhu in se po nadstropjih spuščali do že pred leti nekoliko obnovljenega pritličja.
In zdaj razlaga, ki tako razburja občane Velenja.
V razlagi potreb ni točno navedeno ali sta ta dva milijona (točneje, nekaj tisočakov manj) predvidena za celotno obnovo ali samo za obnovo spornega petega nadstropja, v katerem domuje velenjska vlada.
Videnje obnove so zaupali arhitektu Nandetu Kortniku, ki je v svoji obrazložitvi predloga z velikim spoštovanjem spregovoril o delu kolege Janeza Trenze, na koncu pa ugotovil, ».. .da današnji ustroj delovanja upravnih organov in skupščine v soočanju z obstoječim stavbnim pohištvom povzroča konfliktno stanje ...« Torej ga je nujno zamenjati...
Gospod Franjo Bartolac, ki je bil do nedavna kot pripadnik tujega naroda redkost na slovenski politični sceni, ima poleg odgovorne funkcije predsednika velenjske vlade v rokah še krmilo politične stranke, ki Velenju odmerja
pumiLin uuip ... j<- vcijcmu iuui zaio računan na se večjo pozornost občinstva. To tudi zato, ker ni točno razmejeno, kdaj gospod predsednik velenjske vlade sedijo v občinski limuzini kot predsednik vlade, pa kdaj kot predsednik stranke, kdaj potujejo po Evropi kot navaden občan, kdaj se peljejo na morje in kdaj in zakaj v Litvo... glede pravega - tujega državljanstva - je urejeno; gospod predsednik so si oskrbeli državljanstvo države Slovenije, glede njihovih korenin pa tudi: v Gornje Savinjski dolini si gradijo nov dom. Ker pa poganja prav v času obnove občinske zgradbe, je natolcevanja toliko več, zadeva pa bo jasna, ko bo gospod Marko Jeraj, sekretar za občo upravo, skupščini predložil račun za blišč petega nadstropja.
Janez Sever
Franjo Bartolac, predsednik Izvršnega sveta občine Velenje (v sredini): z otvoritve obnovljenega Starega Velenja naravnost v žlahtno obnovitev lastne pisarne	6	'
MARIBORSKA STARA TRTA
Mamutska koža par exellence
Na mariborskem Lentu so imeli v nedeljo eno fino fešto. Obirali so namreč grozdje z več kot štiristo let stare trte, ki pa je nesramneži v Londonu nočejo uvrstiti v Guinessovo knjigo rekordov. Pedantni marelarji z Otoka namreč terjajo novih dokazov, da gre res za najstarejšo trto na svetu, kot trdijo vrli Mariborčani.
Sama fešta je bila na dostojni folklorni ravni, torej avtentično štajersko obarvana. Potem pa seje začelo. Znamenito gostinsko podjete Pohorje je storilo kardinalno napako, ko je na oder pod samo staro trto povabilo narodne zabavnjake v — pomislite — gorenjski narodni noši. Pa to še ni vse. Na kosilu, ki je sledilo v gostilni z enakim imenom, je moral predsednik Kučan poslušati tožbe mariborske županje Magde Tovornik in osiješkega župana Zlatka Kramariča. Da je namreč Slovenija bila ob znanem armijsko-teritorialnem incidentu v Pekrah maja letos takorekoč nezainteresirana do tega, kar se v Mariboru dogaja in bi se še utegnilo dogoditi. Ostrejši je bil Zlatko Kramarič, ki toliko da ni rekel, kako se nek Osijek s 150 tisoč prebivalci (da o Vukovarju splofi ne govorimo) jebe zagrebškim Banskim dvorom. Vse skupaj je v svoji tradicionalni maniri zabelil direktor mariborskega Kompasa Janez Kocmur, (bivši plavalni olimpijec), ki se je (nepovabljen, kot vedno) kar vsedel na stol, poleg Kučana, nemenjen materi županji, tako, da je ta kar nekaj minut mencala ne vedoč kaj storiti. Vsiljiveža so potem nagnali, kar pa ga ni motilo, da predsednika republike ne bi še
naprej nadlegoval s povabilom na zasebni obisk vinske ceste onkraj bližnje meje.
Mislili smo, da so mamuti že izumrli. Mamutske kože pa še kar veselo živijo naprej.
IRIS SLAD
Zlatko Kramarič, župan Osijeka
HUMORESKA
Cevi
in
farma
Direktor firme KRAH iz doline Zlata kobula se je odpravil v afriško deželo. »Čeprav mislite, da smo na psu,« je rekel na seji DS, »moram v Afriko. Samo Afrika nas še lahko reši. Zakaj? Zato ker tam potrebujejo vodo, naše cevi. Gotovo se še spomnite, da smo pred leti gostili v naši dolini Mbu Mbaja, direktorja regionalne kmetijske organizacije v Calabarju. Prav zdaj se je oglasil s povabilom, pismom, v katerem ne more prehvaliti gostoljubnosti naših ljudi. Pravi, da ne bo nikoli pozabil, kaj vse je doživljal na smučanju in kako ga je zeblo.«
»A ne? Mbu Mba na sneg, Gvido v Calabar na sonce?« se je oglasil član DS.
»Moramo razvijati tudi odnose z Afriko,« je rekel Gvido. »Tu je perspektiva. Kaj mislite, da rad hodim na tisto sonce? A kako naj prodamo naše cevi? Moramo gledati na zaslužek.«
Mbu Mba je gosta seznanil s pridelovanjem monioka in kasave. Pokazal mu je nasade oljnih palm in kakavovcev.
»Kako zanimivo!« je vzkliknil Gvido. »Tega pa pri nas res nimamo.«
Potem ga je popeljal na ogled hlevov državnega posestva. Pokazal mu je goveda in svinje in naš direktor se je počutil kot doma. »Lej, lej,« se je nasmehnil in se brž zresnil: »Ampak nič ne molze. Vime prazno. Pri nas vime mleko kot balon.«
»Ni Vrni N gaga, on šef,« je rekel Mbu Mba. »Pridi, Gvido, vidi osel, mezge, ovca, koza. Vem, vi imate piscance . in nam zgradite farma. Tu stoji nova farma,« je pokazal z roko.
»Ne farma, Mbu Mba! Mi cevi za namakanje,« je rekel Gvido.
»Cevi?« se je široko nasmehnil Mbu Mba. »Ne, ne. Vi gradite farma piscance. Zato prišel. Mi dobiti meso, jajca in perje. To fina frama. «
»Ne jajca in perje! Kakšna jajca in perje?« je presenečeno vzkliknil Gvido. »Ti vse zmešal. Jaz prišel prodati cevi i namakanje. Moj kolega Sliva iz kombinata zgradi farma. Rezume?«
»O, yes« se je udaril po čelu Mbu Mba. »Ti ne Sliva, ti Gvida? Jaz se zmotil, jaz sral tebe. Mislil, da pride Sliva in zgradi farma.«
Lahko si predstavljamo, kakšen šok je doživel direktor Gvido. Ni mu šlo v glavo, da bi toliko denarja zapravil za to, da bi se odpeljal v Afriko gledat tiste koščene živali.
»Ti kupi cevi za farma. Farma potrebuje voda. Voda zato, da vse bolje rase,« je rekel.
»O, yes, Ni Vrni Ngaga kupi cevi, next time, kupi sigurno sto meter,« je rekel Mbu Mba.
Marela na slovenski
• •
meji
— da je naše vodstvo vzvišeno, da teži k me-galomanstvu, da ima najraje govore pred evforično množico, itd. Trden dokaz za to je član Predsedstva RS, dr. Matjaž Kmecl, ki je v soboto na mirovnem shodu proti vojni na Hrvaškem pred Delavskim domom v Trbovljah govoril nič manj kot sedemdesetim zasavskim mirovnikom. Trikrat toliko jih je v zlatih časih agitacije za predsednika RS zbral na svojem predvolilnem showu celo dobri človek iz Negove, Ivan Kramberger.
Bregana, 7. oktober 1991
**+**+**&****t-**+++*++*++*+++*+++*4++++****+++*******+
ZA VSAKOGAR
...ZA SINDIKALNE ZAUPNIKE!
-A
PRIROČNIK, KI GA POTREBUJETE, ČE STE ZAPOSLENI, PA TUDI, ČE ZAPOSLITEV ŠELE IŠČETE...
Več avtorjev
MOJE PRAVICE NA. DELOVNEM MESTU
Vsebina:
-	Sklenitev in prenehanje delovnega razmerja
-	Prenehanje potreb po delu delavcev
-	Pravice (obveznosti in odgovornosti) delavcev
~ Posebno varstvo žensk, mater, invalidov in starejših delavcev
-	Varstvo pravic delavcev
-	Sodno varstvo pravic delavcev
-	Varstvo pri delu
-	Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja
-	Pravice za primer brezposelnosti
-	Zdravstveno varstvo
-	Socialno varstvo
-	Mesta sindikalno-pravne pomoči
Brošuro so napisali izvedenci za posamezna področja.
Cena 145,00 dinarjev.
Naročite jo lahko pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, lahko pa tudi po telefonu na št.: 321-255, 110-033.
' *+++***+*+*******+*****+****++******+*+++*+o***+++**-+>1
radio
slovenj gradeč
UKV 97,2 IN 88,9 MHz STEREO
KJE BO REGIJSKO SREDIŠČE KOROŠKE: NA RAVNAH ALI V SLOVENJ GRADCU?
Prvi na vasi
Ko je pred poldrugim letom nevešče in začetniško prevzela oblast v občini Ravne na Koroškem Demosova struktura, so se novokomponirani politiki pričeli ozirati proti sosednji, slovenjgraški občini. Začeli so seštevati in preštevati, kaj vse imajo v slovenjgraški občini in česa nimajo v ravenski.
Ugotovifve so trpke in povezane z dolgotrajnim, spretnim in pametnim razvojem Slovenjgradčanov, ki so v svoji občini z leti uspeli ustvariti institucije regijskega značaja, medtem ko so na Ravnah svoj razvoj gradili na Železarni in Rudniku Mežica, ki danes skupaj z občino črkujeta. Tako se je neopazno v Slovenj Gradcu skoncentrirale ekonomska, kulturna in politična premoč: tuje središče in sedež Koroške banke, tuje sodišče, sedež pošte, bolnišnica, UNZ za Koroško, enota zavoda za šolstvo itd. Torej beli ovratniki, ki so za razliko od plavih »bandur« še toliko bolje plačani.
Ta proces pa se je nadaljeval tudi v času prevzema oblasti Demosovcev na Ravnah. V tem času je prišlo do združevanja občinskih štabov za TO in območni štab je kajpak v Slovenj Gradcu, na Ravnah pa viški delovne sile. Zalomilo pa se je pri ustanavljanju splošnega muzeja za Koroško, kjer je pobudo za sedež spet imela slovenjgraška občina, dasiravno so imeli v zbirki predvsem muzealije iz obdobja NOB, ravenski delavski in etnografski muzej pa pestrejšo in bogatejšo zbirko. Tuje bila sprejeta salomonska rešitev o dveh enakovrednih in samostojnih muzejih, vendar so bili Slovenjgradčani spet spretnejši: njihovega plačuje republika, ravenskega pa zaenkrat še občinski proračun.
Seveda pri vsem tem ne gre zgolj za prestiž, ampak dolgoročno — tudi za to, katera občina oziroma mesto bo postalo regijsko središče. Ker je regija pač poimenovana kot Koroško, si to zgodovinsko lastijo Ravne, ki so — historično gledano — poleg Dravograda edine zasidrane na ozemlju prave Koroške. Boljševizem je širil tudi meje in tako danes h Kokoški regiji sodita tipično štajerski občini - Slovenj Gradec in Radlje ob Dravi. Koroška kot regija je sedaj nekaj časa »visela«, vendar je po junijsko-julijski vojni delovala odločno in enotno, kar bo tudi pri novem regionalnem ustroju Slovenije igralo pomembno vlogo. Za razliko od zgodovinskih pravic Raven pa ima vse niti za regijsko središče napeljan Slovenj Gradec.
Tako je pred tednom dni Igor Bavčar, minister slovenske policije, že izjavil, da bi Slovenj Gradec in Koroška utegnila dobiti svojo registrsko tablico - SG, kar je bilo v igri prestiža spet udarec po glavi za Ravne (mnogi so sanjali o registrski tablici RnK). Seveda ta pobuda ni zrasla na Bavčarjevem zeljniku, ampak v vladi občine Slovenj Gradec, ki je to pobudo tudi ustrezno argumentirala. Slovenjgradčani pa so svojo zamisel držali v tajnosti vse do Bavčarjeve izjave, saj so se dobro zavedali reakcije sosedov.
Takšna diskretnost pa ni bila mogoča okrog želja po gimnaziji v Slovenj Gradcu. Ko so na Ravnah slišali za to zamisel, so jim pričeli izpadati lasje, saj so še vedno prepričani v edinstvenost in kvaliteto ravenske gimnazije, kjer pa je od njene nekdanje reputacije ostal samo še spomin. Drznost slovenjgraških razmišljanj pa gre še dlje, saj načrtujejo ustanovitev klasične, torej elitne gimnazije. Tako se gospodarska in družbena struktura v obeh občinah pričenja ločevati že na področju srednjega šolanja.
In končno: k vsemu temu je treba dodati še uspeh Ravenčanov, ki so dobili spor za nekaj hektarov spornega občinskega ozemlja pri znani Koroški gostilni in kmetiji Dular. Vendar Slovenjgradčani tudi ta spor obrnejo v svoj prid. Pravijo namreč, da spora niso Ravenčani dobili, ampak so ga Slovenjgradčani izgubili, kajti ozemeljski spor so sprožili prav v občini Slovenj Gradec.
WIDMANN S. R. L
20125 MILANO (Italia)
generalni zastopnik za Slovenijo in Jugoslavijo L. Fičur Brkinska 24 66310 Izola tel.: (066) 61-291 fax.: (066) 62-415
Trgovci, grosisti...
Priznano italijansko proizvodno podjetje z bogato tradicijo nudi veliko izbiro pustnih oblek, mask, lasulj in klobukov, novoletnih okraskov za dom in za ustvarjanje vzdušja v večjih prostorih ter vso opremo za »božička«.
V proizvodnem programu imamo tudi zelo bogato ponudbo proizvodov za šaljiva presenečenja!
Naša ponudba obsega preko 1000 različnih proizvodov, ki si jih lahko ogledate v katalogu, ki vam ga predstavi naš zastopnik!
PODPREDSEDNIK ZRUŠIL PODPREDSEDNIKA
Boj za oblast
Maribor, nekoč ponos, sedaj pa bolnik slovenske industrije, je še vedno znan po svojih škandalih, ki od časa do časa priplavajo na piano. Športni, politični, kulturni, pravni in še kakšni. Zato človek ob vsakem nenadnem in nepričakovanem dogodku pomisli najprej na takšno možnost. Enako je bilo ob nedavnem odstopu podpredsednika mariborske vlade in ministra za gospodarstvo, dr. Francija Čuša.
Franci Čuš je veljal za enega vladinih najbolj pridnih, sposobnih in cenjenih mož. Kot
demokrati, na čelu s predsednikom Teodorjem Lorenčičem, se kreše toliko isker, da se je na
z vpletanjem politike v gospodarstvo, kar podjetja sedaj sama zahtevajo, ki ga prinašajo nazivi: Sanacija mariborskega gospodarstva, ukrepi za sanacijo krize, itd., kot je tudi prepričan, da projekt »Maribor jutri« še ni stekel kot bi moral.
Našteto ni od včeraj in tudi Čuš ni oseba, ki bi morala nositi vso krivdo za (ne)storjeno.
Zato se zdi, da je ozadje precej drugačno, še posebej, ko slišimo, da bi naj podpredsednik mariborske vlade odstopil zaradi podpredsednika mariborske Skupščine, Borisa Soviča, ki je od njega zahteval dokumentacijo o preteklem stanju. Dr. Čušu pa se je zdelo pomembnejše, da gleda v prihodnost. Spor se naj bi končal z odstopom.
Kdor pozna dosedanjo kariero prenovitelja in podpredsednika občine, Borisa Soviča, ki ima dolgoletne politične izkušnje v delu partijske organizacije, med katerimi je tudi tista, ko je onemogočil dr. Jožetu Mencingerju obisk v Mariboru. Gospodarstveniki in ekonomisti so mu potemtakem močnejša stran, takrat bivšega republiškega ministra, sedaj občinskega. Seveda, če je to res.
Če je, smo priče novi aferi, ki kaže, da zakulisje, daleč od oči navadnih smrtnikov, igra še danes močno vlogo in nam ga naši izvoljeni servirajo v drugačni embalaži. Zaenkrat vesta, kaj je dejansko res, le Boris Sovič in dr. Franci Čuš. Dejstvo pa je, da je mariborsko gospodarstvo popolnoma sesuto in krvavo potrebuje ministra v vladi. Takih ljudi v Mariboru ni na pretek. In tudi vsaka zamenjava pomeni določen stres, sploh na tem mestu. Kdo bo naslednji? Mogoče Teodor Lorenčič?
Mariborski politiki lahko žalujejo za dr. Čušem. Mora Boris Sovič (tretji z leve) sklanjati glavo?
mlademu strokovnjaku, ki je prišel s Tehnične fakultete, kjer je bil zaposlen, so mu naložili izredno težko nalogo, da oživi truplo mariborske industrije. Vsakomesečne grožnje generalnega štrajka nenehno prižigajo vrvico uničujoče socialne bombe in naznanjajo takojšnje posredovanje. Nekaj variant je vlada v sodelovanju s tujimi institucijami, med ka-
Dr. remtci tiR Podpredsednik IS 50 Maribor
Datum: 9/10-1991
pobudo SDSS in stranke Zelenih Maribora, pred nekaj meseci celo glasovalo o zaupnici sedanji vladni ekipi. Takrat so vzdržali in dr. Čuš ni dajal videza, da zlahka vrže puško v koruzo.
Zato toliko bolj preseneča utemeljitev njegove izstopne izjave, kjer sam zase pravi, da ni bil uspešen, zaradi česar je
UTEMELJITEV ODSTOPNE JZJAVE
Na J telJi problemi, s katerimi se danes sooča mariborsko gospodarstvo, so povezani r:
zmanjšanjem prodaje na Jugoslovanskem trgu,
blokado plačil blaga In storitev,
devizno In dinarsko likvidnostjo,
oteleno preskrbo z reprodukcijskim materialom,
težavami pri ohranitvi poslovnih odnosov s tujimi partnerji,
togo organizacijo In pteJlmenzlonltanoslJo, Itd,
Posledica naštetega Je v dnevih gospodarskega osamosvajanja Republike Slovenije In negotovosti na področju Sistemskih telltev soclaJna katastrofa zaposlenih, posebno v Jugoslovansko orientiranih podjetjih.
kazalci poslovnih rezultatov gospodarstva občine Maribor SO v primerjavi z Republiko Slovenijo negativni , (glej tabalol,
Zakon O podjetjih opredeljuje podjetje kot ototltno organizacijo, ki opravlja gospodarsko dejavnost zaredi pridobivanja ddbDkS oriroma dohodka z menjavo na trgu, S tem se Izključuje Biolttest neposrednega vpliva države oziroma njenih organov na samo poslovanje podjetja, kol samostojnega tržnega subjekta,
Naloga državnih organov k trtnem sistemu gospodarjenja Je v oblikovanju soloSnlh Pogojev gospodarjenja In usmerjanju gospodarskega razvoja.
Glede same pristojnosti Izvršnega Svete Skupščine občine Maribor na področju gospodarstva, zakonodaja s lega področja ne daje konkretnih pooblastil, izvršni svet skupščine občine Maribor torej svojo dolžnost spremljanja stanja in uresničevanja odgovornosti Izvaja samo v okviru svojih pooblastil s tem, da usmerja in usklajuje delo upravnih organov pri Izvrševanju nalog Iz njihove pristojnosti, ir tega sledi, da Izvršni svet nima pristojnosti voditi direktne gospodarske politike v podjetjih In posameznih sanacijskih projektov, kot se to v Mariboru Zahteva pod skupnim naslovom) Sanacija mariborskega gospodarstva, ukrepi za reSitev krize, itd.
Da smo lahko oomagall podjetjem, smo pogosto kršili naše pristojnosti, žal tudi to ni prioomoplo k žaljenemu preobratu, tudi načrtovan projekt "Maribor Jutri" ni stekel tako, kot Je bil zastavljen,
Iz navedenega sledi logičen skleo: V tržni ekonomiji so samo dobri ooslovn rezultati gospodarstva merilo sposobnosti, ker ml to ni uspelo na področju za katerega sem zadolžen, sem dolžan takoj nepreklicno odstopiti.
Fre^L^CUŠ
terimi sta v igri McKenseyev team in Standford Research Institute (SRO). Okoli njiju in drugih ponudnikov, med katerimi so najbolj zagreti Social-
dolžan nepreklicno odstopiti. Naštevajoč najtežje probleme, s katerimi se danes sooča mariborsko gospodarstvo, ne pozabi omeniti, da se ne strinja
I
1
I
I
PETROL
J z vami na poti
ŠTAJERSKI ROMPOMPOM
Vendarle
Rousova
stranka!?
Kaže, da bo le stranka. Takoimenovana Štajerska zveza (ali iniciativa) namreč, ki so jo pred dnevi utemeljili na nekoliko skrivnosten način v zimskem vrtu mariborskega hotela Zamorc. Četudi njeni protagonisti (predvsem prvi mariborski izvirnik Tone Rous) preko neformalnih kanalov zagotavljajo, da gre zgolj za nadstrankarsko gibanje, ki naj bi skrbelo za posebne interese štajerske regije v državi Sloveniji, se nam je oglasilo več ljudi, ki so jih povabili, naj podpišejo pristop k stranki v nastajanju, oziroma potrdijo osnutek njenega statuta. Tako Štajerski zvezi grozi, da bo zgolj še ena od množice slovenskih strank, pa še to ne regionalna, marveč le lokalna - mariborska namreč. Le težko je namreč verjeti, da bi se v takšno združbo prijavili predstavniki vseh osemnajstih štajerskih občin. Do sedaj so zanimanje zanjo — pa še to le, če bi šlo za gibanje — pokazali menda le v Ormožu in Ljutomeru.
Kakorkoli že, verjetno bodo na tiskovni konferenci, ki naj bi jo sklicali ta teden, predstavili osnutke sedmih programskih sklopov Štajerske zveze. Prvi je namenjen štajerskemu gospodarstvu oziroma njegovi tradicionalni takoimenovani primerjalni prednosti — sadjarstvu in vinogradništvu. Sledi Štajerska zdravih in zadovoljnih ljudi. Štajerska kot prostor za univerzo in znanost, Štajerska kot plodna tla za bančništvo in trgovino, Štajerska kot komunikacijsko in telekomunikacijsko središče srednje Evrope, naposled pa še kulturno-zgodovinska identiteta Štajerske.
Med avtorji programskih sklopov so enolog mag. Jože Protner, rektor mariborske univerze dr. Alojz Križman, dekan mariborskega bogoslovja dr. Stanko Ojnik, psihologinja mag. Tilka Kren, manager mag. Peter Hreščak, odvet-
Iris Slad
nik Dušan Senčar itd.
VOJSKA PROVOCIRA, GROZI IN KRADE, POLICIJA LE OPAZUJE
Maribor v oblasti armade
Pred štirinajstimi dnevi smo v Novi dobi poročali o vojaški okupaciji mariborske železniške postaje na Studencih, na tirih katere je še vedno toliko opreme, orožja in razstreliva, da je v nevarnosti ves mestni predel. Sef mariborske policije Stanko Kocmut sicer trdi, da policija nadzoruje to početje. Dvomimo.
Ko se Jugoslovanska armada umika iz samostojne Slovenije in se je z mnogih področij že v celoti izselila, se zdi, da Maribor, mesto, v katerem se je vse skupaj začelo z majskimi neredi, povzročenimi z incidentom v Pekrah, ostaja v vojaških rokah. Kasnejša ugrabitev poveljnika TO Vladimirja Miloševiča in smrt občana Jožeta Simčika pod kolesi simohodke, za kar ni do sedaj nihče odgovarjal, samo kažeta na nemoč slovenskih organov.
Te dni smo bili spet priče vojaškemu divjanju v prestolnici severovzhodne Slovenije. Pred nekaj dnevi so jo skoraj skupili železničarji na studenški postaji. Z JA so se namreč dogovorili za premik kompozicij za nekaj metrov, da se na tirih omogoči normalen prehod, ki ga sedaj naložena vojaška oprema zapira. Strojevodja je dogovor hotel izpolniti in premakniti vagone. Trušč, ki nastaja pri tem, je razvnel vojaške strasti do vrhunca. Z naperjeno puško je pripadnik JA z lokomotive izgnal delavca. Živčno razrvanim in zavrelim možganom je bilo nemogoče karkoli dopovedati. Od argu-
menta nabitega orožja ni hotel odstopiti niti pred šefom postaje in še nekaj delavci, ki so se jima v strahu za svojega kolega približali in skušali s pogovorom preprečiti najhujše. Strasti so se sprevrgle v vojaško divjanje in zagrozile vsem civilistom: če v nekaj sekundah ne odidejo, bo začel streljati. Videli so, da se ponoreli vojak ne šali in so se kar se da hitro obrnili proti varnemu zavetju postajališke zgradbe. Na srečo je to bilo dovolj za umiritev situacije.
Torej je tudi to pot minilo brez človeških žrtev. Nenavadno je le, da slovenskih policajev ni bilo nikjer in le srečni usodi se vpleteni imajo zahvaliti, da so ostali nepoškodovani. Vojska, ki ji zmanjkuje časa in živcev, pa sproti pozablja, kaj se dogovarja. Tokrat je šlo brez strelov, ki smo jih na omenjeni postaji ponoči že večkrat slišali in so iz postelj vrgli bližnje stanovalce. A kako dolgo bomo še trpeli teror neke vojaške sile nad civilisti na civilnem objektu, ki si ga je JA v zadnjem mesecu prisvojila in na njem kroji svoje SMB platno?
Policija je le opazovala
O prekoračevanju pooblastil, ki si jih ostanki JA v Sloveniji še vedno dovolijo, govori tudi naslednji dogodek, ki se je zgodil v soboto dopoldan prav tako v Mariboru, pred vojašnico Franc Rozman-Stane, bolj znano kot Kadetnico, ko so vojaški organi aretirali našega urednika in reporterja Petra Tomaža Dobriio. Tja se je namenil fotografirati jugoslovansko zastavo, ki visi na drogu kakšnih 10 metrov izven vojašnice, torej na ozemlju Republike Slovenije in pomeni svojevrstno zanimivost. Stopil je iz avtomobila in pritisnil na sprožilec, nakar so nanj planili oboroženi vojaki in zahtevali, da jim izroči film. Ukaza seveda ni hotel izpolniti, zato mu je do zob oborožen pripadnik JA (navaden vojak verjetno ni bil) zaprl pot do vozila in mu iz njega vzel ključe, ki jih je odnesel v vojašnico. Vanjo je moral z njim tudi Peter Tomaž Dobri-la na zaslišanje. Čeprav je trdil, da je slikal jugoslovansko zastavo na ozemlju RS, vojaki od svojega niso hoteli odstopiti in so trdili, da je fotografiral vojaške objekte. Povem naj, da so bili domnevno slikani vojaški objekti vratarnica in ambulanta.
Ko je naš novinar spoznal,
KOS-ovec Katalina: od svoje »promocije« pred slovenskim centrom za usposabljanje v Pekrah mu varnostno delo na Štajerskem še vedno uspeva bolje kot slovenskim varnostnim službam.

da se ne da ničesar napraviti in dopovedati, jim je izročil film. Očitno vojaki niso bili zadovoljni s tako enostavnim delom, prepričani so bili, da film ni pravi in so grozili celo z odvzemom fotoaparata ter drugimi sankcijami. Po slabi dve uri trajajočem zasliševanju se je klobčič odvil: vrnili so mu ključe, a zadržali film, za kar mu niso dali nobenega potrdila, še prej pa so mu pregledali avto.
Nemilost, v kateri je bil Peter Tomaž Dobrila, je to pot iz 50 metrov oddaljenega avtomobila spremljala Slovenska policija, ki dan in noč kontrolira vojašnico, vendar ni ukrepala. Ne vemo sicer, kakšne ukaze ima, a čudno je, da ne zaščiti svojih državljanov na ozemlju RS. Kasarna Franc Rozman-
Stane, v kateri baje še vedno prebiva kakšnih 700 pripadnikov oboroženih sil JA, med katerimi je pravih rekrutov bore malo, tako ostaja ena od zadnjih utrdb pri nas. V njej so še od vojne vkopani tanki, ki grozeče uperjajo svoje cevi na mesto, za katero je komandant mariborskega korpusa, general Mičo Delič dejal, da ga bo spravil v zrak. Enemu od vojakov se je zareklo, da prebiva v vojašnici. To ni nič čudnega, saj se po prijetju šefa KOS-a po Mariboru vozi armadni »port parole« Alojz Lipnik, slovenski janičar, ki se ne da.
Zaskrbljujoče je le, da slovenski organi ignorirajo takšno početje. V obeh primerih bi se lahko zgodilo kaj hujšega, saj se vojska ne boji postopati oko-
li z napolnjenim orožjem in z njim plašiti prebivalcev. Razumemo, da lahko vsaka provokacija sproži iskro konflikta in vsi skupaj nestrpno čakamo 18. oktober, čeprav je obrambni minister Janez Janša omenjal že 15. september. Kaj bo po tem datumu, ki se izteče v petek, bomo videli, ne glede na to pa od slovenskih organov pričakujemo, da do takrat zaščiti vsaj ustavne pravice svojih državljanov in izpolnjuje svoje zakonske dolžnosti. Ne želimo si, da bi zaradi prenapetosti in maščevalne užaljenosti morala pasti še kakšna žrtev. Potem bo prepozno in si samostojno Slovenijo lahko nekam vtaknemo.
Tadeja Ribnik
AFERA ELAN BO UTONILA V POZABO
Uspelo jim je
Afera, ki je spravila na kolena ponos slovenske industrije, begunjski Elan, se do danes še ni premaknila z mrtve točke, na kateri je obstala pred dobrim letom dni ob odkritju denarnih malverzacij na črnem računu v Avstriji. Takrat se je najhuje obetalo finančniku Pavlu Kodru in direktorju Urošu Aljančiču. Zdelo se je, da prvoobtožena ne bosta odnesla cele kože. In vendar se je kasneje obrnilo drugače: kljub več kot 30 ovadbam na kranjskem sodišču še nobena ni privedla do sodne razprave. Uroš Aljančič se je le premaknil na direktorsko mesto VVorld Trade Centra v Ljubljani.
Očitno, zavlačevanje mnogim koristi. Temu pritrjuje tudi zadnji dogodek, ko je stečajni upravitelji Igor Triller
s celotno ekipo zapustil Elan in odšel na ponujeno mesto v Iskro Avtomatiko. Sam je večkrat povedal, da so v stečajnem postopku prišli do vznemirljivih ugotovitev o vpletenosti slovenske krščansko demokratske (Peterletove) stranke in cerkve (tudi dobrodelna Karitas) v afero, v kateri je bila prejšnja vodilna garnitura ob »rdečem« političnem žegnu le vrh ledene gore. Trillerju je torej presedlo nenehno metanje polen pod noge in je odšel iz Elana.
Tu so vpleteni tudi hoteli, saj njegov odhod in prodaja tovarne, ki se bo verjetno zgodila konec tega meseca, pomeni olajšanje za vse osumljene in veliko verjetnosti, da se bodo postopki o ugotavljanju krivde z novim lastnikom ustavili. Glavni adut za prevzem te vloge je Bruno Du-gar, kateremu so blizu tako akterji iz stare Elanove garniture kot tudi krščansko demokratske strukture. In vsi igrajo nanj.
Uroš Aljančič mu je celo odstopil svojo pisarno v Ljubljani na WTC, da si jo je Bruno Dugar registriral za sedež svoje delniške družbe Interholding. Čeprav ne vemo, s čim sc ukvarja, povejmo, da je registrirana za razvojni inženiring. Ker je gospod Dugar, ki je vanjo vložil 150.000 din (se-
daj tolarjev) ustanovitvenega kapitala, prekratek za nakup begunjske tovarne s 700 zaposlenimi, se je odločil, da bo svoj Interholding prodal italijanski firmi (govori se o dveh firmah: Acros in Italstrada. državnem podjetju v rokah krščanskih demokratov, ki gradi ceste, hiše...), ki bi tako preko nje prišle do Elana. S tem na široko odpira vrata tujemu kapitalu in mu na pladnju ponuja slovensko tovarno.
V osnovi takšno početje ne bi bilo napačno, če seveda odmislimo slovenski nacionalni ponos in interes, če pri tej navezi ne bi šlo za drugo nevarnost: ob uspelem nakupu je velika verjetnost, da
bo afero Elan prekril prah in le vprašanje časa bo, kdaj bo popolnoma pozabljena. Določeni krogi slovenskih politikov (govorili smo o »rdeče-črni španoviji«), med katerimi se najpogosteje omenja minister Maks Bastl, se z vsemi močmi trudijo zakopati neljubo bombo. Pri tem pozabljajo na floskule o slovenski lastnini in so za lastno odrešitev pripravljeni celo razprodati slovensko industrijo v tuje roke za smešen denar.
Je kdo ali kaj, ki jih lahko v tem plesu ustavi? Avtonomni javnosti raje mahajo s kostjo nenehne zunanje ogroženosti, kot pa, da bi pustili, da se zave notranje. Na ta način se bodo še enkrat izvili iz klešč in si s časom; ki celi vse rane, skušali pridobiti star sijaj in nove položaje. Kdaj bomo spoznali, da iz vseh nas brijejo norce?
Peter Tomaž Dobrila
iiHSTojni inženiring, Ljubljana, d.d., Titora 1B4, Ljubiji
Stavttki raglitrskcga vložka raglatrskaga aodiič« In n)*gov 5»<J«i
1/12771/00 Ljubljana
Oznaka In številka sklepa
TS v Ljubljani,
enota v Ljubljani
Na podlagi sMepa registrskega sodišča |e bil opravljen	d . d •
Firma In sedež podjetja aN drugega aubjekta vpisa
Firma druž.be Je: INTERHOLDING Razvojni inženiring, Ljubljana d.d.
Skrajfiana firma Je: INTERHOLDING Ljubljana, d.d.
Sedež družbe Je ▼ Ljubljani, Titova 184
Ustanovitev delniške družbe je vpisana v sodni register s sklepom srg l«o32/91 , z dne 17. 7. 1991.
Pooblaščana oseba podpiše eeišlo prilogo k priglasitvi, sodnik pa pdtogo k sklepu In registrski Nat
Bo italijanski kapital preko firme Bruna Dugarja iz Kanala prevzel Elan?
'DEKLETA IZGINJAJO, OSUMLJENEC OPOZARJA IZ ZAPORA
Heleno našli obešeno
Več kot štiri mesece dolga drama staršev pogrešane Helene Sojč je končana. Žal tragično. Nabiralci kostanja so nič hudega sluteč našli razpadajoče telo mlade, 21-letne študentke novinarstva iz Velenja, ki bo s svojo tragično smrtjo za vedno zaznamovala strm gozd za velenjskim gostiščem Rajh.
Grozno mučenje se je za Helenine starše začelo 31. maja, ko je Helena preprosto izginila. V petek popoldne se je tako kot običajno vrnila iz Ljubljane, doma srečala samo brata, se oprhala, očedila, preoblekla in odšla. Vsi so mislili, da je šla
ven, ali na klepet k prijatelji-cam ali v diskoteko, ker je zelo rada plesala in'se družila z vrstniki. Vendar tokrat ni storila tako kot že mnogokrat poprej - ni se vrnila. Pri sebi pravzaprav ni imela ničesar, le obleko, ki jo je imela na sebi in
torbico, v kateri je imela svoje dokumente, papirnate robce, cigarete in druge manjše uporabne stvari, za katere je menila, da jih bo potrebovala. V diskoteki ali kje drugje.
Helena se ni vrnila
Sled za Heleno je izginila. Mladega, simpatičnega dekleta tisti večer nihče ni videl, na spregled pa je ni bilo tudi naslednje dni. Kje je Helena, so
se spraševali starši, spraševale pa so se tudi prijateljice, ki jih ni imela malo, kajti dogovorile so se bile za ples v diskoteki. Odgovora niso našli. Zaskrbljenost staršev in njenih najbližjih je naraščala in nazadnje so njeno izginotje prijavili na velenjsko postajo milice. Vendar niso obupali. Vseskozi so verjeli, da je Helena nekje živa, ugrabljena, zaprta, zaklenjena. O drugih možnostih niso mogli ali hoteli razmišljati. Njena od-
UNIVERZA EDVARDA KARDELJA V LJUBLJANI
Vpisna
številka
INDEKS
i i i
< i
MgLgm/\
ime in priimek študenta(tke) rojen(a) dne 1 , A/{ A	______
v kraju	r.
občina, republika ^ LOI Ek/j
državljanstvo	____________________________
visokošolska delovna organizacija, ki je indeks izdala:
Lastnoročni podpis študenta(tke):
IcL________
'Scrjc
lelslžlilil ^
Helena Sojč, ki so jo po štirih mesecih našli v gozdu v Velenju, na sliki v indeksu. Nikoli ne bo novinarka
Adel Obali z materjo, ko je bil še na prostosti. Zdaj iz zapora, kjer sedi osumljen več ubojev in ropov, opozarja mater, da v zvezi s Helenino smrtjo ni vse tako enostavno
sotnost pa se je daljšala. »Ko ponoči nisem mogel spati in ko sem poslušal v noč, se mi je vseskozi zdelo, da slišim njene korake in da se bo zdaj zdaj vrnila domov,« pripoveduje njen oče z očmi polnimi solz in obupa. Vendar Helene ni bilo domov. Ne tisto noč, ne katerokoli drugo. Kljub temu pa starša nista obupala. Obrnila sta se na bioenergetika v Brežicah, ki naj bi imel že nekaj izkušenj z odkrivanjem izginulih oseb, a jima ni kaj dosti pomagal. Dejal jima je, da vidi nekaj v jezeru, kaj več pa jima ni znal razložiti.
Helenino izginotje je bilo še naprej zavito v meglico. Potem ko je bolečina ob nenadni izgubi nekoliko popustila, ko sta starša že zmogla pogled na njeno zapuščeno sobo in na njene stvari, sta začela mrzlično raziskovati. Pregledala sta vse, vse njeno imetje, da bi nemara našla kakšno sled, kakšen namig ali obvestilo, vendar nista imela sreče. Helena jima ni pustila ničesar. Z ničemer ni nakazala, kam je šla ali zakaj je šla. Ostala je le zapuščena soba z vsemi spomini.
Helena obešena
Po dobrih štirih mesecih trpljenja in spraševanja, kje je, kaj počne in če je še živa, se je v soboto nad blokovskim naseljem v Prešernovi ulici v Velenju utrgal oblak. Našli so Heleno. Zgodilo se je to, česar so se najbolj bali - bila je mrtva, v razpadajočem stanju. Kraj - gozd nad gostiščem Rajh, le nekaj korakov proč od doma. Gozd naj bi.ji nudil zavetje, vrv okrog vratu pa odrešitev. Samomor. Naključni sprehajalci, uživalci kostanja, so imeli to smolo, da so namesto kostanja našli Helenino torbico, jakno in od časa, sonca, vetra in dežja pobeljene kosti, ostanke Heleninega telesa v razpadajočem
Pismo Adela Obalija iz zapora. Kakšna je bila Helenina povezava z Adelovimi znanci?
Draga mami!
18. 9. 1991
Upam, da ne boš začudena, ker ti pišem pismo. Stvar je namreč zelo nujna! Nujna zaradi nekaterih ljudi, ki lahko »izginejo«. V mislih imam Raca. Spomnil sem se namreč, da je Rac govoril o neki Heleni. Povsem upravičeno domnevam, daje to ta Helena, o kateri smo danes govorili. Nekje proti koncu maja (okoli 20. maja) je Rac povedal, da je bil s Heleno na Bledu. Povedal je zaradi tega, ker ga je Helena potem pozno ponoči peljala domov. Peljala pa je menda tako, daje bil Rac ves postan. Povedal je, da je med vožnjo tudi jokala. Domnevam, da je bil avto njen, kajti Rac ga namreč nima. Druga pomembna stvar pa je, da je tudi Zrilič poznal Heleno in tudi ostale člane tiste družbe. V tej »blejski« družbi je bilo namreč več ljudi. Med njimi tudi nekateri iz razbijaške (Zriličeve) bande. Poišči povezavo pri tistem fantu, ki ima trgovino z belo tehniko ( o njem smo že govorili). Ta lahko da več in formacij. V Heleninem primeru bi res lahko šlo za samomor, vendar tega sam ne verjamem. Tudi ne verjamem, da je še med živimi. Na žalost. Kot so policaji pravilno »ugotovili«, jo je potrebno iskati v jezeru. Ampak ne v Velenjskem!!!
Prosim! Pojdi s tem pismom k njenemu očetu. V vsakem primeru morate vsi skupaj začeti z akcijo. Pod nujno je treba poiskati Raca, potem pa po tistem planu, o katerem smo že govorili, nadaljevati. Samo na tak način boste prišli do potrebnih informacij. Predlagam, da angažirate tudi Marjana (Globusa) in še par podobnih tipov.
K vsem skupaj pa si morate zaščititi hrbet. Ker bodo tole pismo pregledali (prasci), vam znajo nalepiti kakšnega pacarja, ki se bo potem vlačil za vami, in če vam bo uspelo, vas bo zjebal (oprostite izrazu).
Če Raca ne boste našli v Velenju, se obrnite na tistega tipa (omenjen na prejšnji strani), ker ve, kje se zadržuje. Če pa ga tudi z njegovo pomočjo ne boste našli, poiščite Brigito (o kateri sem govoril danes), ki ve, kje v Avstriji se Rac zadržuje.
Še enkrat opozarjam: če ga najdete, imejte pri roki par krepkih ljudi ah pa v roki kaj konkretnega. Zraven tega čimmanj haloja po Velenju. Racu lahko priskoči na pomoč njegov brat Sergej s svojimi ljudmi, poleg tega domnevam, da bo Rac oborožen. Doma ima namreč zbirko profesionalnih nožev.
Še enkrat, bodite previdni!	Adi
stanju. Obvestili so policijo, ki je kasneje šla na tragično mesto in tam res našla ostanke obešene Helene. Mater so zvečer poklicali na postajo milice, da bi prepoznala Helenine stvari, telo je bilo neprepoznavno. Od prijazne in simpatične 21-ietni-ce so ostali le dolgi temni lasje in kup kosti.
Je res samomor?
Helenino truplo ni povedalo veliko. Čas je naredil svoje in njeno telo spremenil v grozljive ostanke. Toda, ali je dekle res naredilo samomor? Njen oče meni: »Težko verjamem, da bi Helena lahko naredila samomor. Da bi se obesila? Bila je tako dobro dekle. Vseskozi se je pridno učila, nikdar ni bila težavna. Bila je tudi zelo priljubljena in je imela mnogo prijateljic. Problemi so se začeli, ko je šla študirat v Ljubljano. Hotela je študirati jezike, pa ni naredila sprejemnega izpita, zato je vpisala pedagogiko in filozofijo na Filozofski fakulteti. Kmalu je spoznala, da to ni zanjo in je študij pustila. Medtem je obiskovala tečaj italijanščine, ker je hotela študirati angleščino in italijanščino, pa naslednje leto zopet ni naredila sprejemnega in se je vpisala na novinarstvo. Tudi z novinarstvom ni bila najbolj zadovoljna, a je kljub temu delala kolokvije, žal pa je ravno v petek izvedela, da prvega izpita ni naredila. V času študija se je zelo spremenila. Postala je živčna, napeta in je pogosto jokala. Brez vzroka. Zakaj - nikomur ni hotela povedati. Tudi njene prijateljice so opazile, da je postala prenapeta in razdražljiva, vendar se tudi njim ni zaupala.« Kot pravi oče, je res
enkrat poskušala narediti samomor s tabletami, bilo je v prvem letniku na Filozofski fakulteti, vendar so jo še pravočasno rešili. Da pa bi se obesila, tega pa skoraj ne moreta verjeti!
Po štirimesečnem iskanju sta se skušala oprijeti vsake bilke. Tako sta izvedela, da je v Velenju pogrešano še eno dekle in slišala sta tudi, da bi njeno izginotje lahko bilo povezano z delovanjem velenjske »mafije«. Vprašala sta se, je morda tudi Helena vedela preveč? Bila je priljubljena, ljudje so se ji radi zaupali, ji je kdo povedal preveč? Navezala sta stike z Leylo Obali, sestro obtoženega Adela Obalija, da bi izvedela kaj več, vendar sta to možnost kmalu opustila. Preprosto ne moreta verjeti, da bi bila Helena vpletena v kaj takega.
V Velenju pogrešajo tudi Romano
Pred Heleno je v Velenju izginila Romana Jelen. 16. aprila je za njo izginila zadnja sled v mariborskem hotelu Slavija, izginil pa je tudi njen spremljevalec. Pogrešano dekle je invalidna oseba, v rani mladosti je preživela prometno nesrečo, od doma pa je prav tako odšla nepričakovano in brez vsakršnih priprav. Njeni starši so izgubili vsakršen stik z njo, doživeli so le neprijetno presenečenje, ko so prejeli dve razglednici iz Italije, iz Neaplja, z italijanskimi znamkami, vendar brez poštnih žigov. Razglednici ni napisala Romana — niti ju ni podpisala, na njih je bil napisan samo naslov v Neaplju, kjer naj bi najverjetneje živela. Na žalost policija Romane še ni odkrila.
SILVAN LULIK, PRVAK RALLTJA BIVŠE JUGOSLAVIJE
Primorec na vrhu
Ajdovec Silvan Lulik je že celo desetletje med najboljšimi sloven-skimi ralljsti. ki so v bivši Jugoslaviji po odhodu Joviče Palikoviča in bolj izjemoma Tihomirja Filipoviča prevzeli vodilno vlogo. Ves čas nekako v senci Braneta Kuzmiča vendar pa v zadnjem obdobju tudi edini resnejši konkurent. Sezona 91 pa je simpatičnemu Primorcu končno prinesla najvišjo stopničko. Morda ni prav najprimernejši čas za častitev najboljšega jugoslovanskega rally voznika, vendar njegovega športnega uspeha s sovoznikom Matjažem Mihelčičem nihče ne more in najbrž tudi noče izničiti. Dve zmagi in dve drugi mesti je športni izkupiček z odlično pripravljenim najetim ford cosvvorthom d*4.
posel in prepričan sem, da bi z nekaterimi dopolnili prišli do prave formule. Ne pozabite: naša tekmovanja spremlja na desettisoče ljudi, mimo tega ne morejo mediji, mimo tega ne morejo sponzorji ali drugače — na srečo imamo atraktivno športno panogo. Ali so moje ideje uresničljive? Če v to ne bi
Izposojeni Ford Cosvvorth ni letos nikoli odpovedal
Sezona 91 bi morala biti sezona hudih obračunov štirih posadk: Popoviča, Filipoviča, Kuzmiča in vas.
»Pred sezono je že zgledalo tako. Prvi del letošnjega programa smo bili, razen na INI, brez Filipoviča, v Srbiji je bil samo Kuzmič, v Velenju pa sta manjkala Filipovič in Popovič. Ja, pozabil sem, da ni bil Kuzmič v Zagrebu. Skratka, nikdar nismo bili v popolni »postavi«. Letošnja sezona je prav čudna in na nek način se v teh čudnih okoliščinah veselim uspešne sezone. Dvakrat sem zmagal in dvakrat osvojil drugo mesto. Nikoli nisem odstopil ali imel težav z avtomobilom.«
Zadnji naslov prvaka Jugoslavije in lahko bi napisali prvi naslov v neodvisni, samostojni Sloveniji . . .
»Športniki smo sicer športniki, vendar mimo življenja pač ne moremo iti. Vsi smo na svoj način občutili vojno in vesel sem, da je Slovenija samostojna. To pomeni, da bomo tudi v rallyju morali pripraviti slovensko državno prvenstvo in prepričan sem, če bom zdrav in živ, da bom resno konkuriral tudi za slovenski državni naslov.«
V takih gospodarskih razmerah v kakršnih živimo je že kar luksuz biti rally voznik.
»Seveda. Brez sponzorjev preprosto ne gre. Tudi pri meni ne gre brez težav. Kamorkoli grem me sprašujejo, kaj bodo od tega imeli. Gre za medijski odmev in v prihodnje nas čaka kar precej dela. Sezona kvalitetne posadke stane približno milijon nemških mark in priznati morate, da gre za velike stroške. Pa še to. S sovoznikom Mihelčičem sva popolna amaterja. Pa ne samo midva. Najbolje so organizirani pri Kuzmiču (Renault Marlboro team) in Jernejcu (Macho te-am). Ne smem pozabiti na ostale, ki nekako krpajo z manjšimi sponzorji; prijatelji jim pomagajo pri pripravi avtomobilov, na srečo pa so nadarjeni za ta šport in zato tudi dobri športni rezultati. V teh časih res ni lahko biti voznik rallyja.«
Imate zanimive ideje in poglede na prihodnost slovenskega rallyja. So uresničljive?
»Najprej o mojih pogledih na prihodnost. Nekatere v AMZ Slovenije je pohodil čas. Bil bi
krivičen, če bi jim ne priznal veliko opravljenega dela, vendar je treba naprej. Prepričan sem, da se vse vrti v zaprtem krogu: tekmovalec — tekmovalni sistem — mediji - sponzorji. Vsak člen zase je pomemben in eni brez drugega preprosto ne moremo. Zagovarjam seveda slovensko državno prvenstvo z možnostjo in potrebo po varianti, odprtosti. Se pravi, da nastopajo tudi drugi tekmovalci. V organizaciji mora biti podjetniški vrh, ki bi z večjimi sponzorji zagotovil največ 6 tekmovanj, denarno stimuliral in pomagal prirediteljem, tekmovalci bi vozili za velike denarne nagrade, seveda pa brez medijev, predvsem TV, ne bi šlo in tudi njih bi morali vključiti v posel. Nič ni prosjačenja, gre preprosto za
verjel, sploh ne bi govoril. Mora priti do podjetniškega interesa in če bodo sposobni ljudje v tem videli posel in zaslužek, se nam ni treba bati za prihodnost. Tako kot je bilo, zanesljivo ne bo šlo. V tujini imajo z rallyjem dobre izkušnje.«
Rallysti ste se slovenskim ljubiteljem tega športa letos predstavili trikrat in na vseh tekmovanjih je bilo izredno zanimanje. Smo Slovenci »dirkalni« narod?
»Težko vprašanje. Ali smo tak ali drugačen narod, ne vem. Dobro pa vem, da Slovence in Slovenke zanima avto in moto šport. Na naših dirkah je bilo tudi več kot sto tisoč ljudi (Saturnus), na moto dirkah na Grobniku prejšnja leta tudi okrog te številke, na motokrosih, speedvvajih in avtokro-
sih spet nekaj deset tisoč ljudi. Kar precej jih poznam, ki hodijo na posamične dirke formule 1. Skratka, gre za ljubitelje, ki jih je kar precej. Vse bolj je zanimiv tudi karting in na nekaterih tekmovanjih v Portorožu je.tudi nekaj tisoč gledalcev. Naj se pohvalim - tudi moj starejši sin je že med vozniki kartingov. Ja, upam, da bo dobil osnovno šolo voženj in nastopanja in da bo, če bo seveda hotel, nekoč boljši od očeta.
Morda je tudi to priložnost, da se zahvalim vsem tistim, ki so me leta in leta vzpodbujali in spremljali, kajti na vseh dirkah sem imel veliko navijačev, najbolj glasni pa so bili seveda moji Primorci.«
Kdaj boste tudi v resnejši mednarodni konkurenci?
»Vsak športnik bi se rad dokazal tudi v mednarodni konkurenci. Moje zmage v pokalu Alpe Adria so nekako v senci nastopov na EP, kjer'je resno v zadnjih letih dirkal le Kuzmič. Sam bi seveda rad na evropska tekmovališča, vendar je glavna ovira denar. Nekaj mednarodnih izkušenj imam in prepričan sem, da če bi imel ustrezno pomoč v posadkah in dobro pripravljen avto, da bi lahko marsikomu zmešal štrene. Mednarodnim ambicijam se nisem odpovedal, kdaj bodo realnost pa ne vem. Največ je odvisno od sponzorjev, ki so mi doslej že veliko pomagali.«
S zgovornim Silvanom bi se še lahko pogovarjali. Pa ne samo o rallyju in o športu. Je človek, ki je očitno dobro informiran, dirkanje jemlje resno, profesionalno, v življenju pa tako kot vsi mi rešuje vsakodnevne težave. Gotovo ima svoje mnenje tudi soproga, ki mora skrbeti še za dva primorska korenjaka. Pri Lulikovih so lahko po letošnji sezoni zadovoljni, kajti naslov najboljšega je pri njih doma. Silvan Lulik bo zapisan kot zadnji Slovenec prvak Jugoslavije v rallyju.
*
Sovoznik Mihelčič in Silvano Lulik po eni od obeh letošnjih zmag
SLOVENSKI OLIMPIJSKI KOMITE
Samaranch
obljublja
»Lahko smo zadovoljni. Športna zveza Slovenije in posamezne strokovne zveze smo doslej postorile vse, kar je hilo potrebno. Ocenjujem, da smo pripravljeni za ustanovitev Slovenskega olimpijskega komiteja in za postopke včlanje-nja v posamezne mednarodne zveze,« je zadovoljen po sestanku Športne zveze Slovenije izjavil njen predsednik Rajko Šugman.
Zadovoljstvo je upravičeno. Najbrž v koordinaciji s slovensko vlado športnemu vodstvu praktično res ne moremo očitati ničesar. Odločno so reagirali ob agresiji na Slovenijo, diplomatsko modro so ravnali pri »zamrzovanju« odnosov s preostalo Jugoslavijo, pravočasno vzpodbujali vzpostavitev slovenskih državnih tekmovalnih sistemov in zdaj, v zadnjih dneh vzpodbudili akcijo ustanovitve Slovenskega olimpijskega komiteja. Seveda ne smemo pozabiti tudi odločnost pri sklepu, da slovenski športniki ne bodo več sodelovali pod jugoslovansko zastavo.
Po prehojeni poti je seveda precej lažje ocenjevati. Vsekakor, naj večji pesimisti in kritiki nimajo nasprotnih argumentov, je bil izredno pomemben element čas. Ta je na nek način ves čas delal za slovensko športno politiko in tudi »politiki« so ga znali uporabiti. Zakaj prav čas? Ni treba daleč po izkušnje. Že zelo groba primerjava s sosednjo Hrvaško potrjuje, da naši sosedje, ki jim seveda najbolj želimo miru, niso realno upoštevali faktorja časa. Njihove odločitve so bile v danih trenutkih ali prehitre ali prepočasne. Prehitro so se, po moji oceni, odločili za dokaj grobo »trganje« vezi z Jugoslavijo in precej prepočasi so sprožili postopke uveljavljanja njihove resnice o vojni v mednarodnih krogih. En sam primer: ko vojna vihra, v pravem pomenu besede, še ni zajela Hrvaške, so naši sosedje posameznikom in klubom onemogočili nastope na mednarodnih prizoriščih. S tem so izgubili priložnost na samih tekmovanjih, res, da pod absurdnim pritiskom jugoslovanske zastave in grba, svetu povedati svojo resnico. Vemo pa, da je bil svet zainteresiran sprejemati tudi pripovedovanja športnikov. V nekaterih primerih bi ti bili lahko celo odmevnejši od nastopov politikov. V napisanem ne gre za kritiko, gre preprosto za spoznanja, čeprav ima tudi druga stran najbrž argumente za svoja ravnanja.
No, vrnimo se raje domov. Kar po vrsti so strokovne športne zveze vzpostavljale stike z vodstvi sicer konzervativnih zvez na evropski ali svetovni ravni. Skoraj povsod so se diplomatsko izognili takojšnjega sprejema slovenske zveze v enakopravne vrste članstva. To smo tudi pričakovali. Dejstvo pa je, da so naši »ambasadorji« ugledne ljudi le seznanili z resnico o bivši Jugoslaviji in jim hkrati tudi predstavili programe delovanja. Zanesljivo, vsaj za nekatere zveze, vem, da so dobili zelo kontretne obljube o enakopravnem članstvu in da so jih posamezni predsedniki zvez celo vzpodbudili, da pripravijo resne kandidature. Uglednemu blejskemu veslaškemu delavcu Božu Benediku je predsednik Mednarodne veslaške zveze Švicar Ostvvald direktno dejal, da bo slovensko zvezo ob političnem priznanju naše države Mednarodna zveza po hitrem postopku sprejela v svoje vrste.
Ljudje, ki vodijo mednarodne organizacije, so kot dobri poznavalci razmer pri nas. Konec koncev jih je večina ob različnih priložnostih že obiskala Slovenijo. Če ne drugega, so občutili življenje slovenskega človeka in najbrž se vsi kar radi spomnijo tudi strokovno opravljenega dela ob velikih prireditvah. Z eno besedo, gre za naklonjenost, a omejujejo jih »pravila igre«, ki pa so skoraj povsod stroga in neživljenjska.
Tudi pri ustanovitvi Slovenskega olimpijskega komiteja se dobro zavedamo strogih, v nekaterih primerih ortodoksnih olimpijskih pravil, vendar dejstvo, da bomo imeli svoj Komite je tu in tega ne bodo mogli prezreti tudi »olimpijski« konzervativci, ki pa jih je na žalost veliko. Z optimizmom nas navdaja pozitiven pristop predsednika MOK-a Juana Samarancha, ki je naklonjenost pokazal tudi pri kandidaturi Treh dežel (Avstrije, Italije, Slovenije) za zimsko Olimpijado.
V olimpijskih listinah je zapisano tudi, da lahko država postane enakovreden član MOK v primeru, če ima mednarodno prizhanje vsaj pri petih športnih zvezah, a tri morajo imeti olimpijske športe. Seveda je tu še kup proceduralnih postopkov, vendar tudi v MOK-u, vsaj v zadnjem času, postajajo bolj fleksibilni.
Slovenski športniki realno v tem trenutku, razen nekaterih izjem, ne predstavljajo svetovne velesile. Tega od 2 milijonskega naroda nihče tudi ne pričakuje. Konec koncev članstvo v mednarodnih zvezah nikdar ni bilo pogojeno z ali samo z vrhunskimi dosežki, temveč gre za marsikaj drugega. Tudi med zvezami je tekma, kdo ima več članov, kako se posamezna zvrst v posameznem okolju razvija, kdo in kdaj je pripravil kakšna večja ali velika tekmovanja,... Res, da nekatere moti to, da novi člani povzročajo nemir sicer ustaljenim postopkom delovanja, da se lahko bistveno poruši ustaljen sistem glasovanja, itd.... Vse to so tudi pri Slovenski športni zvezi in posameznih zvezah dobro proučili. Postopki, čas, način bo od športa do športa drugačen. Jasno je le to, da smo na dobri poti in ustanovitev Slovenskega olimpijskega komiteja je le še kamen k mozaiku tudi tovrstne samostojnosti in suverenosti.
BESEDE UMETNIKA
Jean
Genet
Kaznjensko oblačilo ima bele in rožnate proge. Če sem si izbral svet, ki mi ugaja, pri čemer me je vodilo srce, lahko vsaj v njem odkrijem, katerikoli smisel hočem: obstaja torej tesna povezava med cvetovi in kaznjenci. Krhkost, občutljivost pnih sta iste narave kot brezčutnost drugih.
Končno, večja kot je v vaših očeh moja krivda, popolnejša, povsem sprejeta in večja bo moja svoboda. Popolnejša moja samota in moja enkratnost. S svojo krivdo sem dobil še pra\ieo do razuma. Preveč ljudi misli, sem si govoril, ki do tega nimajo pravice. Niso je plačali s podvigom...
»Vzeti nase grehe sveta« zelo točno pomeni: potencialno in dejansko občutiti vse grehe; privoliti v zlo.
Tragedija je vesel trenutek. Radostni občutki se bodo izrazili z nasmehom, z živahnostjo vsega telesa in obraza. Junak ne pozna resnosti tragične teme. Ne sme je videti, če jo kdaj že zasluti. Po naravi pozna ravnodušnost. Omejen in odrezan od syeta, ki mu nasprotujem, bom toliko lepši in bolj bleščeč, kot so koti, ki me ranijo in oblikujejo, ostrejši in moji izrezi krutejši.
Dejanja je treba zasledovati do njihovega konca. Naj bo njihovo izhodišče kakršnokoli že, konec bo lep. Dejanje je umazano, če ni dokončano.
Najvišje vrline ne delam toliko iz samote, temveč iz žrtvovanja. V najvišji meri je to ustvarjalna vrlina. V njej bi moralo biti večno pogubljenje. Se bo kdo začudil, če trdim, da mi zločin lahko služi za utrditev moje moralne moči?
GLEDALIŠČE
Borštnikovo ante portas
»Mislim, da je pred nami festival, gledališki festival, ki hoče in more sprejeti slovenski teater in slovenske komedijante. Umetnost in gledališče sta živela vedno skozi najhujše čase. Kar pa ne pomeni, da se ne bomo uprli enomiselni, kvadratasti pameti generalov. Nekoč smo imeli 'gledališče ljudske vstaje', tokrat to obnavljamo, in sicer v obliki ,gledališče vstaje uma proti vstaji brezuma.’ In zato igre Borštnikovega srečanja so.«
S temi besedami je naslovila Olga Jančar udeležence in publiko letošnjega praznika slovenskih gledališč, Borštnikovega srečanja v Mariboru. Ne pozabimo: to — že 26. po vrsti - se bo začelo v nedeljo s premiero Grumove Goge (SNG Maribor), končalo pa v sredo, 30. oktobra, ko bo Dan slovenskega igralca in podelitev nagrad.
GLEDALIŠČE - SLG CELJE ŠOLSKA PREDSTAVA
Lažnivi Kljuke c
Lahko bi imeli barvne luči in z njimi kaj osvetlili. Igralo bi lahko več gledaliških igralcev.
Bilo je dosti heca, da sem se veliko smejal.
Najbolj mi je bila všeč zgodba Zajec z nogami na hrbtu. Kostumi so mi bili všeč.
Lahko bi bilo več glasbe in plesa.
Ne bi bilo slabo, ko bi kakšno laž tudi zaigrali.
Gašper, 10 let
INDIVIDUALISTI SE BODO UPRLI
Stranke juriša j o
V slovenskih mestih in mestecih, še zlasti na podeželju, lahko po uvedbi večstrankarstva opazujemo značilni pojav: »naskok« političnih strank na kulturna, umetniška, strokovna in tudi vsa druga društva - vse tja do lovskih, gasilskih in - malce karikirano — celo gobarskih! Poskus, prisvojiti si društva, si jih podrediti, zavzeti njihove prostore, organizacijo, programe in dobiti vpliv nad članstvom, opravičujejo stranke, posebej desne so pri tem najbolj strastne, s tem, da je pač treba za »pravi pluralizem in demokracijo« v družbi razrušiti stari sistem, v katerem si je partijsko enoumje iz društev ustvarilo svoje politične, ideološke in socialne transmisije, področje vsakršnih indoktrinacij in manipulacij. Argument naših novodobnih naskakoval-cev in polaščevalcev_ društev v neki meri celo drži. Š posebej je utemeljen, če se ozremo na Slovenskem v leta po vojni, ali pa če pogledamo v najbližjo preteklost realsocialističnega Vzhoda. Dobro vemo, zakaj so, denimo, naše pisateljske delegacije v vzhodne države osuple uživale razkošno gostoljubje sovjetskih, poljskih, čeških, bolgarskih, celo kitajskih društev pisateljev in njihovih društvenih domov, kjer si kot član delegacije praktično zastonj užival najrazličnejše hedonistične blagodati, medtem ko si zunaj že za prvim vogalom videl vrste pred trgovinami, prazne izložbe in nepojmljivo nizek standard domačinov. Zato so take pisateljske društverie domove in klube tudi najraje locirali v malce očem javnosti odmaknjene gradove, vile, elitne mestne četrti in pristave. Režim si je s temi drobtinami udobja in ugodja pisatelje preprosto (pod)kupil. Kakor si
je podkupoval za zvestobo birokracijo, vojsko in druge različne privilegirane sloje in ožje družbene skupine.
To je vse res. Toda v sklepanju in ravnanju naših slovenskih osvajalcev društev danes je tudi v nebo vpijoča logična napaka. Namreč: ali bo pluralna demokracija zdaj izbijala klin s klinom? Ali mislijo stranke zdaj preprosto nadomestiti bivše manipulatorje z društvi, s tem pa ohraniti politično in ideološko transmisijo in indoktrinacijo?! Če je tako, smo prišli z dežja pod kap. Zamenjali so nam samo gospodarje. Ostajamo v miselnem obzorju bolj-ševiške revolucije, kjer mora nov razred gospodarjev vreči oz. zamenjati starega. Hvala za taka spolitizirana društva, pa čeprav so nameni tistih, ki bi zdaj radi dobili vpliv v društvih, obarvani še tako demokratično in celo krščansko etično. Nekaj je namreč treba resno povedati našim najbolj za-plankanim bojevnikom za nov »družbeni in politični preu-stioj« na področju društev. V Sloveniji se je že več kot dve desetletji društveno spontano, prostovoljno, »prostočasno« druženje in njemu prilagojeno organizacijsko (društveno) združevanje ljudi dogajalo večinoma pod vplivom nove, postindustrijske in postmoderne zahodne civilizacijske paradigme. Ta človeka ne pojmuje več brez ostanka in izključno kot državljana, občana, družbenopolitično bitje, torej kot nekakšno »last« nacionalne države, politike, ideologije in njihovih skrepenelih instrumentali-ziranih institucij, ki človeka temu primerno tudi unificirajo, kolektivizirajo in razosebljajo v množice. Nov čas je začel ceniti in uveljavljati človekovo
zasebnost in posebnost, ki najlaže zbeži iz spon velikih sistemov nacije, države, gospodarstva, politike, ideologije in političnih strank prav v zasebnosti prostega časa. Ni naključje, da se prav v tem obdobju v najbolj razvitem svetu neverjetno povečuje teoretično in praktično zanimanje za prosti čas, izpolnjen s kulturnim in umetniškim ustvarjanjem, hobbyji, turizmom, lovom, zbiranjem različnih predmetov, ljubiteljskim raziskovanjem vseh vrst, izlet-ništvom, amaterskimi športi in igrami, s klubi ljubiteljev in pristašev vsega mogočega, kar si lahko zmisliš... Vse te in take dejavnosti se sicer lahko pokrivajo z društvenim združevanjem, lahko pa tudi s kakšnimi drugačnimi oblikami druženja. Zato ne malikujmo društev. Ta so (na Slovenskem) zgodovinsko nastala najprej iz narodnoobrambne nuje (zoper Schulve-reine, Kulturbunde itd. je bilo treba postaviti svoja, slovenska društva), potem pa na podlagi 'stanovske ali lokalne emancipacije in identitete pevski zbori pekov, učiteljev, rudarske godbe, vaško gasilstvo itd. Emancipacijski motivi društevenega združevanja se utegnejo še dolgo držati, niso pa društva več edine oblike združevanja niti na Slovenskem. Mladina, študentje, alternativci in subkul-turne skupine na primer klasično organizirana društva že dolgo odklanjajo, ker dobro čutijo, da društvo ni le oblika spontanega in svobodnega druženja, kar njih edino zanima, marveč so društva pri nas še vedno preveč institucionalnizi-rana in instrumentalizirana, se pravi, da poleg denarja družbenih subvencij distribuirajo norme, vrednote in vsiljujejo le določene modele kulturnih praks, poetik, togih organiza-
cijskih oblik in področij interesnega izživljanja. Zasebno' interesno druženje ljudi v civilni družbi takega organizacijskega društvenega diktata pre- . prosto ne mara. Zato naj stran-karji, ki mislijo, da se morajo zriniti v društva zaradi svoje strankarske pripadnosti, ne pa zato, ker bi jih zasebno veselilo druženje z ljudmi enakega zanimanja, kar pazijo, da ne bodo osvojili društev, ostali pa brez članstva v njih! Podobno svarilo velja tudi tistim zvezam kulturnih organizacij na različnih ravneh, še zlasti pa nekaterim občinskim in mestnim, ki še niso dojele, da se morajo čimprej rešiti togih organizacijskih shem, institucionalizacije in razdeljevanja denarja hkrati in s pogojem razdeljevanja kulturnih vsebin. Reši jih lahko le status odprtega strokovnega servisa (organizacija, svetovanje , inštruktaža) za mnogolič-ne kulturne ustvarjalne skupine in celo posameznike. V tem zapisu razgrnjeni pojavi so pripeljali v krizo tudi mnoga stro-kovno-stanovska društva in združenja, npr. likovna: v času individualnih poetik in pluralističnih umetniških praks bo zlasti najbolj ustvarjalno samonikle individualce težko obdržati v društveni čredi. Ce pa se bodo v novi slovenski družbi v duhu civilne družbe uveljavili namesto društvenega transmi-sijskega distribuirajo družbenih dotacij (in s tem političnega vpliva na društva) bolj svobodni in demokratični kanali podpiranja kulture in umetnosti (davčni sistem, proračuni, mecenstvo, sponzorstvo, samofi-nanciranje in trg), se bodo tudi oblike druženja ustvarjalcev spontano sprostile.
France Forstnerič
POGREBI
\s
Štatenberg naj počiva v miru
Da bi po lanskem debaklu srečanja slovenskih pisateljev na Štatenbergu letos pričakovali karkoli vzpodbudnega, je bilo iluzorno pričakovati. Priokus, ki je nastal v zvezi s tem srečanjem, ko sta se skregali med sabo republiška centrala DSP in mariborska podružnica, ki je organizacijo hotela obdržati v svojih rokah, je obeležil tudi 28. srečanje, ki sije za rdečo nit izbralo temo Edvard Kocbek, 1981-1991.
Deset let pisateljeve rehabilitacije ni pomagalo, da bi na baročni grad v Halozah, nekdanjo rezidenco cesarja Franca Jožefa, prišli množično tudi pisatelji od drugod, saj ni bilo niti vseh iz bližnje okolice. Kaže, da so vedeli, kaj jih čaka in so raje dva dneva koristneje izrabili. Kompleten je bil edino trojec s krmarjem iz Prekmurja v zasedbi Milan Vincetič, Feri Lainšček in Vlado Žebot, pa še ti so večino časa prebili blizu šanka.
Razumljivo, saj so razprave izzvenele prazno in samozadostno in niso znale spodbosti peščice novinarjev in ostalih prisotnih. Tudi tema Kocbek je že passe. Edini svetli trenutek je bil Boris Pahor, za avtorje in njihove kolege, a dvomim, da se lahko iz Kocbekove domačije izlušči tak pomen, kot ga ji je dal Miroslav Slana-Miros. Najbolj iskren je bil sinko Vladimiija Gajška, ki se je po otroško dolgočasil in končal z: »Ata, lačen!«
V nasprotje trditve, da je Štatenberg mrtev, saj so vsi, razen najbolj zagrizenih, pobegnili že prvi dan zvečer in bi ga bilo najboljše nekaj časa pustiti v počitku, dokler ne bi spet videli smisla za organizacijo srečanja (za prihodnje leto obljubljajo drugačno noto), nas ni mogel prepričati niti obisk slovenjebistriškega župana Ivana Pučnika in mariborske županje Magde Tovornik, ki bi mu naj dala patino večje pomembnosti. Ne glede na to je vse izpadlo kot štatenber-ški grad: od zunaj vsi vidimo, da razpada, a od znotraj se trudi zadržati vtis noblese, čeprav ni prav posrečeno. Ob tem so videti pisatelji kot duhovi. Kralj in dvorski norček pa sta ga že davno zapustila.
Janez Vinic
PLESNI FORUM CELJE - VERONIKA
Živa kača in mali Friderik
Predstava celjskega Plesnega foruma Veronika je premiero doživela šele pred nekaj dnevi, čeprav bi jo morali prikazati že v okviru Slovenskega kongresa, a jo je preprečila vojna.
Potem ko je Damir Zlatar — Frey postavil temelje plesnega teatra, je za njim prevzela niti v roke koreografinja Goga Stefanovič Erjavec in postavila tudi to predstavo. Ob tekstu Bine Štampe Žmavc, glasbi Nenada Firšta in sceni ter kostumih Franca Purga plesalke in plesalec razpletajo svojo zgodbo o slovenski legendi, Veroniki Deseniški (Andreja Cepuš), ki jo vzame za ženo grof Friderik Celjski (Marko Peperko). Tri glavne plesalke, Sava Malenšek, Estela Zutič in Ksenija Steblovnik, prikazujejo tri Veronikine, ali bolje rečeno, ženske lastnosti (preračunljivost, pohotnost in plašnost), ki jih v celjski grofici skušajo stanovsko zatreti. Poroka, ponazorjena s karikiranim ljubezenskim plesom, se konča z uročitvijo ubogega Friderika - na oder prinesejo kar pravo kačo velikanko - pitona. Veronikino utopitev, ki je plačilo za to, ker je Frideriku zmešala glavo, prikažejo z zaprtjem Veronike v stekleno kletko, s čimer se predstava konča.
Plesnemu forumu Celje lahko očitamo delno neizpiljenost in nedoslednost, ki se odraža v negotovosti posameznih sekvenc in v prepogostih padcih tempa. Najmočnejše so skupinske scene z vojaki in s sojenicami, v katerih se ekipa najbolj znajde in je sposobna spomniti na svoj pretekli lesk, medtem ko za celoto ostaja vtis, da so delali že boljše predstave. Najbolj posrečeno je, kako prikažejo Friderika, majhnega, nesamostojnega, nedoraslega, a gospodovalnega. Njegovi grotesknosti postavijo nasproti Veronikino božansko milino in fatalnost, v katero se sama ujame.
A končnega vtisa ne morejo popraviti niti posrečene scenske rešitve niti odlična glasba, ki je delno posneta (elektronska), delno pa jo v živo izvaja celjski Godalni orkester in bi brez problema lahko stala sama zase na koncertnem odru ali na kakšnem nosilcu zvoka. Vseeno pa lahko ob še zmerom nizki plesni kulturi v slovenskih gledališčih in dolgoletnem ignoriranju modernega baleta celjski novi predstavi priznamo določen
P°men	Thalia
TV SKOP
Prostor na ekranu
Še eno zgovorno znamenje, da se zloglasna JA res razkraja, so se minulo sredo pridušali zapriseženi optimisti, ko so gledali kako Kadijeviču v Haagu pred objektivom neizprosne TV kamere razpadajo temna očala prav v trenutku, ko je imel besedo srbski vožd. Nebogljeni general, ki išče izgubljeno črno stekelce, in samozavestni Miloševič, ki odločno nagovarja svetovno javnost, ne da bi se menil za drobno osebno dramo svojega zaveznika - to je pač podoba, ki dovolj jasno govori o razmerju sil in ne dopušča dvoma o tem, kdo je glavni. In vendar: vsakdo, ki je gledal ta znameniti posnetek, natančno ve. kaj je za konferenčno mizo počel kadijo ič, le malokdo pa je uspel ujeti vsaj kakšen drobec Miloševičeve izjave. Vso pozornost gledalcev je pač pritegnil »nesrečni« general, kije v hipu postal glavna zvezda TV ekrana, Miloševič pa je bil odrinjen v stransko vlogo govorca, ki učinkuje le še kot zvočna kulisa. Navidez nepomemben »incident«, ki ga neposredno navzoči bržkone niso niti opazili, se je tako s pomočjo televizije sprevrgel v pravi mali medijski spektakel, ker je pač nov dokaz, da sposobnosti generala Kadijeviča ne kaže podcenjevati. Prava resnica podobe, o kateri govorimo, bi bila torej takšna: naj se ve. kdo je tukaj glavni, kajti manjkajoči detajl zloveščega generalskega videza je kajpak veliko pomembnejši kot klobasanje samozvanega srbskega vožda. Pri tem ne kaže pozabiti, da je »incident« povzročil kar general sam, ko si je dozdevno nespretno snemal slušalke — kot je bilo mogoče razbrati iz upoščasnjenih posnetkov dogodka, s katerimi nam je televizija stregla v naslednjih dneh - še manj pa smemo pozabiti, da gre za poveljnika vojske, ki je pred tem »po nerodnosti« že porušila pol Hrvaške. Skratka, Kadijevič, ki mu vsi podvigi njegove armade na Hrvaškem niso prinesli »zaslužene« popularnosti, se je zvito odločil, da bo za svoj medijski »preboj« poskrbel kar sam, tako rekoč z delom lastnih rok, pri čemer je mirne duše žrtvoval Miloševiča, čigar voždov-ska napihnjenost mu gre očitno tako ali tako na živce. Tako je navidez neznaten pripetljaj dobil razsežnosti, ki nemara pomenijo začetek konca srbsko-armadne koalicije.
Spričo tega »balkanskega« postopka izkoriščanja TV medija za napovedovanje, nakazovanje ali kar razglašanje možnih razhajanj se zdijo »evropske« slovenske metode na moč grobe in nedomiselne. Medtem ko srbski akterji izkoriščajo vsa mogoča sredstva, da bi zavzeli medijski prostor, se postavili v glavno vlogo in izrinili konkurente, se Slovenci zadovoljijo s tem, da kratko malo odidejo s prizorišča in s tem z ekrana. Tako je, denimo, pred dnevi predsednik sveta RTV Slovenija zapustil sejo tega organa, ker je pred časom TV ekipa njegove hiše zapustila sejo skupščine, člani sveta pa tega niso hoteli demokratično obsoditi: tako so možgani SDZ po znanem razcepu preprosto zapustili kongres stranke in prepustili zavedeno večino, ki bo - upajmo — kmalu manjšina, na milost in nemilost Velikemu Inkvizitorju. Začelo se je, kot vemo, še s partijskimi odhodi članov, delegatov in najrazličnejših predstavnikov pa zastopnikov ljudstva, vendar kaže, da je ta nesrečna navada tako zakoreninjena med Slovenci, da ji tudi v razcvetu demokracije ne moremo ubežati. Kronski dokaz za to je vsekakor znamenita ponedeljkova seja skupščine, ki je potekala za zaprtimi vrati, kar pomeni, da so se poslanci umaknili iz medijskega prostora. Tako nismo bili le TV gledalci prikrajšani za iskrive razprave o poimenovanju nove slovenske valute, ampak so bili tudi »napori« poslancev tako rekoč izničeni, kajti česar dandanes ne »verificira« televizija, tega kratko malo ni. V zvezi s tem je pač poučen »primer« Kadijevič: kot vojskovodja je v Sloveniji nedvomno doživel poraz, kot medijski akter pa nam je dal pravo lekcijo, saj je nazorno pokazal, kako se da z nekaj domiselnosti onemogočiti samega Miloševiča.
Bojan Kavčič
Slovensko Ljudsko Gledališče Celje
Četrtek, 17. oktober ob 11.00: Murray Schisgal: LJUBEZEN, režiser Dušan Mlakar, abonma Srednja šola Borisa Kidriča Celje
Petek, 18. oktober ob 20.00: Murray Schisgal: LJUBEZEN, režiser Dušan Mlakar, gostovanje v Mengšu
Sobota, 19. oktober ob 15.00: G. A. Burger: LAŽNIVI KLJUKEC, režiserka Eka Vogelnik, abonma MRAVLJICA in IZVEN ob 19.30: Murray Schisgal: LUBEZEN, režiser Dušan MLakar, gostovanje v Velenju
Torek, 22. oktober ob 20.00: Ivan Cankar; HLAPCI, gostovanje na Borštnikovem srečanju v Mariboru
Pokrovitelja SLG Celje sta:
EURODAS CELJE in BIO DOM CELJE
MUZIKA JE BIZNIS
Ko smo z iztekom moratorija namesto dinarjev dobili tolarje in si kljub bedastemu imenu novega denarja oddahnili, da nismo dobili klasov (fejl), ko se je začela jesen z vsemi blagodetmi kot so jabolčnik, šmarnica in izabela, se je pri nas razmahnila tudi ohromljena koncertna scena. V Ljubljani je začel delovati K 4, v Mariboru so prestavili koncertno prizorišče na Šentilj in odžagali Vasjo Koštija, vodjo MKC, Društvo zmernega napredka iz Kopra deluje že ves čas s polno paro, Vidmar je priredil prvi povojni koncert in prav tu se je pokazalo, kakšni siromaki smo.
Naj se novi denarni enoti reče tolar, klas ali lojze, eno je očitno: denarja ni. Zato je cena 400 SLT ali YUD ali SLL (slovenski lojze) skorajda preveč za koncert, pa četudi so to Sio-uxie & The Banshees. Žalostno je, da preračunano v funte vse to znese le kakšne štiri funte, kar znese skoraj polovično ceno koncertov te stopnje v Angliji. In še zmeraj je preveč. Naši bendi se bodo že privadili revnim razmeram in bodo pač igrali za manj denarja, sicer sploh ne bodo mogli igrati. Kaj pa tuji?
bum z naslovom »The Best Of The Pouges«.
U2 so po dveh letih molka izdali singl z naslovom »The Fly«. V novembru bi naj tudi izšel album, ki za enkrat nosi delovni naslov »Achtung Baby«.
Na tržišču se je pojavila video kaseta z naslovom »The Ultimate Video Collection«, na kateri najdemo 85 minut spotov in intervjujev z legendarnimi MARC BOLAN & T-REX.
SLAVER so počastili desetletnico obstoja z dvojnim živim albumom, ki nosi naslov »De-cade Of Aggression«.
Tudi HAPPV MONDAVS bodo zaslužili kakšen cekinček na račun živega albuma. Ime-
Marsikateri bend bo že spustil ceno za kakšno marko ali dve, toda žalostna posledica slovenskega obubožanja bo, da bodo tisti, ki bodo organizirali drage bende z visoko vstopnino, imeli prazne dvorane. Seveda z izrazom »visoka vstopnina« mislim na naše razmere. V Sloveniji je moč zavohati nek čuden in doslej dokaj neopazen vonj. Neko če da popuši. In zdi se mi, da bo to rock občinstvo.
NOVICE
SHANE McGOWAN ne poje več pri THE POUGES! Nadomestil ga bo bivši frontman legendarnih THE CLASH, JOE STRUMMER. Ncgowan je namreč vsled večletnega prekomernega popivanja z zdravjem popolnoma na psu. Na zadnjih koncertih naj bi menda več časa preživel v garderobi kot pa na odru. Seveda to niso bili edini problemi z alkoholom v Mcgovranovi burni pijanski zgodovini. Ko so The Pouges spremljali Boba Dylana na njegovi turneji leta 1988, so bili prisiljeni igrati vse koncerte brez njega. Oseba za tisk pri bendu je sicer izjavila, da Strummer ne bo zamenjal prejšnjega pevca. Medtem je v trgovinah že moč dobiti al-
nuje se »Happy Mondays-The Live Album«. Hkrati pa bend pospešeno dela na novem sin-glu, ki bi naj predvidoma izšel konec novembra.
KONCERTI
V sredo, 16. 10. bo v Klubu K4 nastopil FREE BLUES
BAND. Sestavljajo ga prekaljeni mački jazz scene in se s svojim programom oddaljujejo od klasičnega jazza ter se raje posvečajo interpretacijam bluesa, jazz rocka in funka. Koncert se prične ob 22.00 uri.
Dva dni kasneje, v petek, 18. 10. ob isti uri, na istem mestu: THE SPOONS. Ena izmed boljših skupin v našem prostoru, vsekakor pa najboljši sixti-es:revival bend daleč naokoli.
VIDENO
S!OUXIE & THE BANSHEES, Hala Tivoli, Ljubljana
Za dober začetek si najprej poglejmo naslednje besede: legende, korenine, punk rock, dogodek, dark, več kot deset let. Zdaj lahko nadaljujejo brez slabe vesti.
S & B so prejšnjo sredo odigrali profesionalno dovršen koncert, z dobrim lightom in dobro sceno. To pa je tudi vse. Glasba, ki jo izvajajo danes, ni še zdaleč tako vznemirljiva kot je bila nekoč. Je moderna,- toda po malem dolgočasna. Siouxie je v odlični formi za svoja leta in si lahko brezskrbi privošči kopalke na odru. Nostalgije je bilo bolj malo, zato pa toliko več novejših stvari. Če se bendi kot so Motorhead in Ramones držijo pokonci tudi po petnajstih letih obstoja, je to zato ker že ves ljubi čas preigravajo iste tri akorde. Korenitega slogovnega odklona pa S&B očitno niso bili sposobni avtorsko izpeljati. Profesionalno, dovršeno in dolgočasno.
LET 3 počasi postajajo pravi jugo-rock bend. To lahko jemljemo le kot kompliment, saj takšnih bendov pri nas sploh ni. Da pa jih kdo ne bi slučajno preveč hvalil, so si za tokratni teater omislili spremljevalne vokale. V LET 3 izvedbi izgle-da to takole: bend skače in divja po odru, na samem robu odra pa stojita fant in dekle, se počutita nadvse mizerno in v pozi »mirno« poskušata slediti frontmanovemu vokaluTJej, jej, le kaj si bodo omislili naslednjič?
LESTVE
Velika Britanija (NME)
-	singli
1.	BRYAN ADAMS-.(Eve-rything I Do) I Do It For You
2.	GUNS’N'ROSES - Don’t Cry
3.	RIGHT SAID FRED
—	Trn Too Sexy
4.	ZOE - Sunshine On A Ra-iny Day
5.	OCEANIC — Insanity
Velika Britanija (NME) — albumi
1.	DIRE STRA1TS - On Every Street
2.	PAUL YOUNG - From Time To Time - The Singles Colletction
3.	ORIGINAL ČAST - Joseph And The Amazing Tech-nicolor Dreamcoat
4.	REM - Out Of Time
5.	LEVEL 42 - Guaranteed Velika Britanija (NME) — neodvisni singli
1.	St ETIENNE - On!y Love Can Break Your Heart
2.	LEVITATION - After Ever Beep
3.	TEENAGE FANCLUB
-	Star Sign
4.	BIZARRE INC - Such A Feeling
5.	OCEANIC - Insanity
Velika Britanija (NME) — neodvisni albumi
1.	MUDHONEV - Every Good Boy Deserves Fudge
2.	TEENAGE FANCLUB
—	The King
3.	SLOWDIVE - Just For A Day
4.	BUZZCOCKS - Time's Up
5.	THE SHAMEN - En-Tact ZDA (Billboard) — singli
1.	PAUL ABDUL-The Premise Of A New Day
2.	COLOR ME BADD
-	I Adore Mi Amor
3.	BRV AN ADAMS - (Eve-rything I Do) I Do It For You
4.	BOYZ II MEN - Mo-townphilly
5.	C&C MUSIČ FACTORV
-	Things That Makes You Go Hmmmm
ZDA (Billboard) - albumi
1.	METALLICA - Metallica
2.	NATALIE COLE -~Un-forgettable
3.	BONNIE RA1TT - Lučk Of The Draw
4.	COLOR ME BADD-CMB
5.	BOYZ II MEN - Coole-yhighharmony
RAP Obeti (NME)
1.	PUBLIC ENEMY - Apo-calypse '91 The Enemy Strikes Back
2.	A TRIBE CALLED OUEST — Low End Theory
3.	THE BLACK SHEEP
-	A Wolf in Sheep’s Clothing
4.	BRAND NUBIANS
-	Concerto In X Minor Remix
5.	RESIDENT AL1EN
-	Shaky Ground
FILMI
1.	TERM1NATOR 2: JUD-GEMENT DAV
2.	ROBIN HOOD - PRINCE OF THIEVES
3.	OSCAR
4.	NEW JACK CITY
5.	BACKDRAFT
TREND
Komentar Igorja Vidmarja na
Studiu Ljubljana
»OUT«
Voditeljice osrednjega dnevnika s premalo napudranimi brki
ZA VEDNO Z NAMI
Pred 5. leti
THE COMMUNARDS
—	Don't Leave Me This Way
Pred 10. leti
ADAM AND THE ANTS
-	Prince Charming
Pred 15. leti
ABBA - Dancing Queen
Pred 20. leti
ROD STE W A RT - Maggie May
Pred 25. leti
Jim Reeves - Distant Drums
DP REKLAMA, opravljanje storilev s področja ekonomske propagande in trgovine. CEUE, Ul. \1\ divizije 6
DIPL. INŽ JOŽE BERTALANlC, DIREKTOR ELEKTRO CELJE
Elektrika v slovensko vas
Vlaganja v distribucijo električne energije so nikoli končana naložba, vzdrževanje pa že skoraj praviloma spominja na delo v izrednih razmerah. Tačas Javno podjetje za distribucijo električne energije Elektro Celje sicer močno bremeniljo neplačani računi porabnikov, med njimi k sreči ni velikih slovenskih energetskih požeruhov, kljub temu pa so po besedah dipl. ing. Jožeta Bertalaniča pred vrsto večjih ali manjših investicij, predvsem na demografsko ogroženih in obmejnih območjih.
Teritorialno Elektro Celje zajema zahodno Štajersko, Koroško in del Dolenjskega in svojo dejavnost opravlja na območju šestnajstih občin na 4345 kvadratnih kilometrih površine s 414 tisoč prebivalci. Tod imajo blizu 142 tisoč odjemalcev električne energije, za katere skrbi nekaj manj kot devetsto, zaposlenih.
Časi naložbam niso naklonjeni, v podjetjih se lotevajo le najnujnejšega, vendar v vašem podjetju ne morete reči, do tu smo prišli, naprej pa tedaj, ko bo več denarja. Kakšni so vaši načrti za letos in prihodnje leto?
»Res je, investicije so naša stalna dejavnost, kot sta naši dejavnosti novim odjemalcem dobavljati energijo in vsem zagotavljati ustrezno napetost v omrežju. V vseh šestnajstih občinah imamo v načrtu izboljšave, pri čemer v skladu z zakonodajo o razvoju demografsko ogroženih in obmejnih območij pričakujejo opredeljeni republiški delež. Od natečaja 1991 pričakujemo, da bomo opravili del tistega, kar doslej ni bilo mogoče, zagotovili zlasti napetostne razmere in sigurnost oskrbe. Skupna predračunska vrednost znaša 71 milijonov in 348 tisoč dinarjev, naš vložek v tem pa bi bil 44 milijonov in 322 tisočakov.«
Ljudje zvečine ne vedo, da si ponekod svetijo s tujo električ-
no energijo. Takšni sta vasi Dobovec pri Rogatcu in območje Plesa in Srebrnika, kjer jih z elektriko oskrbujejo iz sosednje Hrvaške. Se elektrifikacije tam sedaj lotevate zaradi slovenske državnosti?
»Gre za območja, ki so demografsko ogrožena, hkrati pa tudi med manj razvitimi deli Slovenije. Dobovec pri Rogatcu, ki leži na skrajnem vzhodnem delu občine Šmarje pri Jelšah in v katerem v 165 gospodinjstvih živi 678 ljudi, med katerimi jih samo dvesto hodi v službo, sodi po stopnji razvoja med manj razvite že znotraj občine, znano pa je, da tudi šmarska občina sodi med manj razvite v republiki. Izboljšave električnega omrežja, v katerem so zaradi velikih dolžin vodov napetostne razmere pri odjemalcih kritične in močno presegajo dovoljene vrednosti, načrtujemo že dalj časa in ne samo zaradi nove državne meje. Podobno velja za Ples in Srebrnik, ki se za zdaj še napajata iz Hrvaške.
Dela v krajevni skupnosti Dobovec bi po sedanjem ceniku veljala nekaj manj kot 14 milijonov dinarjev, približno polovico tega za novogradnje, 7,5 milijona dinarjev bi morali vlomiti v sanacijo obstoječega omrežja, za investicijo v Plesu in Srebrniku pa bi potrebovali 3 milijone in 382 tisočakov.«
Gradnji sta odvisni od vaših
likvidnostnih razmer, za katere pa vemo, da niso rožnate.
»Naše likvidnostne težave so posledica likvidnostnih težav naših odjemalcev, ki ne plačujejo računov za električno energijo. Vsak mesec odpošljemo preko sedem tisoč opominov, neplačnikom smo v določenih primerih prisiljeni odklopiti elektriko. Še daleč najbolje plačujejo gospodinjstva, 96 odstotkov gospodinj redno poravnava svoje obveznosti, medtem ko je slika v tako imenovanem družbenem sektorju precej drugačna, plačuje vsega tri četrtine firm, v povprečju vseh to znese 81,5 odstotkov plač-
nikov.«
V teh odstotkih menda ni železarn, Kidričevega, Ruš?
»Seveda ne, našteti poravnajo le od tri do osem odstotkov svojih obveznosti do dobaviteljev električne energije, kar slovenskemu elektrogospodarstvu povzroča velike težave in povzroča to, da morajo potlej drugi več dati.«
Imate tačas kakšne težave pri dobavi električne energije. Je elektrike dovolj?
»Električne energije je zadosti in dobava je povsem normalna.«
Med vašimi dejavnostmi je
NATEČAJ 1991 za demografsko ogrožena območja			
	Predračun vr.	Potrebna last. sr.	Pričak. rep. sred.
Občina	din	din	din
Celje	1.841.200,00	1.288.840,00	552.360,00 '
Laško	4.269.700,00	2.988.790,00	1.280.810,00
Šmarje	2.550.820,00	1.275.410,00	1.275.410,00
Šentjur	11.914.980,00	8.340.586,00	3.574.394,00
Mozirje	3.851.400,00	2.695.980,00	1.155.420,00
PE Celje skupaj	24.428.100,00	16.589.606,00	7.837.893,00
Krško	4.292.140,00	2.146.070,00	2.146.070,00
Brežice	12.022.259,00	6.011.129,00	6.011.129,00
Sevnica	12.677.350,00	8.874.190,00	3.803.160,00
PE Krško skupaj	28.991.749,00	17.031.389,00	11.960.359,00
Velenje	1.947.300,00	1.363.110,00	584.190,00
Slovenj Gradec	4.236.482,00	2.965.538,00	1.270.744,00
Dravograd	6.013.000,00	3.006.500,00	3.006.500,00
Radlje	1.092.500,00	546.250,00	546.250,00
Ravne	5.639.500,00	2.819.750,00	2.819.750,00
PE Slovenj Gradec skupaj	17.928.782,00	10.701.298,00	8.227.344,00
ELEKTRO CELJE skupaj	71.348.631,00	44.322.293,00	28.025.596,00
ob distribuciji, nakupu in prodaji električne energije tudi proizvodnja električne energije. Ste torej tudi proizvajalec elektrike?
»Tu gre predvsem za male hidroelektrarne, ki jih je na našem območju skupaj 76, od tega je v naši lasti pet malih elektrarn, vse skupaj pa proizvedejo 6.662 MWh.«
Kaj sodite o zaprtju krške nuklearke?
»Energetskega objekta, kot je elektrarna v Krškem, ne moreš kar tako zapreti. K zaprtju je treba pristopiti študijsko in dolgoročno domisliti vse možnosti za nadomestilo električne energije, za konkurenčno nadomestilo seveda. Z zaprtjem še niso rešeni vsi ostali problemi, denimo, kaj napraviti z radioaktivnimi odpadki, kako prezaposliti tamkajšnje delavce. Treba je vedeti, da odločitve niso odvisne le od slovenske strani, nuklearka je tudi hrvaška last, gre torej za meddržavno vprašanje. Če bi se stvari študijsko in premišljeno lotili, osebno nisem prav nič zagret za to, da bi v Šloveniji morali imeti jedrsko energijo.«
Kljub temu, da je energije dovolj, vsake toliko časa po hišah ostanemo v temi. Jezimo se in štejemo minute, vzdrževalcem pa takrat teče znoj po hrbtu. Kako funkcionira vaša vzdrževalska mreža?
»Dostikrat nas za kakšno stvar neupravičeno kritizirajo. Ljudje ne vedo, v kakšnih razmerah delajo naši vzdrževalci. Do napak in izpadov energije
zvečine prihaja ob neurjih, v močnem vetru, ponoči, v snežnih zametih in podobnem. Naj vas spomnim na lansko poplavo, naši fantje so opravili nadčloveško delo, v dveh dneh so vsem sedem tisoč odjemalcem v mestu Celju dali električno energijo. Bili so prvi, pred gasilci in policijo, ki so se prebili v Zgodnjo Ša-vinjsko dolino in trdo delali brez toplega obroka 24 ur na dan. Takrat nikogar ni zanimalo, kaj vse so dali od sebe, kako bliskovito so se znašli in si, ko je bilo to potrebno, celo od vojske izposodili helikopter.«
Ljudem se zdi to samo po sebi umevno.
»Točno tako. Elektrika mora biti, ko greš spat in ko vstaneš. Dostikrat ljudje sploh ne vedo, da je do okvare prišlo. Sladko spijo, medtem ko naši fantje iščejo in odpravijo napako in le elektronske ure nekoliko kasnijo.«
Dežurstva imate torej 24 ur na dan?
»Naš informacijski sistem sega v krog visokonapetostnega omrežja, nimamo pa nadzora nad vsakim uporabnikom, na teren odidemo, ko dobimo informacijo o izpadu. Usposobljeni smo, da učinkovito odpravimo napako, če nas seveda odjemnik informira o njem. Teritorialno imajo celotno območje pokrito z nadzorništvi po vseh občinah, dežurni pa so v stalnih telefonskih stikih z vzdrževalci, pripravljenimi na domu. Na poziv se ekipa zbere, skoraj praviloma ponoči in v vremenskih neprilikah. In ljudem se to zdi samo po sebi umevno.«

Mšmk
SifhSfiaDcivk
festatiavSsifožrio/nd, WoM&SM6nMim&iM22
OBRTNIKI ■ PODJETJA & TISKARJI ■ OBLIKOVALCI • MANAGERJI
Izdelujemo filme za offset • sito tisk in štampiljke.
Na vašo željo vam naredimo tudi design -zaščitni znak in oblikujemo celostno podobo:
vizitke, dopise, račune, naročilnice, dobavnice, nalepke, plakate, vabila, reklame za časopise, brošure in reklamne letake na barvni papir.
Znani smo po kvaliteti, kreativnosti in hitrosti, saj opravljamo storitve na ”fotostavku” in računalniški opremi “Macintosh*1 z laserskim izpisom (DeskTop Publishing ali “Namizno založništvo** z izhodom
2400 dpi)
^	aJ r \J
'nWVWWVXWWWNXXXXXW.XWWXVVVVNXXWXWV\.XXWXWXW'
„XXXXXXXXXXX
BREZ DLAKE NA JEZIKU
tid« imtMT 959MH26”
/
BIOLOŠKO DINAMIČNI NAČIN PRIDELOVANJA HRANE
~n'7~	.. : T"':■ v - .	•
Kmetujte z nami
...-....9 _________ ■
IZREZUJTE Z NAMI (4)
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Kamilica - preparat 503
Kamilico nabiramo tik pred kresom, ob dnevih za svetlobo-cvet. Če jo nabiramo prepozno, gre cvet v seme in se v njem naselijo črvički. Takšni cvetovi so za preparat neuporabni. Neuporabne cvetove spoznamo po tem, da so cvetni listični nagnjeni navzdol, cvet je torej popolnoma odprt. V takšnih, votlih cvetovih, so se že naselili črvički, seme pa ima sposobnost kaljenja. S preparatom iz takih cvetov bomo razširjali kamilico, ne bo pa imel nobenega biološko-dinamičnega učinka.
Cvetove kamilice posušimo v senci in jih shranimo v papirnati ali bombažni vrečki do Mihelovega, ko jih skupaj z ostalimi preparati zakopljemo. Preden kamilico položimo v zemljo jo damo v očiščeno, že prej pripravljeno goveje črevo. Najboljši del črevesa je srednji del. Črevo zavežemo na enem koncu, nato ga napiolnimo s posušenimi kamiličnimi cvetovi, da izgleda kot klobasa. Seveda moramo črevo zavezati tudi na drugi strani.
Kopriva - preparat 504
Za ta preparat uporabljamo veliko koprivo (Urtica dioica), ko cveti. Če cvetoče koprive stresemo v brezveterju, spuščajo droben prah. Ostale koprive (mala kopriva, mrtva kopriva itd.) za ta preparat niso uporabne.
Zgodaj zjutraj koprive pokosimo in jih pustimo ležati, da ovenijo. V tem času skopljemo jamo, približno 40 cm globoko, nikakor pa ne sme biti globlja kot je rodovitna plast zemlje. Nato ovenelo koprivo natlačimo v grobo juto-vinasto vrečo (nikakor pa ne v vrečo iz umetnih mas!) ali pa v lesen zaboj z luknjami. Nato vsujemo na dno jame šoto in jo razgrnemo
približno na 10 cm debelo. Vrečo ali zaboj postavimo na šoto, potem pa nasujemo šoto okrog in okrog in še po vrhu vreče ali zaboja. Šota v tem primeru nadomešča živalske organe, ki smo jih uporabili pri drugih preparatih. Na koncu koprive zasujemo z zemljo in mesto označimo, da ga bomo naslednje leto lahko našli. Ta jama mora ostati nedotaknjena eno leto, ko jo previdno odkopljemo in vzamemo ven preparat. Delamo tako, da na isti dan vzamemo preparat iz zemlje in damo v isto jamo novo koprivo na že prej opisan način.
Koprive kosimo na dan za cvet.
Hrastova skorja - preparat 505
Najboljši hrast za ta preparat ima latinsko ime Ouercus robur, raste pa na plodnih aluvi-jalnih zemljiščih, bogatih z vodo. Uporabljamo skorjo, ki jo nabiramo na starejših hrastih, ki na deblu nimajo mahu. Skorjo režimo z nožem ali pilo in pri tem pazimo, da ne poškodujemo kambija. Paziti moramo tudi na to, da je skorja dobro zrasla in da nima ličja.
Skorja hrasta je uporabna takoj. Drobno jo zmeljemo ali zdrobimo, da je kot moka. Nato jo natlačimo v lobanjo krave ali konja, ki smo jo dobro očistili. Pri čiščenju lobanje moramo paziti, da ne poškodujemo opne.
Dobro napolnjeno lobanjo nato zapremo, da bo preparat ostal v njej in jo na Mihelovo zakqpljemov v vlažno, lahko tudi močvirno zemljišče. Če takega zemljišča nimamo na razpolago, zakopljemo lobanjo zraven reke ali potoka. Preparat vzamemo iz zemlje naslednjo pomlad.
Hrastovo lubje nabiramo ob dnevih za korenino.
Se nadaljuje
ooosooaoooocooooooeoooooaocococooooeosoooococoooci
TISKANJE: prospektov, brošur, poslovnih obrazcev, formularjev, vseh vrst eno in večbarvnih tiskovin, etiket ter letakov in lepakov, knjig, offset in sitotisk, lastna knjigoveznica.
FOTOGRAFIRANJE: ajpljejske fotografije, komercialne fotografije, barvne fotografije, reprodukcija, reportaže, reklamni diapozitivi, amaterske storitve. lasten barvni laboratorij.
PRODAJA: fotografskega materiala,,potrebščin in fotoaparatov, proizvodnja razglednic, značk, obeskov za ključe in leporel ter albumov.
NAJHITREJE PORTRETIRAMO ZA POTNE LISTE
NOVE
'sooooeoocoscoeoccooooeoooooooooeosoeoooooooeoGoooociocoosocot
Warren Beattyjev steznik
Štiriinpetdesetletni Warren je izjavil, da bi lahko o slavnih ženskah, ki jih je gostil v svoji postelji, napisal celo knjigo. Ker ima baje vsak človek napake, jih ima lahko tudi slavni playboj. Ena od njih je vsekakor njegova »odebeljena« postava, ki si jo je moral poleg diete tanjšati tudi s steznikom, ki mu je pomagal, da je dobil dimenzije iz mladih let in tudi mlado dekle.
VVarren Beatty	JuIia Roberts
Meryl Streep in Donald Gummer
Nagrajenci križanke iz prejšnje številke
1.	nagrada: knjiga Zadnji knezi celjski v deželah Sv. krone - Albin Klanjšek, Štore 142, 63220 Store
2.	nagrada: trimesečna naročnina Nove dobe - Zupan Franc, Cesta svobode 26, 64240 Radovljica
3.	nagrada: majica NOVE DOBE - Mojca Dvoršek, Trg OF 14, 61000 Ljubljana Nagrajencem čestitamo. Nagrade boste prejeli po pošti.
7 Rešitev križanke iz prejšnje številke
KRKON, DIANA. OBROK, DOBRNA, LOK. OBESEK. OG1. LA. PUTA. NT, ARTILERIJA, RAL ORTLER, LEV, HINA, DIHUR, BRON, ARIJA. ROVINJ, ZEL. AMIN, KRETA, NADA. ARMIN
Naj mlajši fakir na svetu
Prijeten počitek po napornem delu, s kokakolo v roki, bi se prilegel marsikateremu šolarju. Toda na normalni postelji. Tako pa sedemletni Michell Lockert rad počiva na žebljih. In to tistih čisto pravih, petnajst centimetrov dolgih. Mali Michell pravi, da jih mora biti natanko 4800. da je ležišče dovolj udobno. Namesto blazine pa si pod glavo podložil kos lesa. No, vsaj ta je iz mehke smrekovine. Pa naj še kdo reče, da so današnji otroci preveč razvajeni.

cs> 1
J^m^Jo/ioika
v	TERME TOPOLŠICA
8
X STORITE NEKAJ ZASE IN ZA SVOJE ZDRAVJE.
VABI VAS MIR GOZDOV, ODETIH \ BARVITOST JESENI.
Q V OKTOBRU VAM NUDIMO IZJEMNO UGODNE POČIT-S NICE: 7 DNI	10 DNI	14 DNI
4.050 din	5.420 din	7.110 din
^ POSEBNA UGODNOST ZA UPOKOJENCE IN INVALIDE:
S	7 DNI	10 DNI	14 DNI
5^	3.570 din	4.790 din	6.280 din
^ V CENO PAKETOV JE VKLJUČENO:
V n 4 a t t t a a nr»t mtu DrNi^mNinv/’
I
rt T 0 F
5=c
7, 10 ALI 14 POLNIH PENZIONOV V 1/2 SOBI V HOTELU VESNA
-	NEOMEJENA UPORABA TERMALNEGA BAZENA IN SAVNE
-	VSAK DAN (RAZEN NEDELJ) TELOVADBA V BAZENU IN TELOVADNICI
-	ZABAVNE PRIREDITVE, REKREACIJA POD STROKOVNIM VODSTVOM
-	PLESNI VEČERI, KULTURNE PRIREDITVE, KRAJEVNI IZLETI POPUSTI:
-	OTROCI DO 5 LET IMAJO BREZPLAČNO BIVANJE
-	OTROCI OD 5 do 12 LET PA 40% POPUSTA (če spijo s starši ali na dodatnem ležišču)
POLEG POČITNIŠKIH PAKETOV VAM NUDIMO ŠE:
-	AŠTIVNI ODDIH
-	ANTISTRES PROGRAM
-	KLIMATSKI PROGRAM
-	\VEEKEND PAKET •
-	LEPOTILNI PROGRAM
MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA
INFORMACIJE IN REZERVACIJE: TERME TOPOLŠICA TEL.: 065 891 120/115, 114 TLX.: 56606 FAX.: 065 891 157
I
1
»socoooocococoscosocoi
Vabimo vas na
turnir v malem nogometu,
ki bo v petek, 18. 10. 1991, v dvorani Golovec v Celju. Izkupiček s prireditve je namenjen beguncem s Hrvaške.
Na prireditvi bodo nastopile ekipe:
Slovenska vlada (Peterle, Janša, Bavčar, Kacin, Šešpk, Slapar, Janko), HAŠK Cradžanski (Dinamo Zagreb), EKIPA — slovenski športni časopis, MNK Skavti Red boogie - Celje.
Za vstopnino bo potrebno odšteti 100 tolarjev, vstopnica pa bo spominska.
Generalni sponzor prireditve je CETIS, grafično podjetje Celje.
Pokrovitelji so: Skupščina občine Celje, Izvršni svet, Zavod ŠRC Golovec, Petrol, Abanka d.d. Ljubljana, Salon pohištva Intera, Biro bit, Gradis in Zavarovalnica Triglav Celje.

*
*
»
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
»
*
*
*
*
»
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
»
*
*
SEZNAM ŠTEVILK PARAG0NSKIH BLOKOV, IZŽREBANIH KOT DARILA NA MEDNARODNEM SEJMU OBRTI V CELJU V ČASU OD 13. 9. DO 22.
9.1991
Prosimo vse izžrebane nagrajence, da se zglasijo po nagrade v komercialo ZLATARNE CELJE, Celje, Kersnikova 19. Nagrajenci, ki bodo poslali svoje paragonske bloke na navedeni naslov pa bodo prejeli nagrado po pošti, zato napišite na blok svoj naslov.
13.	09. 1991:
ZLATA NAGRADA: 108556, 0118811
SREBRNE NAGRADE: 0118856, 0118863, 0118860, 0118861, 0118866, 0118810. 0118862, 0118865, 050773, 108505, 108452, 108555, 108503, 108501. 108551, 108553, 108557, 108502
14.	09. 1991:
ZLATA NAGRADA: 108407, 050775
SREBRNE NAGRADE: 108406, 0118873, 0118872, 0118871, 050776, 0108518, 0118877, 0118874, 0118876, 108568, 108571, 108408, 108595, 108507, 108512, 108405, 108563, 108415
15.	09. 1991:
ZLATA NAGRADA: 30007
SREBRNE NAGRADE: 108585, 108462, 108577, 108573, 108523, 108529, 108588, 108526, 108587.
16.	09. 1991:
ZLATA NAGRADA: 108594, 0118888
SREBRNE NAGRADE: 0118884, 0118887, 050786, 0118889, 050778, 0118879, 0118878, 050779, 0118886, 108539, 108472, 108477, 108593, 108545, 108478, 108479, 108596, 108541
17.	09. 1991
ZLATA NAGRADA: 108600, 0118897
SREBRNE NAGRADE: 0118901, 0118898 , 0118900, 0118821, 0118899, 0118820, 0118891, 0118819, 0118895, 108550, 108482, 108599, 108437, 108489, 108440, 108492, 108484, 108483
18.	09. 1991:
ZLATA NAGRADA: 108444, 0118907
SREBRNA NAGRADA: 050794, 0118906, 0118909, 050796, 0118823, 050795, 0118903, 0118913, 0118912, 108661, 108601, 108447, 108664, 108657, 108653, 108654, 109/100. 109/11
19.	09. 1991:
ZLATA NAGRADA: 108629, 0118923
SREBRNA NAGRADA: 0118921, 0118925, 0118927, 0118924, 0H8934, 0118918, 0118919, 0118920, 050800, 108675, 108711, 108608, 108667, 108611, 108627, 108681, 108710, 108668
20.	09. 1991:
ZLATA NAGRADA: 108635, 118938
SREBRNA NAGRADA: 108697, 108736, 108723, 108643, 108497. 108640, 108691, 108698, 108693. 118838, 118947, 118842, 118837, 118937, 118940, 118949, 118939, 118841
21.	09. 1991:
ZLATA NAGRADA: 905, 0119007
SREBRNA NAGRADA: 108758, 05/1000, 05/03, 09/12, 05/001, 106/ 05, 108805, 108806, 108811, 0119002, 050826, 0119006, 0119003, 0119001, 050827, 0118950, 0119005, 0118951
22.	09. 1991:
ZLATA NAGRADA: 050827
SREBRNA NAGRADA: 108862, 108794, 108745, 108854, 108792, 108746, 109357, 108821, 108859
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
♦
*
*
*
*
*
*
*
♦
*
*
*
»
*
*
»
*
*
»
»
*
*
*
*
*
»
*
»
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
»
»
*
*
*
*
*
*
*
*
★ **★★★****★★**★****★***★★★*******★*★**★**■**★***★**★
BLAGOVNI CENTER
CELJE p,________
PRODAJNI CENTER GALA
GALA CemtR CCUE - GALA CENTER CEUE - GALA
PRODAJNI CENTER GALA VAM NUDI PO UGODNIH CENAH:
-MOŠKE PLAŠČE 1.938 tolarjev
-	BOMBAŽ MELITA 1 kg 614 tolarjev
-	ČEVLJE IZ UVOZA 752 tolarjev
-	KOZARCE (reklamni) UNION ŽE 00 28 tolarjev DALJE
-	VELIKA IZBIRA ORODJA


GALA CENTER CEUE - GALA CENTER CEUE
GALA

!
Bazenski kompleks »Terme«
Za našo deželo doslej edinstven bazenski kompleks velikosti 2800 m:, od tega 900 m2 vodnih površin, nudi vsem ljubiteljem vodnih užitkov zares veliko izbiro. Podvodne, rimske kopeli, vroče vrelce, slap, bazen, namenjen otrokom, vodni prehod, ki omogoča plavanje iz notranjega dela kopališča v zunanji, prostor za počitek, del namenjen nudistom, solarij, finsko in turško savno ter prikupen »Bikini bar«, kjer se obiskovalci lahko odžejajo.
Temperatura vode se giblje med 30 in 36° C.
TERME SO DOPRTE VSAK DAN od 9. do 20. ure
Od 1. oktobra 1991 velja za bivanje v zdravilišču posezonski popust in možnost obročnega
odplačevanja.


m
lr'
AVTOMOBILI
LADO 1200 kombi, L 1985, prodam. Tel.: (063) 34-511, interna 99, od 6.-14. ure.
Z 101, letnik 1986, registriran do 8/92, prodam (možno na obroke), menjam golfa, disel, letnik 1986 za lado Samaro z vašim doplačilom. Tel.: (0602) 44-373
ŠKODO 105 1, letnik 1987, registrirano do 7/92, prevoženih 28.000 km, prvi lastnik, prodam. Tel.: (062) 36-183.
PEUGEOT 303 profil Z, letnik 1986, prodam, cena 13.000 DEM ali menjam za manjši avto z doplačilom. Tel. (063) 24-602.
Z 750, letnik 1984, registriran do 9/92, prodam, cena 1900 DEM. Tel.: (063) 712-590.
ZASTAVA 101, letnik 1978, registrirana do 6/92, bele barve, prodam, cena 1300 DEM, ali menjam za R-4 GTE z mojim doplačilom 1000 DEM. Lipnik Željko, Pustike 6, 63253 Pristava Zibika, po 16. uri, tel.: (063) 25-900, interna 20.
GILLERA RX 200, letnik 1987, registriran do 5/92, prodam. Tel.: (063) 713-324.
OPEL KADETT 1,3 S, limuzina, letnik 1988, prodam, v račun vzamem R-4 GRL. Tel.: (063) 713-703, popoldne.
PEUGEOT 104, letnik 1976, prodam. Ivana Jevtič, Rimska cesta 8, 63.270 Laško.
ZASTAVO 750, registrirano do 8/92, obnovljena, prodam. Tel.: (063) 824-206, dopoldne ali 821-557, popoldne.
AUDI 100, letnik 1977, registriran do 6/92, na plin ali bencin, prodam. Tel.: (066) 35-979,
125 P, letnik 1980, registriran do 8/92, prodam ali menjam za mlajše karambolirano vozilo. Tel.: (063) 31-756.
FIAT Groma, letnik 1989, prodam. Tel.: (063) 770-171.
CHEVROLET Monza-Cler-mont, letnik 1976, prva registracija 1978 v odličnem stanju, registriran do 10/92, prodam. Tel.: (063) 701-636.
BMW 316/2, letnik 9/86, poceni prodam ali zamenjam. Tel.: (063) 712-590.
NSU PRETIŠ - max, letnik 1956, prodam ali zamenjam. Tel.: (063) 850-089.
AVT0VID
Globoče 14, VOJNIK, tel.: (063) 772-483
NOVI IN RABLJENI REZERVNI DELI, UGODNA PONUDBA ANTIFRIZA 1 I 89.00 SLT
FIAT RITMO 65, letnik 10/ 81, obnovljen, registriran do 7. 10. 1992, prodam za 5000 DEM. Srečko Gostečnik, Šlandrova 10, Mozirje.
OSTALO
NOVO POSTELJO 180x190 bele barve, prodam za polovično ceno. Tel.: (063) 39-927 po, 19. uri.
SOBO Z UPORABO KOPALNICE išče pripravnik z visokošolsko izobrazbo v Celju. Tel.: (063) 27-606 ali 25-331 (Franc).
POTREBUJETE PEVKO in ste dober zabavni ali narodnozabavni ansambel. Tel.: (063) 821-675.
OTROŠKE DRSALKE štev. 33 in 35, smučarske čevlje štev. 33-34, 34-35 in 40, smuči Elan RC Comprex 150 cm in smuči RC 185 cm, ugodno prodam. Tel.: (063) 37-038
ENCIKLOPEDIJO TEHNIKE format 16x24 cm, 750 strani, prodam, cena 400 SLT. Kumar Borut, Gonjače le, 65211 Kojsko.
BRAKO PRIKOLICO ugodno prodam. Tel.: (063) 713-809 po 20. uri.
DRUŽBENO STANOVANJE, dvoinpolsobno, 58 m2 s kletjo, balkonom, ogrevanje z etažno centralno, zamenjam za dva manjša stanovanja v bloku s centralnim ogrevanjem. Tel.: (063) 39-618.
SEDEŽNO GARNITURO
zelo ugodno prodam. Tel.: (063) 36-438.
GROZDJE IN NAMIZNA JABOLKA prodam. Lipuš Adolf, Zvodno 63, Celje. Tel.: (063) 21-481.
NOVO PEČ za centralno kurjavo, Ferotherm, 25 KW, prodam, možno plačilo v obrokih. Tel.: (061) 31-378.
MALI OGLAS ZASTONJ kupon
MOJ NASLOV:
Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno.
STANOVANJE 52 m2, zamenjam za dve manjši. Tel.: (063) 31-034.
MOTORNO ŽAGO Jonsered 380, prodam, cena 300 DEM. Tel.: (063) 893-550.
REKREATIVCI - ugodno prodam sobno kolo in napravo za veslanje, vse brezhibno. Tel.: (063) 853-011
TV BARVNI Gorenje, prodam, cena 150 DEM. Tel. (063) 24-176
KOZO, belo samsko, dobra mlekarica, prodam. Tel.: (063) 850-492, popoldan.
NOVO SPALNICO Zala, prodam ali menjam za starejši avto. Tel.. (063) 882-183, zjutraj ali zvečer
REGAL Katarina, ugodno prodam. Tel.: (063) 34-215.
GARAŽO v garažni hiši v Žalcu in aparat za kavo, znamke Aurora, prodam. Tel.: (063) 711-500.
Adresarji zasebnih trgovcev in grosistov po dejavnosti prodaje so vam na razpolago. Obiščite nas ali po telefonu sporočite vaše potrebe. Svetovali vam bomo in po želji vezan katalog poslali po povzetju. Tel.: (061) 318-516
KUPIM v okolici Žalca, Celja ali Velenja, starejšo hišo z malo zemlje. Franklin Ivan, Tololšica 31, 63326 Topolšica SMUČARSKI KOMBENI-ZON, rumene barve, štev. 16/ 168 smučarske čevlje štev. 40 in smučarske palice, ugodno prodam. Tel.: (063) 28-958, po 15. uri.
KUPIN starejšo bivalno hišo s cca 4000 m' zemlje v okolici Celja ali Šentrjurja, voda, elektrika, možen dostop z avtomobilom. Tel.: (063) 850-678 SEDEŽNO GARNITURO prodam za 4.000 SLT. Tel.: (063) 813-895 (popoldne)
GLASBENI STOLP prodam, posamezno ali po komponentah ter videorekorder. Tel.: (066) 35-979
PLETILNI STROJ enoredni Brother Difendi, prodam. Tel.: (066) 22-229
MOTORNO KOLO BMW
KI, letnik 1990, prevoženih 3.800 km, sedežna preobleka in dve zimski pnevmatiki za Regato (rabljeni), prodam. Tel.: (063) 26-097, popoldan
HIŠO v Šentjurju, prodam ali oddam, 9x9 m, ob glavni cesti, centralna kurjava, telefon, parkirišče, spodaj poslovni prostori. Tel.: (063) 31-136.
REMOTE SIGNALNIK (bi-per) Panasonic, ugodno prodam. Tel.: (063) 33-756.
GRADBENO PARCELO, komunalno urejeno, v okolici Žalca ali Celja, kupim. Tel.: (063) 712-590
KRZNENO JAKNO, vodni murml, št. 38-40, ugodno prodam. Tel.: (063) 713-965, po 20. uri
FOTO AMATERJI! Prodam Polaroid portret kamero s štirimi objektivi — 4 slike za osebne ii-kaznice in komplet luči za studio (blitz). Tel.: (063) 856-318
VRSTNO HIŠO s 500 m2 zemljišča v IV. fazi v naselju Šentjur pri Celju (primerno je tudi za obrt), prodam. Tel.: (063) 776-034
3000 m2 ZEMLJIŠČA za vikend, 23 km iz Celja, prodam. Cena je 3.000 DEM. Tel.: (062) 732-755
VRTALNI STROJ z vsemi priključki (Iskra), poceni prodam. Prodam tudi nove pasove za avto in zračno puško. Tel.: (063) 39-413.
ENOSOBNO STANOVANJE 32 m2 brez centralne kurjave menjam za večje ter prodam mikrovalovno pečico. Ivana Jevtič, Rimska cesta 8, 63270 Laško
Razpis

v<^v
Dobre, pogumne

»te
in drzne novinarje
. .. * redno ali pogodbeno zaposlimo.
Uredništvo Nove dobe, Aškerčeva 15, Celje
NAROČILNICA NOVA^^DODA
Ime .......... priimek .........
naslov..."......................
naročam časopis-tednik Nova doba na naslov
Na gornji naslov mi pošljite .........'. . . . izvodov.
(število)
Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino.
podpis naročnika
Oven 21. 3.—20. 4.
S pridnostjo ni mogoče vedno narediti vsega. Potrebna je tudi natančnost in preudarnost. To boste potrebovali v prihodnjih dneh, če boste hoteli urediti pomembno zadevo. Pazite tudi na svoje zdravje.
Srečne številke 9, 11, 12, 48.
Bik 21. 4.-20. 5.
V prihodnjih dneh bodo v vašem ravnanju prevladovali občutki, poklicne obveznosti bodo ob strani. Toda bodite dovolj skoncentrirani tako doma kot na cesti, sicer se vam lahko pripeti kakšna nesreča.
Srečne številke 5, 8, 15, 24.
Dvojčka 21. 5.-21. 6.
V teh dneh boste imeli srečno roko v finančnih zadevah in to bi morali izrabiti kolikor se da. Mirno si lahko privoščite igrico, toda brez pretiravanja. Tudi sicer kaže, da vam bo sijalo sonce.
Srečne številke 1, 3, 15, 26.
Rak 22. 6.-22. 7.
V prihodnjih dneh se lahko povsem zanesete na svoje izkušnje in dober spomin. Oboje vam bo pomagalo, da se boste z lahkoto izvlekli iz dokaj neprijetnega položaja. Bodite previdni pri prehrani.
Srečne številke 2, 19, 33, 40.
Lev 23. 7.-23. 8.
V ljubezni in prijateljstvu bo prihajalo do nesoglasij, a ne povsem po vaši krivdi. Ne prepustite se toku, marveč skušajte poiskati vzroke partnerjeve zadržanosti. Koristil bi vam krajši počitek.
Srečne številke 1, 14, 33, 41.
Devica 24. 8.-23-9.
Obeta se neka sprememba, čeprav vam trenutno še ni jasno, kam vas vleče veter. V prijateljskem krogu ne boste igrali prve violine, nekdo bi vam rad škodoval. Svojih skrivosti raje ne zaupajte nikomur.
Srečne številke 8, 11, 33, 49.
Tehtnica 24. 9.-23. 10.
Morda bi bilo dobro, če bi se obrzdali, tako bi spoznali, da drevesa ne morejo zaradi vas vedno dajati sence. V soboto bo dobesedno prišla sreča v hišo. Z izdatki ne bodite preveč velikopotezni.
Srečne številke 7, 17, 20, 31.
Škorpijon 24. 10.-22. 11.
Na delovnem mestu lahko pride do nesporazuma, ker obstajajo nejasnosti, kdo je za kaj pristojen. Držite se svojih obveznosti, pa ne bo nič narobe. Ob koncu tedna se boste pošteno razvedrili in naplesali.
Srečne številke 9, 19, 30, 47.
Strelec 23. 11.-21. 12.
V prihodnjih dneh v nobenem primeru ne opustite svoje vloge, če ne bo šlo vse tako kot si predstavljate. Tudi v neki srčni zadevi nekdo pričakuje od vas več kot mu dajete. Ohranite trezno glavo.
Srečne številke 1, 11, 22, 44.
Kozorog 22. 12.-20. 1.
Ne bo vam padla krona z glave, če boste dopustili, da vam starejša oseba svetuje v neki zadevi. Tu boste namreč našli najboljšo pomoč. V družinskem krogu bo malo škripalo, denarnica pa bo precej prazna.
Srečne številke 11, 22, 34, 40.
Vodnar 21. 1.-19. 2. •
Zelo pomembno vprašanje boste morali za vsako ceno pojasniti, to pa bo prineslo nenadejano odkritje. Odločite se za potovanje, pri športnih aktivnostih pa bodite previdni. Tudi možnost dobitka.
Srečne številke 2, 13, 21, 48.
Pred vami je teden brez vsakršnih problemov in vse dneve boste lahko preživeli po svoji volji. Vaša ustvarjalnost vam lahko prinese polni zadetek. Ne zanemarjajte pa svojega partnerja.
Srečne številke 5, 25, 30, 39.
ARMADO SO SLOVENCI ŽE DRUGIČ PREPLAČALI
Boljšji sejem v vojašnicah
Slovenci smo trd in ponosen narod. Ko nas je jugoslovanska armada hotela ukloniti, smo se uprli in jo premagali. Po izteku moratorija pa smo jo dokončno uničili. Prejšnji teden smo od nje pokupili na tone uporabne pa tudi popolnoma ničvredne robe. Od gat do tanka.
Blokade vojašnic - tokrat drugače
Značilen prizor prejšnjega tedna: pred vrati vojašnice se drenja skupina kakšnih dvajsetih ljudi, ki jih stražar posamično ali v parih spušča na območje kasarne. Iz nje se vračajo otovorjeni z najrazličnejšimi kosi obleke, torbami, usnjenimi pasovi, menažkami, čeladami, oficirskimi kapami, nahrbtniki, vmes pa se znajdejo tudi povsem običajne stvari, mize, stoli, metle, gašperčki in podobna ropotija.
Jugoslovanska vojska prodaja premičnine. Slovenci so blokirali vojašnice, tokrat z drugačnimi nameni. Večina, ki nas je služila v JNA ve, da je največ vojaške opreme več ali manj neuporabne za civilno življenje, kljub temu pa je kdaj le moč izbrskati kakšen trpežen nahrbtnik, vetrovko, posebno ceno imajo tudi t. i. »pešadin-ke«, škornji, ki so mnogo bolj kvalitetni od klasičnega vojaškega obuvala. Zato se ne gre
čuditi, daje ta »zadnja jesenska razprodaja« privabila marsikoga v vojašnice. Nekateri pridejo bolj za šalo, iz radovednosti, drugi iščejo točno določen kos opreme, tretji spet poskušajo na ta način malce razbremeniti družinski proračun. Vsi pa na koncu kupijo blago, ki so ga že enkrat plačali. Preko davkov seveda.
Gneča pred skladišči
Ko stopiš v skladišče, te najprej zapuhne tisti značilni vonj po vojaških oblačilih, ki se ne pozabi kar tako. Med kupi razvrščene opreme se sprehajajo ljudje in iščejo kakšen zanimiv kos. Pred velikim kupom starih vojaških škornjev je miza, nanjo je naslonjen mlad vojak, ki zdolgočaseno opazuje obiskovalce te nenavadne tržnice. Tja so ga namestili bolj zaradi predpisov kot česa drugega, saj je očitno, da je nova in uporabna oprema zamenjala lastnika že pred dnevi. Tukaj najdemo predvsem kupe starih in zguljenih oblačil, med katerim se tu
in tam najde kakšen nov in brezhiben kos. Hlače, srajce, suknjiči, plašči, nogavice, brisače, vojaške kape, vse je zloženo na kupe, po katerih brskajo radovedni kupci. Kakšnega posebnega vrveža ni, le tu in tam je moč slišati pogovor v slogu: »Ej, Jože, pridi sem. tale je še čisto nova.« Pred vrati skladišča je miza, pred katero stoji zastavnik in ocenjuje kose opreme, ki so jih kupci izbrali. Za mizo sedi drug zastavnik in piše račune ter shranjuje denar. Z uradno poslovno prijaznostjo skušata opraviti to delo čim hitreje, saj je jasno, da je bil dan naporen, pred njima pa je še dolga vrsta ljudi z opremo, ki jo je treba še oceniti. Najbolj zabaven je pogled na vrsto. Ljudje mirno in potrpežljivo stojijo v njej s torbami in zavoji ter čakajo. Se pred nekaj dnevi so morda v kakšnem pogovoru govorili o okupatorski armadi«, danes pa so pripravljeni zbijati ceno paru starih sivoolivnih gat. Smo pač rojeni trgovci. Toda to je drobiž, to so malenkosti.
Velike kupčije so mimo
Prepoved kupovanja vojaške in druge opreme, ki jo je izdalo
WšSrM
»Počasi, prosim! Saj boste vsi prišli na vrsto!«
Stari čevlji, rabljena oblačila in podjetni kupci
»Ne, oficirskih činov pa ne prodajamo.«
Ministrstvo za obrambo, seveda ni bila namenjena izključno ljudem, ki si kupijo kakšen kos oblačila ali kaj podobnega. Nanaša se predvsem na tiste, ki so kupili ali pa hoteli kupiti tehnično opremo. Vojaške kuhinje in restavracije so bile ponekod opremljene z novimi aparati in orodji, v tehničnih delavnicah je veliko uporabnih strojev in orodja. Ker vprašanje lastnine še ni rešeno, je status te opreme zamrznjen. Ponekod so opremo že prodali. Ker je Republika Slovenija prav tako prispevala nemajhen delež v zvezni proračun, je ta oprema praktično plačana dvakrat, saj gre denar zdaj JA. Kako bodo republiški organi razpletli to godljo še ni jasno. Gotovo bo prišlo do neljubih zapletov, hude krvi in vlačenja po sodiščih.
Tudi v JA ni vse v redu. Ko so začeli z umikom iz Slovenije, so prav gotovo na površje izplavali vsi primanjkljaji, ki so dolga leta ždeli varno skriti pod okriljem netočne dokumentacije. Po vojni v Sloveniji je iz vojašnic izginilo mnogo materiala, orožja in opreme. Tržno gospodarstvo pač.
»Sto tolarjev ti dam, več pa ne!«
Sezona bolšjih trgov v vojašnicah je morda prinesla še največ zabave navadnim vojakom, ki so še ostali v Sloveniji. Ob misli na skorajšnji odhod si lahko privoščijo tudi malce bolj sproščene pogovore z radovednimi kupci. Nek starejši možakar poskuša prepričati vojaka v planinskih čevljih, naj mu jih proda: »Čuj, kolk so pa' tele gojzarji?«
»Izvini stari, ali ja to ne mo-gu prodati, ja to dužim, znaš «
»Saj jih ne boš več nucu.«
»Znam ja to, ali ne mogu, stvarno ne mogu.«
Moški srednjih let ni zadovoljen s ceno nahrbtnika: »To je
	Račun	
	!	m	y-<o<U
PRE0MET
Is?
_ *!- Uaim T-
J
.1 Kf

j
j JL_Kc»l .
fuo-tle
T’

. tro.oo <>J_
■ftft), 00
. fnhoo
'Sotf.oo
ToOiOO
foo, o-o _ (»fAov _
'Too, dO
P



Slov - Obr 5.30
Račun za kupljeno blago, ki so ga izstavili v celjski kasarni.
pa preveč. Sto tolarjev dam, več pa ne!«
Vsega naveličan zastavnik se vda: »Dobro, hajde, hajde, sto tolara, hajde, sledeči!«
In tako v nedogled.
Od gat do tanka
Seveda ima takšno barantanje in krošnarjenje kaj malo
Foto Lucas
’/////////////////////////////////////////////////////////////////////j/////////////////////////////'///S/////////y/////. .z
|S= zavarovalnica triglav 1
‘ ^	MČ M TAKO VARNO,
Da ne bi potrebovalo zavarovanja
//////7////f/777/////////////////////////Z/Z//ZZ////////////////////////////////////////////////////////ZZ/////t
Cene orodja in opreme niso povsem izenačene, toda nekaj orientacijskih številk daje približno podobo armadnega cenika:
vojaške hlače...........................od 100.- naprej
čelade..............................................50,-
nahrbtnik..........................................100.-
bojni nahrbtnik....................................150.-
škornji..................................od 50,-naprej
plašči, vetrovke . . . ,..............od 300.-do 800.-
transportna vreča..................................150.-
avtomatska puška M70................................????
opraviti z govoricami, da so nekateri pripadniki JA prodajali civilnim osebam celo orožje. Ker v tem primeru verjetno ni šlo za ljubitelje sivoolivnih oblačil ali slovenske patriote, temveč za kriminalce, ki so na lahek način prišli do smrtonosnega orožja, srno informacijo poskušali preveriti na Ministrstvu za ljudsko obrambo. »Trenutno vam, žal, ne moremo dati nobenih informacij. Počakajte na sporočilo za javnost,« se je glasil odgovor iz kabineta obrambnega ministra.
Očitno je, da so podjetni oficirji JA povzročili kar precej zmede in nejasnosti. Če se bodo govorice o ilegalnih kupčijah z orožjem izkazale kot točne, bodo na ministrstvih za ljudsko obrambo in notranje zadeve imeli dela čez glavo. Pa ne zaradi gat.