St. 302 MiitniMni t fvftvlil (Mv annti n li —■— iznica * Trsta« v imkrtek 18. ctecMibra 1934. Posamezna Številka 20 centi Letnik XUX Uhffit, irvirm?! pondeljek. vsak dao zjutraj. Uredniitv A t i* ep« St 20, L nadstropje Dopisi naj se pošiljajo .MlA pfFtra se ne sprejemajo. roV opisi se ne vračajo. Prof. F. Peric. — Lastnik tiskarna Edinost. Tisk tis zrais u meser L 7.—. 3 mesece L 19.50. pol leta L 32.— In celo leto L SJ.-* 2a inozemstvo mesečno 5 lir več. — Telefon uredništva ln uprav® It 11-57* ,Jugoslavii cDINOST Številke v Trata In okoHd po 30 cmL — Oglari m rataujs v mt kolona <72 mm.) — Ogla* tigwcc» ta obrtnikov mm po 401 safavale, poslanic« ta vabila po L L—* oglasi denarnih j mm po L 2 — MaH oglasi po 20 cent beseda, najmanj p« L 1 — Oglas* •arotnina ta rekUmadJe se pošiljajo isključno uprav* Edinosti. v Trata, aUca trn Pnnčilka Asiikega Mcv. 20, L oadstropi«. — Tdefoa nrettatttva ta 11« Nekdaj in sedaj Z besedo «pošast* oznaća «Učitelr&ki Kst» tisto šolsko politiko, ki jo je habsburška monarhija — v polnem duševnem skladu s svotjo zaveznico Nemčijo —- izva-ja'a prati nemškim narodom in v kričečem navzkrižju s prosvetljenimi idejami in načeli pravičnosti, svobodoljubna in človekoljubja. Z idejami in načeli torej, ki jih Lomtbardo-Radice tako lepo razKlada v SVOJI v KrCi bi se naši sodeželani italijanske narodnosti hoteli resno zamisliti v tisie čase, ko so bili z nami vred podrejeni zlokcbne-mu avrstrijskemu režimu, bi morali govoriti na ives glas, da ne odcJbrujejo politike svojih predstaviikov in glasnikov — politikov in javnih glasil — tista politike, ki izrecno oaobruje zatiranje šolstva naše narodne manjšine. Zamislili naj bi se naši drugorodni sode že lani v tiste čase, k: niso daleč za nami, Poslanec Boeri odstopil Seja poslanske zbornice —> Proračun pravosodnega ministrstva sprejet — Kritike Gentilejeve reforme — Bridka usoda poslancev nefašistov, izvoljenih na državni listi RIM, 17. Na predpoktanski seji se je vršila razprava o pr.oračunu prosvetnega ministrstva. On. Leonardi je hvalil Genti-lejevo reformo, ki da je plod dolgotrajnega študija; le to napako ima, da premalo računa z realnostjo. Nedostatke te reforme bo gotovo odpra/vil sedanji prosvetni minister on. CasatL On. Cian Vittorio se je posebno zavzel za zboljšanje gmotnega položaja »srednješolskih profesorjev. Seja se je zaključila ob 12.05. Ob 16. se je radaljevala razprava o proračunu pravosodnega ministrstva. Govoril je predvsem minister O vrgli o, ki je branil svoje reforme, glede katerih priznava, da bile nekatere že prej izdelane. Hvalil reformo na upravnem polju sod- so se je ie z ploska njih oficijelno politično zastopstvo z \-semi roki mi sedanji šolski politiki napram naši narodni manjšini v italijanski državi. Pozabljena je njih lastna, še ne-da nje _ narodnih manjšin; pozabljeno je, kako so oni aar.i ozjiačali tako zatiranje in ga še danes — kadar govorico- o lastnem življenju pod ležko roka dunajskega dvora — označajo kot »rabe)jstvo». Menjali so ^se gospodarji Kar je bilo poprej črno, je sedaj belo; kar je bilo poprej ko so eni sami — kolikor jrm je le dopu- stva. Podlaga te reforme je bila združitev ščala tesno prikrojena avstrijska tiskovna. kasacijskih sodišč. Dalje je reforma od-svoboda — obsojali dunajski režim m brid-! pravila 4 prizivna sodišča, 57 tribunalov ko tožili radi zatir anja njih lastne narodne i in 557 pretur; radi tega je bilo seveda od-manjšine v državi! ! pusčenih mnogo uradnikov. S to reformo Tako je bilo nekdaj, a sedaj?! Danes je vlada prihranila 20 milijonov lir. Seveda kritike ne bodo izostale; saj je danes navada, da se iz vsake stvari naprarvi javen škandal, da se tako lažje napada | J____7________ministre. On. Oviglio je omenil še ureditev ,*na minulost; pozabljene so vse nekda- odvetniškega poklica. Na podlagi nove re-: tožbe in vse zgražanje nad zatiranjem forme se poklica odvetnika Ln prokura-* " ' * 1 "--------— torja združita. Konec ministrovega go- vora je zbornica sprejela z (burnim ploskanjem. Nato se je debata zaključila. Pravosodni minister izjavi, da v1 ada sprejema dnevni red poslanca Morellija: Zbornica odobrava vladne smerni-ce na poiju r__t _____( #_____,_____,___,____^ , pravosodja, izraža poBo zasipanje v itali- ziočir in proti kult urno tiranstvo, je sedaj jansko sodnijsko oblast ter preide k gla-djihovim političnim gromovnikom — poli- J sovanju o posameznih členih. Dnevni red o.iangeije, Lxaz državnega patrijo-j je bil sprejet. Pri nadaljevanju razprave o proračunu prosvetnega ministrstva je predvsem govoril on. Meriano, ki je dokazoval, da ni Gentilejeva reforma prinesla zaželjenega uspeha. Nato je predsednik sporočil izid glasovanja o preračunu prometnega ministrstva; 251 poslancev je glasovalo za, 14 pa proti. Predsednik prečita naisiednje pismo poslanca Boeri-ja: G. predsednik! Vsled razlage ministrskega predsednika, V katerih mejah se .sme prosto gibati politično delovanje poslancev, iavoljenih na večinski listi, podajam zbornici ostavko kot poslanec. G. Boeri. (Poslanec Boeri je liberalec, izvoljen na državni listi, prip. uf?j. On. Mussolini izjavi, da bi se vlada ne ismela vmešavati v zadevo; toda ocl Boeri je izrecno imenoval njegorvo osebo, radi tega mora v zadevi zavzeti stališče in izjaviti: 1) da je že dokazal, da ni nikdar omejeval svobode političnega delovanja poslancev-nefašistov, ki tvorijo večino; 2) da se ni nikdar čutil užaljenega radi glasovanja nekaterih poslancev parlamentarne večine proti njemu; 3) da je današnji slučaj tipičen in posebno delikaten. Boeri ni tega razumel. Ko je grozil, da stopi v opozicijo, mu je on. Mussolini rekel, da mora prej odložiti mandat. To je rekel in to trdi še danes. (Ploskanje). Na predlicng poslanca Lantzillo je zbornica zavrnila ostavko pos'anca Eoeri-ja. Seja je končala ob 19.40. Razdor v RaM HRSS bo zbornica zavrnila demisija in pa tudi prošnjo za postopanje proti g. Gurati. V fašistovskih krogih namreč prevladuje v I Ivan Radić izključen iz HRSS in iz RadS-zadnjem času struja, ki je za to, da bi pri- J ćere družine — Razdor v Radičevi stranki čeli fašisti s protiofenzivo prati opoziciji;' ---J----J-----" to bi bil prvi korak nasilne reakcije fa- ucne. o.iangei-je, l^raz tizma, stremljenje v imenu — kulture in civiilzacijei Vsa. častna, nad dvatjsočletna zgodovina latinskega plemena in varnost sodobne nacijonaine države in njih italijanskega naroda da ne dovoljujeta — tako govorijo —, da bi mogel tudi drugorodec živeti v Italiji svoje narodno in kulturno življenje. Naiši sodeželani italijanskega plemena so obsojali avstrijski režim zlasti glede jezi- knrvme prakse v uradih in na polju šolstva.. Tem trpkejie je r?am pri duši, ko vidimo, kako se i3ti slrogi sodniki danes radujejo, ko je jezik našo narodne manjšine v državi, a večine v deželi, popolnoma izgnan iz vseh državnih in avtonomnih uradov celo do skromne podeželske občine. Radujejo se, da je naš materin jezik izgnan tudi iz ljudis;ke šole. Nič se jim ne zdi nekulturna, krivična in nasilna politika, ki ug-ablja na-i-iCEvini manjšini najnaravnejšo, najelemen-farnejšo in :-ajkuJturnejšo pravico; pravico da ljudske šole s poukom fv materinem jeziku.! Pravico, ki je tudi postulat, neogibni preoljaiuka okolica: Kandidat Fran Zebal, posestnik in trfovec, Rudnik. Namestnik Rafael Ipavec, živinozdravnik, Vrhnika. Okraj Logatec: Kmfidat dr. AJbert Krasner, novinar, Ljubljana. Namestnik Dragotin Lapajna, poMatfrik in trgovec, Žiri. Okraj Novo mesto: Karufidat dr. Niko Zt^Muiič, minister n. r^ Ljubljana. Namestnik Karel Muller, trgovec, Črnomelj. Okraj RadoHjica: Josip Aaoinrožič, izdelovalec gredež, Ljubno. Namestnik Janko Ravnik, tovaraild delavec^ Jese- poefaja dan za dnem večji ZAGREB, 17. Član glavnega odbora HRSS Ivan Horvat je poslal beograjskemu listu «Vreme* izjavo, da se pridružu;e novi Lovrekovičevi stranki, odobravajoč v celoti njen program. Izjavo opravičuje z obtožbami proti kompcijonistični kliki v stranki, ki je prodajala seljaške mandate za živila in denar. V nedeljo se je, kakor znano, v tukajšnjih prostorih »Saveza hrvatskih zemljoradničkih zadruga* vršila konferenca Lo-vrekovičevih zaupnikov. Poleg zadovoljivih ugotovitev o napredovanju Lorvreko-vičevega pokreta in načelno designiranih kandidatur, se je na konferenci komentirala tudi interesantna činjenica, da je Ra-dičev nečak, dosedanji radičevski poslanec in porodi čar Ivan Radič bil nedavno isvečano izključen iz HRSS, iz «Hrvatskega narodnega zastopstva* in — iz Radi-ćeve familije, ker da je on dal Lovreko-viću podatke o tisočakih, ki jih je Radi-čeva soproga Marenka dvignila iz strankinega volilnega fonda. Ivan Radič ne bo več kandidiran na listah HRSS. V ostalem bo ista nemila useda zadela še dvajset dosedanjih poslancev HRSS. Naglo napredovanje m\m v Albaniji Tirana pade v kratkem — Prebivalstvo na strani upornikov BEOGRAD, 17. (A.) Dopisnik «Po!Itike* brzojavija, da uporniki po zasedbi Bičana zasledujejo vladne čete, kf se umikajo proti Krami. Kramo brani okoli 600 vojakov in nekaj dobrovoJjcev. S to operacijo skušajo zavarovati vstaši svoje desno krika, na drugi strani pa olajšati delo vsta-Šev, ki se borijo ob obaK Mati Med yadnjimi boji so uporniki ujeli okoli 350 vlntkiih vojakov ter zajeli veliko zalogo živil v Bičanu. Dopisnik «Politike* je imel v Ktikohn razgovor z begom Cena, ki mu je zagotovil, da bo Tirana padla v teku 3 dni. Izredno naglo napredovanje vstašev priča, da je ljudstva na strani Ahmeta Zogu. Po zadnjih poročilih so vstaši tekom večera zasedli Kramo pa dvournem boju. Aibanako poalaaalva ie vedno ranika... RIM. 17. Albansko poslaništvo zanika, da bi v Albaniji izbruhnila revolucija. Tudi ni res, da bi vsatSi zasedli Skader; smetao je govoriti o zavzetju Valone. Italijanske ladje na poti proti Albaniji RIM, 17. Vsled vesti, ki prihajajo iz Albanije, in radi možnosti novih komplikacij, je vlada smatrala za umestno, da takoj odplujejo dve vojni ladji v albansko vodovje. Pred padcem Caakova SOFIJA, 17. Položaj v Bolgariji se tako poostruje, da je računati s skorajšnjim odstopom Cankove (vlade. Demokrati pod vodstvom MaHnova m Kosturkova so se skupno z radikali zedinili proti vladi ter računajo tudi s pristaši kmetske zveze, ki so na zadnjih zborovanjih izvolili v vodstvo zmernejše elemente. Poleg tega se pričakuje tudi pristop socijalnih demokratov* v novo formirano skupino. Atentat na državnega pranrdnika v Sofiji BEOGRAD, 17. Iz Sofije poročajo, da so» neznane osebe oddale sedem strelov iz revolverja na državnega pravdnika Dunčeva in ga smrtno nevarno ranile. Smatrajo, da so atentat izvršili komunisti. fledzoveznliko finančna konferenca Ameriška zahteve in evropski dolgovi RIM, 17. Konferenca finančnih ministrov, ki se bo — kakor že rečeno — začela 6. januarja v Pariz«, pridobiva na zanimanju, ker je obljubila tudi Amerika svojo udeležbo. Razen tega ni izključeno, da -se bo na tej konferenci govorilo tudi o m edza vozniških doAgovih, akoravno ni bilo to vprašanje vpisano med točke dnevnega reda konference. S tem bo dana vsaij možnost vzpostavitve stikov med državnimi zakladnicami zavezniških in pridruženih vlasti. Ne »me se pri tem pozabiti, da se je govorilo tudi v poslednjem času o tem vprašanju tako v parlamentih kakor v listih prizadetih držav in da je predsednik Coolkke v svoji zadnji poslanici ameriškemu senatu jasno določit ameriško stališče v tem oziru, poudarjajoč zahtevo Amerike, da se ji plačajo vsi dolgovi. Obljubil pa je, da bo upošteval sedanji finančni položaj posameznih držav. Kar se pa tiče udeležbe Amerike na predstojeći pariški konferenci, je ta v zvezi z njeno zahtevo, da tse ji morajo z nemškimi plačili, predvideni po Dawesovem načrtu, povrniti stroški vojaške zasedbe porenskih pokrajin. V kolikor tedaj ni izključeno, da se bo 6. januarja govorilo tudi o zavezniških dolgovih, posveča italijanska vlada v zadnjih dneh temu 'vprašanju posebno pažnjo m je v ta namen že napovedanih nekoliko sestankov gotovih strokovnjakov v tem oziru. MedzavezniSri dolgovi in odškodnine Pripominja se, da je-postalo vprašanje vojnih dolgov vsled washingtonskih raz-•v med francoskim poslanikom nikom Mellanom za ureditev razmerja med Francijo in Ameriko ter po nadaljnjih izjavah angleškega finančnega ministra v dolnji zbornici posebne aktualnosti. A-gencija «Volta» zatrjuje, da bi morala italijanska vlada ugotoviti dejanske uspehe Dawesovega sistema, ker se more šele na podlagi teh uspehov udejstviti Churchillov načrt, ki sloni na teh-le temeljih: 1. Anglija zahteva od zaveznikov in od Nemčije na račun kreditov, oziroma od-svoje dolžnosti napram Ameriki, škodnin svoto, s katero bi lahko izpolnila 2. Ako bo Dawesov načrt dobro posloval, se bd ta svota dvignila le iz dohodkov na račun vojne odškodnine v odstotkih, ki pritičejo Angliji v smislu dogovorov v Speierju, vendar bodo v vsakem slučaju zavezniki dolžni plačati primanjkljaj, ki bi ostal med omenjeno svoto in angleškimi odškodninami. Napram temu angleškemu stališču je nujno potrebno, da prouči italijanska vlada vprašanje nadaljnjega razvoja Daweso-vega načrta, ki ne določa niti skupne svote vojne odškodnine, ki bi jo imela plačati Nemčija. V tem pogledu je zanimivo, da je 10. decembra Churchill razlagal tw Westmin-stru angleško stališče in da je takoj drugi dan izjavil Mussolini v rimskem senatu, da se po njegovem mnenju ne bo moglo razpravljati o vprašanju medzavezniških doil-gov, dokler ne bo določena skupna svota vojne odškodnine, ki jo bo morala Nemčija plačati. Izgon Italijanskih komunistov Iz Francije PARIZ, 17. Notranji minister je izdal nalog, da se izženejo iz Francije sledeči italijanski komunisti: Moretti Ermetc, Centi Geno, Deotto Giovanni in Orsucci Luigi. Bili so aretirani v Parizu in nato odvedeni na italijansko mejo. Tudi v Nizzi je policija aretirala 9 tujcev, ki so ob dolženi komunistične propagande. Odvedla jih je na mejo. Herriotovo zdravje se boljša PARIZ, 17. Herriotovo zdravstveno stanje se boljša. Otekanje desne noge pojema. _ Haroikl problem se tiče ie FrancUe In taroUa Italija nima pravice do posredovanja. Chamberlainove izjave Herriotu. PARIZ, 17. List »Journal* dobiva iz Madrida: Vo£ni minister je sklenil, da preloži svoje potovanje v Madrid do 5. januarja, da lahko pred svojim odhodom »organizira norvo utrjeno črto v Maroku, ker fe umik čet zaključen. V Mellili ise je vkrcalo 3200 vojakov, da se odpeljejo v Španijo na božični dopust. List «Petit Parisien« zatrjuje, da problemi, ki bi jih utegnil poroditi španski umik v Maroiku, se tičejo edino-le Francije in Španije. «L'Oeuvre» pravi, da Italija nima nikake pravice do posredovanja, in to na podlagi dogovora Algesiras. Za svoj mandat odgovarja Španija Franciji in tangerska situacija zadeva le Francijo, Španijo in AngHjo, ki so podpisale tanger-ski dogovor. List «Eco de Pariš* domneva, da je ChanKberlain izjavil Herriotu, da pripušča Anglija rade volje vso zadevo Franciji pod pogorjem, da se spoji maroško obrežje s tangerskim teritorijem. List omenja nadalje nezadovoljstvo Italije ter naglasa: Francija nikakor ne sme spreminjati pogodb. Zahtevati mora od interesiranih velesil, da ne priznajo Abd E1 Krima in da ojačijo svoje obmejne vojaške kontingente. državnim taj- gresa* nora obrambna črta v Naroku bvajset tisoč mož se bori proti plemenu Aujelas — Mednarodna cona zavarovana MADRID, 17. Iz Tetuana poročajo: Pod poveljstvom polkovnika Spaniul je izvršila močna kolona Čet važno operacijo na desnem 'bregu reke Luadi Martin, kjer je utrdila obrambno črto. Trg Rio Martin in del ceste, ki pelje v Tetuan, se nahaja v območju sovražnikovega ognja. Napredovanje Čet ovira močvirnati teren in so-wažno prebivalstvo. Vendar pa zasedajo španski vojaki postojanke po načrtu vrhovnega poveljstva. TANGER, 17. Nad 20.000 mož se nahaja v borbi s plemenom Aujelas. Varnost mednarodne cone je popolna. Pirandelio v Španiji BARCELONA, 17. Italijanski komediograf Pirandelio se te dni mudi v Kataloniji. «Pen Club* mu je priredil -banket, katerega se je udeležilo mnogo odličnih španskih pisateljev. Pirandelio je s svoje strani priredil1 slavnostni obed bivšemu predsedniku deželnega zbora. Italijanska kolonija v Barceloni je organizirala za nocoj v enem izmed tukajšnjih gledišč manifestacijo v čast odličnemu pisatelju, Pirandelio bo imel javen govor, pri katerem bo dana prostost ugovarjanja. Zborovanje izvršilnega odbora mednarodna univerzitetne zveze v Londonu LONDON, 17. V prvih dneh meseca januarja se sestane v Londonu izvršilni odbor mednarodne univerzitetne zveze. Izvršilni odbor je bil izvoljen, na zadnjem kongresu visokošolske mladine v Varšavi, kateremu so prisostvovali zastopniki 33 narodov. IzvršiJni odbor bo proučeval in skušal izvesti sklepe varšavskega kon-> Ansieskn zbornico Laburisti proti vladni politiki — Prošnja edinega komunističnega poslanca za spre-|en> ▼ laburistično parlamentarno skupino odklonjena LONDON, 17. Na dana&nji sep poslanske fJbomkre je laburistični poslanec Weatly, bivši minister ljudskega zdravja v Mac-Dotialdovem kabinetu, objavil svoj dopolnilni predlog k odgovoru na pre stolni govor. Poslanec Weatly kritizira vladno politiko, ker je vlada poverila zgradbo delavskih stanovanj privatnim podjetjem. Laburistična parlamentarna skupina, ki se je danes sestala pod predsedstvom Mac-Donalda, je odklonila prošnjo poslanca Saklatvale za sprejem v iafctirisitično parlamentarno skupino. Saklatvala je edini komunistični poslanec v angleški zbornici. M StO RQSOO pri sovjetskem poslaništvu v Londonu LONDON, 17. Lord Newton je danes v zbornici lordov objavil sledeče zanimive podatke, ki «e tićejso sovjet-ske misije v Londonu: Ruska diplomatska misija v Londonu sestoji le iz treh oseb. Je to Rakov/sk i, en svetovalec in en tajnik. Po podpisu angleško ruske trgovske pogodbe se je naselilo v Angliji in predvsem v Londonu devetsto Rusov, izmed katerih je dodeljenih štiristo takozvani trgovski misiji, pefcsto pa drvgim sovjetskim trgovskim organizacijam kakor Arcos-u, Cen-tro-Sojus-u itd. Tem se mora Še jJrišteti 20 stalnih kurijerov med Moskvo in Londonom, ki jih ščiti diplomatska imuniteta, tako da obmejne obiasti jim nikakor ne »mejo pregledovati prtljage. Res je, da je trgovina v sovjetski Rusiji državni monopol, toda kam bi prišli, če bi «e angleško-ruska trgovska pogodba ratificirala. V Anglijo bi prišlo brezdvomno več tisoč boljševikov, ki bi jih popolnoma ali deloma ščitila diplomatska imuniteta. Za-^ctmniti si moramo torej, da je boljševiška propaganda oni produkt, ki se v največji meri izvaža iz sovjetske Rusije. Lord Curzon je odgovoril Newtonu v imenu vlade, da so prišli imenovani Rusi v Anglijo brez vsakega dovoljenja brilanske vlade. Rekel je, da se nahaja v Angliji le 340 Rttsovi in nekateri izmed njih so že odpotovali v domovino. Končno lahko Sirijo bcJjše viško propagando v Angliji tudi neruski državljani. Za pospešitev trgovinsku pogajanj med Jugoslavijo in Avstrijo DUNAJ, 17. Da bi se pospešiK pregovori med Jugoslavijo in Avstrijo, se je določilo, da se bodeta za čas božičnih praznikov obe delegaciji posvetovali s svojima vladama . d. z za- ke k ki ^ na nepri- htevati prunerm pirspevek v hrah od so- ^j nahajajoče se v teh Krajinah, dolžnika v Jugoslaviji. Ali bo pa mar so-dolžnik smel ugovarjati, da m dolžan plačati omenjene tirjatve v lirah, ampak fe v jugoslovenskih kronah «alla pari»? Bila bi to očitna krivica in nedopustno obre-menjenje dolžnika v Italiji. Določitev, da je plačati tirjatve, glaseče «e na avstr.-ogrske krone med prebivalci nemu principu, da imajo Jugoslavije na eni strani m prebivalci I ta- nega prarva tujci enake plačati po tečaju 60 stotink Ure za 1 krono Kakcr je videti, vpliva določitev valute in tečaja za plačila tirjatev med tujci in domačini, nastalih v avstro-ogrskih kronah močno na pravna razmerja civilnega prava, in bo taka določitev, kakor je nameravana, nasprotovala mednarodnemu pravna polju civil,-pravice kakor lije na drugi strani v jugoslovenskih kro- { domačini; — »saj bo tržaški dolžnik tujcu nah po tečaju «aUa pari», nasprotuje do- manj dolžan j^ačati, nego domačimi £a Ločoam privatnega civilnega in trgovskega enako visciko tirjatev, glasečo se na avstr.-prava o solidarni obveznosti, in če stopi v J ogrske krone! («Pravni Vestnik», nov.). pNEVNE VESTI Kje Je kosnulo vest? Neki dopisnik lista «11 Popolo di Trieste* pripoveduje, kako da ga je opozoril neki Romeo na dejstvo, da so med prodajalci na deželi tudi taki s «k osma to vestjo*, ki radi malega dobička prodajajo tudi Hst «Edinost». Romeo vprašuje: AH se ne bi moglo dotičnike naučiti pameti? Njihovih imen »Popolo« noče objaviti iz — sramežljivosti! (Bog mu ohrani to njegovo skrb za.M -čistoto!). Na to svojo grožnjo na aaslov tistih prodajalcev s «kosmato vestjo* nadovezuje dopisnik «Popola» pripombo, da bi ga ne brigalo, če bi Porazno vpliva na cene iivljenskih .potrebščin med drugim tudi slabo stanje valute. Sterling, za katerega se je plačalo pred nekoliko tedni 100 italijanskih lir, vetja sedaj že 109 Hr. švicarski frank je stal v septembru povprečno 430 lir, a v sedanjem času je že dosegel višino 450 lir. Kupna moč lire je znašala v juliju letošnjega leta 17.62, v oktobru 16-60 in v novembru 16 stotink zlate vrednosti. Gibanje med državnimi upokojenci Na sestanku državnih upokojencev od '7. decembra je bila odobrena spomenica, dotični prodajalci prodajali t» aK oni «giornale Iti se je imela predložiti vladi in v katero sovversivo® (pre^atan list), popolnoma pa so- isla Tazen drugih manjših zahtev spre-glaša z *Romeom», da je nedostojno, da oni ^ Je ^ on le 89 Kr namero lijani in Slovani, te ti poslednji — v večini. 472 lir, kar bi jim prrUkalo po gori ome-Najjasnejii dokaz za to te dejstvo, da izhaja njenem ključu, kar dokazuje, da se vlada v pokrajini vrsta slovanskih listov, kar ne bi bilo možno, če bi |ih ljudstvo ne čitalo in kupovalo! Tu pa moramo gospodom pri «Popolu» povedati na ves glas: če se en del našega ljudstva nagibne h komunizmu, fe krivda na tem v vaši brezglavi, našemu ljudstvu strupeno sovražni politiki, ki je v svojih posledicah naj-izdatnejši priganja« komunizma! V tem pogled« je res kosmata — vaša vesti Še nekai, o gospodje. Tis« prodajalci, ki bi se uVVmmK pred vaiam pritiskom, na) vado, ^ ^ ^ ^ da bo naše vedelo. S t^di"opire in da se igra povsod pri natlačenih naj se izogibl|e m kam ^^ JS^ T.^K dvoranah. Igra je pravkar prevedena v sloven- " ičino tako, da bo to sploh prva uprizoritev tega dela v slovenščini. Dejanje igre je veselo, živahno in je prepleteno s finimi duhovitimi dialogi. — Predprodaja vstopnic v nedeljo od 10.—13. v dvorani. dot sedaj ni še prepričala, da so zahterve državnih upokojencev utemeljene. Društvene vesti Premijera Niccodemijevega «Scampola», V nedeljo zvečer ob 8. uri uprizori šentjakobska »Čitalnica* pod režijo g. A. Široka to znamenito italijansko delo, ki je doživelo na italijanskem odru že svojo 1000. uprizoritev. Kako so vzljubili «Scampok>» Italijani, kaze že to, da je izšel že v obliki romana, drame in le slovanske liste, ampak tudi vse drugo! Tudi to nakovalo ae najde primarno kladivo! Draginja Kakor je znano, ao se ustanovile razne ko-misije, ki jim j« naloga proučevati ukrepe za pobijanje draginje. O teb koanisijafc m je pred par meseci mnogo govorilo, sedaj pa ne dajajo več nobenega glasu od sebe, pač pa se čuti naraščajoča draginja z vsakim dnem bolj. Cen« rastejo, življenje postaja težje In težje, posebno za one sloje, kateri ao navezani na stalne dohodke, ki so že v najnonBahtetfih razmerah v ogromni večini slučajev prepido odmerjeni, kaj šele ob času draginje! Letos $e skakanje cen mnogo večje nego je bilo n. pr. L 1920. V zadnjih dveh mesecih so narastle cene Zivljenskih potrebščin na 20%. Živlfcnske potrebščine, ki ao stale v L 1913. 100 lir, so a« plačevale v preteklem novembru 546 lir. Istotako je tuđi s mesom: količina KTesa. ki je stala L 1913. 100 lir, «e stala v septembru letošjnega lata 606, v oktobra 627 i v novembru 638 lis* Trg. domu. Se toplo priporoča, da prid h vsak dobro pripravljen k vaji. — Predavanje. Nocoj ob 20.15 bo dokončel znani italijanski predavatelj in dober poznavalec tudi slovanskih literatur, g. prof. R Pfle-ger, cikel svojih predavanj «0 pesnikih tfroze* z Andrejevim in z našim Cankarjem. Preds«* varje se vrši v prostorih ljudske univerze, vi# Gatteri 3. — MDP - Opčine. Danes točno ob 8.30 zv, skupni sestanek. Pridite vsi. Po sestanku pre« davanje. — škedenjelrim či talni Carjem in vsem, Id 90 dobre volje! Po začasnem zapretju vsled reor^ ganizacije se zopet otvorijo prostori Slov. Čitalnice v nedeljo, 21. t. m. Knjižnica bo pošlo vala vsako nedeljo od 10—13. Prosi se članstvo, da poravna zaostalo Članarino, da ti bomo mogli nabaviti novih knjig, kar je ludi iskrena želja vsega članstva, da sc knjižnica poveča. Tem potom vabimo tudi vaščanc, ki niso člani, da se čim prej vpišejo, ker jim čitalnica nudi vsakovrstnega razvedrila, kakor knjige z razno vsebino in časopise, ki so na razpolago vsemu Članstvu. — Odbor. SPORT — «Vai» - Barko vi je — -Zora« - Rojen 6 : 0. Krasno vreme jc zvabilo v nedeljo na Trstenik lepo število športnega občinstva, ki je prisostvovalo napeti igri od začetka do konca. «Val» je bil, kakcr se je pričakovalo, ves čas v premoči, a kljub temu lahko trdimo, da je postavila «Zora» lepo četo, ki bo dosegla s trainingom tis'.e uspehe, ki jih po vsej pravici zasluži. Igralci «Zore^ so sicer jako hitri, a manjka jim one sigurnosti, ki je sad dolgega vežbanja. Kdor pozna obrambni trio Vala > (Bevc, ravletič, Starec), se ne bo gotovo čudil, da se ni posrečilo »Zori», da bi zabila vsaj častni goal. «Vaiaši» so s to tekmo zopet dokazali, da so postali faktor, s katerim bodo morala računati vsa nogometna društva. Kl^ub temu da so igrali v drugem polčasu z desetimi možmi, ni njihova igra trpela niti najmanj. Ves potek igre je tudi dokazal, kaj lahko doprinese dober sodnik. G.u Kralja gre res vse priznanje. — Tržaški veslarskl klub «Sirena». 2e takoj ob ustanovitvi si je naš veslarski klub nadel nalogo obuditi na novo družabno življenje med tržaškimi Sloveni, ki je v zadnjem času skoro prenehalo. Slednji čas je že, da se skuša združiti vse, ki so danes prisiljeni zahajati vsled pomanjkanja slovanske družbe, v italijanska društva in na italijanske prireditve. Danes, ko nima še klub lastnih prostorov, katere pa bo najbrž dobil že v bližnji bodočnosti, nastopi v javnosti s prireditvijo družinske zabave v «-Sala Tina di Lorenzo*, katera se bo vršila v nedeljo, 28. decembra, ob 9. uri zvečer in na katero že sedaj opozarja vse člam in prijatelje kluba. — Odbor. — Nogometna tekma med MDP - Opčine in «Costanza», ki se ie odigrala v nedeljo, 14-t. m., na igrišču MDP - Opčine, je izpadla z rezultatom 3 : 0 v prid MDP - Opčine. — S. D. «Adria» vabi za danes zvečer na sestanek vse gospodične hazenašice in nogometaše prve in druge čete v DKD pri Sv. Jakobu. Radi važnosti sestanka naj nikdo ne manjka. — Danes ob 20.30 seja tebniin« komisije istotam. — Nogometna prijateljska tekma med 1. četo M D. «Višava» - Konkonelj ter II. četo «Zarja» Rojan je izpadla 0 : 3 v prid «Zarje». — Tekma med I. četo C. S. «Ponziana», sez. Scorcola in I. četo «Zarje» - Rojan se ni vršila. Akad. fer. dr, „Balkan*. Danes ob navadni uri redni sestanek v prostorih Dijaške Matice. — TaAija reprin «AUdane Boaivanl*. Čitalnica pri Sv. Jakobu uprizori v nedeljo popoldne ob 3.30 zadnjič velezabavno komedijo •Madame Bonivard*. Ker so nekateri, ki niso mogli dobiti sedežev ne pri prvi ne pri drugi predstavi in ao zato odšli, bodo sedeži tudi takrat v predprodaji v nedeljo zjutraj od 10. do 13. ▼ dvorani. Igro režira g. M. Sila, ki igra tudi davno vlogo. Naslovno vlogo igra g.a Si-lova. V vačjib vlogah aodelujcto tudi g. Terčič, g. «Cclestm» in drogi. Opozarjamo na predstavo predvsem okoličane, ki se hočejo enkrat do aolz nasmejati. — Znda pevski sbor. Pevska vaja se bo vrftil* v Gosjci dne 26. decembra ob 10. ari v Iz tržaškega iivEienia — Otrok padel skozi okno. Komaj 18-mesečna Vera Gliver, stanujoča v Škorklji-Cor-daroli št. 313, se je včeraj predpoldne, v hipu, ko domači niso pazili nanjo, skobacala na stolico pri oknu ter se nagnila. Pri tem je izgubila ravnotežje ter padla z v .šine prvega nadstropja na ulico. Prihiteli ljudje so jo dvignili težko poškodovano ter jo prenesli v mestno bolnišnico, kjer je zdravnik dognal, da ima revica močno pretresene možgane. N,eno stanje je nevarno. Strašna nesreča o foio$rafičneir< ateljeju Neznan mladenič ubit pri totogratiraniu radi eksplozije magne -ija Sinoči okoli 18, ure se je pripetila v ulici Madonnina nenava-dno pretresljiva nesreča, katere vzroki do sedaj še niso popolnoma poznani, žalibog je zahtevala tudi čiove^ko žrtev. Pozorišče žalostnega dogodka jc bil fotogra-fični atelje »IdeaU, ki se naha,a v pritličju hiše št. 9 v omenjeni ulici. Par minut po i 8. ari je prišel v atelje, katerega lastnik jt ic: graf Viljem Meneg&'o, neznan mladenič, rt. , da bi se dal rad slikati v pozi muifskeg« fa-Kirja (čarovnika). Mladenič jc govoril slabo italijanščino, najbrž je bil kak potujoči gledališki umetnik, ki je rabil slike v reklamne svrhe. V ateljeju se ie tedaj nahajal 21-letni fotograf Ferruccio Demarinis. Ta je neznancu velel, naj se postavi v pozo, sam pa je pripre i.1 potrebne plošče in magnezijev praa, ki ga jt rabil pri slikanju. V par minutah je bil neznanec pripravljen. Bil je kaj čudno opravljen. Noge so mu tičale v širokih turških hlačah, zgornji del života mu je pokrival pisan jopic, na glavi pa je imel poveznien istotako pisan turban. Kot da bi njegova čudna oprema ne zadostovala, sr je Še vtaknil skozi lica in spodnjo ustnico igle; par igel si je vbodel tudi v prsa. Demarinis je pripravil fotogralični aparat ter zažgal s pomočjo posebne električne priprave magnezijev prah, ki ga rabijo fotografi za proizvajanje svetlobnega bliska, ki je potreben za fotografiranje v temi. Tedaj je sobo razsvetlil velikanski bUsk, zadonel je silen pok, v gostem dimu pa so švignili vsenaokoli drobci raznih predmetov; silni zračni pritisk je stri šipe pri vratih na drobne kosce, ki so se razpršili po ulici pred ateljejem. Demarinis je sprva ves prestrašen zbežal na prosto, a se je kmalu zopet povrnil v aleljč, da vidi, kaj se je zgodilo. Nudil se mu je pretresljiv prizor. V sobi je bilo vse razmetano po tleh, zavese so bile raztrgane in ožgane, stolice in okraski, ki služijo pri slikanju, razbiti in polomHeni, sredi steklenih čreplnj pa se je zvijal na podu mladenič; bil je ves v krvi, ki mu j« lila iz neštevilnih ran po vsem telesu. Pred ateljejem se je kmalu nabrala množica ljudi. Nekateri so s pomočjo Demar nisa prenesli ranjenega mladeniča v bližnjo lekarno Picciola, kjer mu je lekarnar podal prvo pomoč. Medtem jc bi!a obveščena o nesreči rešilna postaja, odkoder je par minut pojem prihite! zdravnik, ki je dognal, da je mladeničevo stanje zelo nevarno; poleg številnih manjših ran na raznih delih telesa, ie imel tu^i globoke rane na vratu in na trebuhu. Zdravnik ga je dal nemudoma pre-. DeBati v mestno bolnišnico, kier na ie nesrečni mladenič kmalu po prihodu izdihnil radi Izfcr-vavenja. Varnostni organi iz policijskega komisarijata v ulici G. Brunner so pri prvi preiskavi na lkraju nesreče dognali, da je zakrivila nesrečo eksplozija velike količine (okoli 250 gramov) magnezijevega prahu« ki je bil pravljen v neki posodi. Niso pa mogli ugotoviti, kako je priilo do tega, da se je magnezij vneL Mogoče je bila temu kriva neprevidnost fotografa ali nesrečnega mladeniča. To bo pokazala nadaljna preiskava. Demarinis je bil zaslišan na policijskem komisarijatu v ul. G. Brunner in začasno pridržan, dokler se ne pojasni zagonetnost tragičnega dogodka. Pozneje je bil nesrečni mladenič spoznan za 22-lctnega Krištofa Hassbacher z Dunaja, odkoder je pred komaj par dnevi prišel v naše mesto. Vesti iz Istre — Plavje. Na dan sv. Štefana se bo vršil v Piavjah v gostilni pri Coku zabaven večer, ki ga priredi tamošnje godbeno, pevsko in dramatično društvo. — P o dolgem času se zopet obuja društveno življenje in upamo, da bo sveto-štetanski večer dokazal zanimanje naše mladine in starejših naših ljudi za naše društveno snovanje. — Herpelje - Kozina. Z oziroin na opombo uredništva k dopisu iz Klanca, ki smo ga priobčili pretekli petek, smo prejeli sledeči dve izjavi: «Z ozirom na dopis iz Klanca, priobčen v ^Edinosti* dne 16. t. m. št. 300, Vas vljudno prosim, g. urednik, da resnici na ljubo blagovolite priobčiti sledeče: Res je, da je gosp. kavalir Marni, načelnik tukajšnje železniške postaje, napravil protestne brzojavke na ministrstvo v Rimu in na prefekturo v Puli, da bodo poglavitno prizadeti tukajšnji davkoplačevalci, ki plačujejo nad polovico občinskih davkov za vzdrževanje občinskega urada, ako se sedež prenese zopet v Klanec in ako se kupi tista groblja in ne hiša, ki je last znanega fašista g. Urizija in intimnega prijatelja tudi fašista, sedanjega občinskega svetovalca, kateri se sam hvali, da ga je enoglasno volil kot takega zdoljnji del občine, Tudi odločno izjavljam, da dokler ne vidim originala tozadevnih brzojavk, obžalujem, da je moj podpis v naglici zdrsnil v dotične brzojavko, ko sem bil v trdni veri, da gre le za pro-te-st proti prenosu občine in proti nakupu občinske hiše. Ni pa res, da sem bil užaljen v svojih čustvih, ker se je razpravljalo na zadnji občinski seji v mojem slovenskem jeziku, ki je iezik domačinov v tej občini. Hcrpelje-Kozina, 17. decembra 1924. Karel šiškovič. Druga izjava se glasi: Z ozirom na dopis iz Klanca od 16. 12. odgovarjam podpisani za 6vojo osebo na opombo uredništva sledeče: Dne 30. novembra se je vršila občinska seja za nakup hiše za občino v Klancu, da bi se Sod to pretvezo premestil občinski urad v Janec na željo in korist nekaterih gospodov. Udeležil sem -se seje, da z drugimi na galeriji protestiram proti nakupu hiše in premestitvi občine iz Kozine v Klanec. Protest, na katerem •o bili podpisani skoro vsi Herpeljci in Kozinci, seveda tudi jaz, smo poslali na ministrstvo v Rim. Isti dan po seji mi predloži g. Šiškovič italijansko spisano brzojavko, naslovljeno na prefekturo v Pulo, v podpis. Jaz, ne dobro vešč italijanskega jezika, sem ga naprosil, naj mi vsebino raztolmači, ker drugače ne podpišem. G. Šiškovič je rekel, da je protest na prefekturo v Pulo, ker hoče občinski zastop premestiti občinski urad v Klanec in kupiti za obč nski denar hišo. Zaupajoč besedam g. Št-Skoviča, sem podpisaL Nikdar pa ne bi, ako bi bil vedel, da se brzojavka glasi, čital v «Edinosti». Priznavam, da je bilo ves oni dan moje čustvo užaljeno, a le zato, ker so nekateri gospodje iz galerije protestirali, da se vrši seja v slovenskem jeziku. Zavedajoč se, da med nje ne spadam, sem galerijo zapustil. Mislim, da ve javnost za moje delovanje zadnjih 30 let na narodnem polju, kakor tudi g. dopisnik iz Klanca, zato pa imam tudi čisto in mirno vest ter upam, da jo bom ohranil do groba. Kozina, 16. decembra 1924. Fran Šturm, Pri p. uredništva. Uredništvo naglaSa s svoje strani ponovno, da se v domači spor Vesti z Goriškega Ho imen otffovor—Javen odsovv V dopisu «Poslanec Besednjak na delu sa blagor ljudstva* je poročala « Edinost* z dne 4. L m„ da se poslanca Besednjaka vidi ie vedno v Gorici, čeravno je «Cor. Straža* ie mnogo prej naznanila slovenskemu ljudstvu, da se je g. poslanec odpeljal v Rim na delo za blagor ljudstva. G. poslanec tudi sam priznava, da ni odpotoval v Rim isti dan, kakor je pisala «Gor. Straž«*, temveč šele 29. novembra* ker so ga zadržale nujne dolžnosti do njegovih volilcev. Nimamo vzroka, da bi ne verjeli zatrdilu g. poslanca, da se nahaja v Rimu že od 29. novembra« toda če ie njegova trditev resnična, potem pa laže «G. S.», ki je v svoji 92. številki z dne 1. dec. t. t prinesla na prvi strani sledečo vest: posl. Besednjak je poslal dne 30. nov. na notranje ministrstvo sledečo brzojavno interpelacijo, nakar sledi besedilo dotične interpelacije radi prepovedi dramatičnih predstav s strani tržaškega prefekta. Ker se z Rima ne pošiljajo brzojavne interpelacije v Rim, smo lahko z vso pravico domnevali, da 6e je g. posl. Besednjak dne 30. nov. še vedno nahajal v Gorici. Će smo torej po krivici hoteli prikrajšati posL Besednjaka za dva dni njegovega prebivanja v Rimu, se ima za to zahvaliti «G. S.», ki mu hoče potom izmišljenih brzojavnih interpelacij delati reklamo. Sicer pa nima smisla, da bi o tem še dalje pisati. Vsak razsoden človek mora razumeti, da ni tičala v tem ost onega člančiča, ker posl. Besednjak lahko potuje v Rim, kadar se mu zdi potrebno: če se mu zdi, gre, če ne, ostane. V toliko smo torej soglasni z odgovorom g. posl. Besednjaka. Nismo pa soglasni z nadaljno vsebino njegovega odgovora in nikakor se ne moremo nastrmeti nad nenavadnimi nazori posL Besednjaka. V podkrepitev tega našega nesoglasja se sklicujemo na 2. točko odgovora posl. Besednjaka, ki se glasi sledeče: «... Ko bi imeli mi Jugoslovani 100 poslancev v parlamentu, bi lahko vseh sto poslalo sto protestnih brzojavk Mussol niju in vložilo sto interpelacij na Federzonijal Škoda, da jih nimamo, da bi mogli to storiti. Čim več protestov, tem večji pritisk na vlado in tem -bolj gotov uspeh.» Mi pa, g. poslanec, pravimo: Hvala Bogu, da nimamo Jugoslovani v parlamentu sto poslancev, ako bi imelo vseh sto na lastno pest in vsak posebef pcsiliati po sto protestnih brzojavk Mussoliniju in vlagati po sto interpelacij v kaki naši važni zadevi. Predstavite si, g. poslanec, samo ta slučaj: kako klavrn utis bi naredila italijanska parlamentarna opozicija, ako bi hoteli, ne samo vsak poslanec, ampak tudi vsaka stranka posebej protestirati proti sedanji vladi ter jo vsaka posebej napadati. Take opozicije bi se Mussolini prav gotovo ne ustrašil, ampak bi mu bila le v zabavo in kratek čas. Kar velja za mnogoštevilno Italijansko opozicijo, velja tembolj za slovensko poslansko dvojico. Če se g. poslanec ne spominja več iz gimnazijskih let na Aškerčevo »Svatoplukovo oporoko«, mu prav toplo priporočamo, da si jo vnovič prečita. Mogoče bi g. poslanec potem ne strmel več nad našimi nenavadnimi nazori. Res je tudi, da je vlada preklicala odlok tržaškega, prefekta, ki je bil taJro gorostasen m nevzdržen, da bi ga bila ravno tak o preklicala tudi v slučaju, ako bi ostalo samo pri protestu posl. Wilfana. Zbog tega ostajamo še nadalje prepričani, da je podobno postopanje posl. Besednjaka, kakor je bilo v tej zadevi, v odločno škodo našega naroda. — Iz Reač Preteklo nedeljo, H t. m. so se vršile pri nas občinske volitve. Vpisanih volilcev je bUo 433. Od teh je glasovalo za komunistično listo 286, a za narodno 129. Glasovanja se je vzdržalo £8 volilcev. Na ta način kakor sem j dobijo komunisti 12, narodnjaki pa 6 občinskih svetovalcev. Drugih podrobnosti o volitvah se ne izplača opisovati. Naj le omenimo, da je izid prava sramota za naše Renče, ki so se nekdaj po vsej pravici prištevale med na-jzavednejše občine v goriški okolicL Izid nedeljskih občinskih volitev je vreden tem večjega obžalovanja, ker se to pot tisti, ki so se dali, Napeljati, da so obrnili hrbet narodni misli, ne morejo izgovarjati s fašistovskim pritiskom, kakor povodom zadnjih državnozborskih volitev. Izid občinskih volitev pa nas je obenem tudi do dna presenetil vse, ki smo ostali zvesti naši narodni or- — PetrChove podeduje tanje, Dram. društvo v Gorici uprizori dne 26. t- m., na dan sv. Štefana, v dvorani Trg. doma božično povest v »tirih slikah «Petrčkove poslednje sanje«. Igra je pisana za mladež, pa tudi odrasli in celo stari najdejo v tej prelepi in bajni igri svot užitek. Igro je spisal pesnik Pavel Goba. V Ljubljani je bila igrana v eni sezoni črez dvajsetkrat z velikanskim uspehom. med občinarji radi sedeža občinskega urada j ganizaciji. Predvsem nismo mogli nikakor pri- no Krt vlTlrnlA 1/or i o 4 r» r-i ri? irti a t tK 1 t _ j I« J I— _J_ J_T? ___1*A? —_ 1______• ne bo vtikalo, ker je to vprašanje zgolj krajevnega pomena. Želimo Ie, da pristojno obla-stvo ia spor objektivno prouči in ga reši primerno koristim in potrebam občine. Kar pa globoko obžalujemo, je dejstvo, da so naši ljudje, kakor je razvidno iz gornjih izjav, razcepljeni v dva tabora, oba z drugorodci na čelu. Mislimo, da bi bilo mnogo koristnejše in tudi častnejše, ko bi oba tabora reševala svoje spore v domačem okviru, tako da ne bi dajala nedomačinom prilike za vtikanje v stvari občine. Kar smo tu naglasili, pa ne velja •amo za občino Herpelje-Kozina, temveč za vse naše občine. — Dolina. (Občinski komisar in invalidi). Tukaj imamo že skoraj celo leto občinskega komisarja g. Scialpi-ja, ki se je že ponovno proslavil. V imenu politike sedanjega sistema je dovoljeno — vsaj po mnenju našega gospoda občinskega komisarja — izrabljati celo nad vse žalostni položaj vojnih invalidov, teh največjih trpinov, ki jih je zapustila svetovna vojna. Pred kratkim so se zglasiK pri našem gosp. komisarju nekateri tukajšnji invalidi s prošnjo, da bi jim svetoval, kaj naj ukrenejo, da pridejo zopet do invalidske pokonine, ki jim je bila ustavljena, dasi bi imeli pravico do nje. Obrnili so se do gospoda komisarja v trdnem prepričanju, da jim bo gosp. komisar šel drage volje na roko, saj nadomestuje župana in je sedaj načelnik naše občine. Evo sedaj, kakšne •nasvete* zna dajati naš gospod komisar našim invalidom. Izjavil je, da je vsako upanje za-?tonk da vlada itak mnogo daje za naše invalide m splofc. d bi podal par misli o temeljih, ciljih in pomenu goriimenovanih društev. Le predobro se danes zavedamo, da s tisto pičlo izobrazbo, ki nam jo nudi ljudska šola, ne moremfc biti kos nalogam, ki natn jih nalaga današnja doba kot posamezniku samemu posebej, kot ćlann družine, naroda, razreda, človeštva. Najprej pa ugotovimo par specielnih dejstev, ki sp vzrok pomanjkljivosti ijt&žsko-šobke izobrazbe: 1. šola fe predvsem učilnica in ne , «cer je "vsako početje v temi ^j™-^0* * bil nm»ersitetaiprofesor medi- raztopijo in nevtralizirajo njeno kislino s tal hitrostjo, da v teku par minut izgubi hrana v: kislino in postane nasprotno ^lkalična ali lu nata. In glejte, dokler je kisla, so vrata želode« nad njo zaprta, ko hitro pa izgubi kislino in postane lužnata, se pilorična zaklopka lahko odpre, če ge le hrana na njeni drugi strani (v pi-lorični vročici) dovolj kisla, da povzroči odprete. In ko se to zgodi, drugi del hrane pride v duodenum. Toda med tem časom se je prvi del hrane Že pomaknil v drugi oddelek črevesa in potuje <*in, neumno* ne^et otroško igranje ^e^taT^lf^t' ^fc! - ^ ^ m zabava -A. Trefca ,e vo*. - Doba »» P}»U* ~ po^V priSd. j ^"^^TtSlfe prehiteva dobo in gorje tistemu^ ki ostane; njem članku poljudno in zanimivo opisuje naše zadaj, tako je menda rcfeel, ali vsaj pa>- i prebavltjalne organe, njih funkcije itd. dobno, če se ne motim, svenj čas Ivan v kateri 6e nahaja, ne meri niti pol metra. Ia i xo. , . * . » ■ r. XT T ,!leŽa razloga je črevo zvito sem in tja večkrat. _ _ cas Ivan; «Mrast za rednost ie kuga sreči. Naš ideal w j t- * x -i i * Cankar. Povedal nam je veliko resnico.; moialne in delavne dovršenosti vidimo v tem,! »J^t "if^4"!0,"1 nk,! "h*™ Da, na cokle «e čas ne bo oziral. Vse Razume se. da vam to strogo zaupno priob-čujem, bog ve če bo kaj iz tega. Cim večkrat aiti omenjeno. Ona as ženska, ki hi se odrekla i To stvar je treba prenesti, in sicer iz vzroka, svojim ponesrečenim načrtom brez skrajne 1 ker me je zelo pretresel borbe. V njenem sedanjem položaju in pri ni.e- ~ ien javea škandal, ki njeno sestro. Gotovo ste uganiK, čemu Vam to piSem. Nisem tako nepremišljen, da bi Vas po nepotreb- utegnil zadeti tudi da uredi vse potrebno za'pogreb, in jaz mu sledim še pred pogrebom. Potem nameravamo vzeti gospoda Girdlestone-da k sebi in ga raz-tresti s potovanjem. Zaradi tega bom najbrže vidim gospoda Jurija Bartrama — in on me je nem vznemirjal. Moja iskrena želja, da bi se mesec dni ali Jest tednov odsoten iz Sv. Križa, 2e večkrat obiskal — tem bolj sem mu naklo- | uresničilo Vaše upanje glede Nore, mi daje j torej do tedaj ne potrebujem sobarice. iT* MM ---- — ■ .. » 1 ■krffc— Ljl Ja 17«« ---* - -----_ 1. __*1 I Jim njena. Smatram ga za poštenjaka v prav pomenu besede, ia če tri ačakala, da postane Nora, njegova žena, bi se mi zdelo, da sem dovolj časa živela. Toda kdo more gledati v ho* dočaoet? Toliko amo pretipali, da se bojaa qpati. AH ste M zvedeli o Magdaleai? Jaz nič ne vem, aa kje ne kako živi, toda odkar sem zvedela, da jI je umrl aoi, je moja ljubezen do ajs pognala močne korenine v mojem srcu. Vedao Vala Iskrena Harriet Carth. X Peadil gospodični Gartk. Searle Street, i ju 189& Draga gospodična Gartkl O gospe Vaastoae nisem aič zvedeL Vem oa. da ai v oporoki aimerfa moža aieao ime povod, da Vas aqjno prosim, da storite vse mogoče, predao se pripeti kakiaa aezgoda. Ce Vam povem, da je pripadlo premoženje, ki je bHo ugrabljeno gospe Vaastoae, admiralu Bartrama, in da smatrajo Jurija za admiralovega dediča, boste pač uvideli, da Vas as svarim brez vzroka. VaJ vedno adaai Vam Viljem PeadiiL 31 Admiral Bartram gospo Đrake (hliai upraviteljici v Sv. Križu). Sv. Križ, 10. jan. 1848. Gospa Drakel Prejel som Vaše asvsailp, da se Vamje oo-sročilo dobiti sobarico, ia da more dekle takoj iz Vami priti Ce more torej dekle čakati do tedačjo in na n,e>. Kdo še ni videl vesele šejke za pečjo in poredtn nasmeh naših čipkaric, kateie v ziim suži^o krun z iz-de^o varjen) cipK. Posebno v Idriji čipksrijo k>er žene rudarjev in njih hčerke hočes, nočeš, morajo v teh časih pičlega zasiuzka tudi nekaj pripomoči k blagor naroda in njega socijalna porsdifa, aaj tudi temu delu posvetijo malo svojih moči. Mnogo je poti, ki vodijo do cilja in te afco tako težke, kot se zdi na prvi pogled. Malo volje in bo šlo. DepL com. Gomittek. To In ono Postni stroj Po velikih uradih ameriških velekorporacij se je začel udomačevati poseben stroj, ki mu pravijo tam «mail ng machine» ali poitai stroj. Ako Človek napiše eno pasmo, se navadno ne jezi posebno vsled sitnosti, ki jo ima z lepljenjem znamke na ovitek, druga stvar pa bi bila, če bi moral vsak nalepiti mnogo tisoč znamk. Veletrgovina «Sears, Roebuck &. Co.» v Chicagu ima tako ogromno korespondenco, da prejme vsak dan po dva tovorna avtomobila pisem s pošte in toliko jih tudi odpošlje. Lepljenje znamk na vsa ta pisma je že nekaj« kar daje človeku misliti. Da se olajša ji požuri tudi to delo, so izumitelji postavili na trg najprej majhne ročne priprave, ki so imele v sebi par sto metrov dolg trak samih poštnih znamk. Tak trak se kupi na pošti in je zvit v kolesce. S pripravo, ki je podobna nekako pečatu, se udari na ovitek in v istem hipu slednja znamko «oslin»», odreže isi prilepi. Strojček je delal tako hitro kot je mogel človek hitro udarjati, a vse je bilo Se prepočasi. Poštni stroj, ki se sedaj udomačuje, je komplicirana stvar in tudi draga. On ne lepi znamk na ovitke nego pritisne nanje pečat z napisom «U. S. Postage Paid 20», kar pomenja po nase »Dvocentna poštnina Zedinjenih držav plačana.* In vselej, ko pritisne ta pečat, ga z zaporedno številko zabeleži na dolg trak papirja, ki e v njem, da tvrdka lahko vsak hip ve, koliko pisem je šlo skozi stroj in koliko jih še lahko gre, da bo v naprej določeno in plačano Število izčrpano. Imejitelj takega stroja mora v začetku odnesti na poštni urad poseben aparat, pi je del -troja. Tam pove za koliko pisem ga želi imeti sih pičlega zasiuzka ludi neka, pripomoči k ura^anc„a [a ko plača vna^rcj določeno svoto temu, da druzma ne trp; gladu in mrazu._Cipke m ko p p . ^ se navc*L.no izidev zJusiJt iezon^ na spomlad pa prične razprodaja pieostalega blaga, to je tistega, «.ar niso pckupiii trgovci, kateri čipke proda,ajo :» precejšnjim dobičkom na oddaljene trge hali>e, kakor v Genovo, Napo i, benake .n Milan. Pa tudi preko meje gre mno^o te^a blaga. Nekaj ga pošiljajo naravnost naši dcmaci trgovci, clrugo pa gre potom posredovalne tigovine tujcev. Pred vo;no je šlo runogo tega blaga v Pari« in London, a po veemi ne kot idrijske čipke, ampak pod vsem mogočimi imeni. Dunaj in Švica sta tu imela svojo vlogo v .posredovanju. Vojna je po večini razrušila vse vezi. Zato je bil v čipkars-tvu v prvem času po vojni majhen zastoj. Temu pa ni kriva samo desorga-nizacija irga, ampak tudi blago samo. Vzorci naših čipk so dokaj zastareli, «ribice» navadno prevladujejo na vsakem vzorcu, le redko se pokaže kaka napredna čipkarica in nastopi z novimi in lin mi vzorci ki jih zahteva moda. Današnja moda ne zahteva onih komplikacij, ki se navadno opažajo pri naših čipkah; zahteva priproste vzorce, a ti naj bodo okusni in predvsem moderni. Kljub temu se pa vidi, da je povpraševanje primerno. To je znaten,e. da se da na tem polju še mnogo opraviti in izkoristiti trg. In to tudi delajo razni -trgovci. Na drugi strani se pa opaža, da se čipke ne izdelujejo več v onem obsegu kot nekdaj, da se izdelovanje vedno bolj in bolj opušča, ker ne nosi onega zaslužka, ki bi ga lahko ako bi se v izdelovanje uvedla pametna organizacija, ki bi stremela za tem, da uvede moderne vzorce. Najprimernejša bi bala zadruga čipkaric, katera bi pod skrbnim in pametnim vodstvom na polju čipkarske tehnike in trgovine zamogla prinesti dokaj volje in spodbode za nadaljnje intenzivnejše izdelovanje čipk. Predvsem je potrebna temeljita reorganizacija dela in prodaje. Poleg čipkarrite Sele je zadruga neobhodno potrebna. Ta zadruga naj bi si zadala nalogo poiskati trg in tega tudi proučiti njega okus in zahteve. Uvesti nove vzorce in sled ti modi v toliko, kolikor čipkar-stvo sploh dopušča. Tržaška zadružna zveza bi morala organizirati stalne razstave teh izdelkov in obenem skrbeti, da se širša javnost kaj interesira za domače izdelke in da raje kupuje idrijike čipke, ki so sicer malo dražje od tovarniških, radi tega pa toliko okusnejše in trpefnejše. Nadalje s primernimi članki v italijanskih modnih kakor tudi strokovnih listih zainteresirat^ italijanske trgovce za to blago za naše narodne izdelke. Na ta način — z zadružno organizacijo — bi se dalo rrnogo pripomoči k boljšemu zaslužku naših čipkah in s tem bi se tudi povečala produkcija. Del dobička, katerega danes imajo trgovci, posebno oni ktvozničarji v Gorici, bi-odpadel na č pkarice, oziroma zadrugo, katera bi v kompenzacijo skrbela za to, da se ta del domače obrti dvigne kclikor mogoče. Zadruga, katera bi tudi razpolagala z večjo množino tega blaga, bi lahko dosegla večje dobičke. Treba je temeljite centralizacije zadrug, katera bi sJurbeia za to, da se ta del dvgne. Predpogoj je pa ta, da se naše čipkarice same zainteresirajo za zadružno organizacijo in to naj gre cd čipkaric samih ali pa od zadružne zveze. Mnogo trgov se da dobiti nazaj. ?koro vse one, ki so bili zgubljeni radi vojne. Kajti naše čipke so uživale in uživajo še danes sloves. Tuji trgovci bi se lahko obrnili direktno na zadrugo ali n bi ne uspevale naše, ki so znane šrrcm Evrope in ne pretiravam, ako rečem, da gredo še celo preko morja — seveda ne več kot id-ske, ampak nosijo že drugo ime, ki so jim ga nadale čipkarske firme. Temeljite organ zaciie na tem poFju ne pogrešajo slino producenti, ampak tudi trgovci v tuiml in z njimi koDSUinenti, ki dobivajo vedno le ene ?n iste vzorce. Sedaj je 6as razmišljevati o tem, kaj ;a koliko se da doseči na tem polni, kajti sedar ie čas produkcije in treba je proučiti način izdelovanj. oifianizacii.i razprodaje in s tem vzorce in trp. Mer oda ini Uktor& kTgm ^ za poštnino, mu poštni uradnik uravna aparat, ki ga potem zaklene in zapečati z dvojnim .pečatom. Aparat je mogoče uravnati za 99.999 pisem, torej za eno manj kot sto tisoč. Stroj ne pritisne na ovitek samo pečata, ki služi v nadomest lo znamke, pač pa tudi datum in ime na ^bližnjega poštnega urada. Njegova hitrost ;e 250 pisem na minuto. _F- M- Borzni porodila, DEVIZE Amsterdam od 930.— do 9 O. ; Bel-cija od J :.>. - do ; Pari/, od I'4 — do 12-^0. London od V'S.'Ai do Htf.lu ; New Tork od 23. V« do 2i -1 • Španija od 323 - do . ; Švica od 4+3.- do 430 -; Aten- od 41.60 do 44 —; Berlin od 648 — do 5* — ; Bnkarettt od iU>»> do !2-— ; od 7 .30 do ; Ogrska od 0.05* >2 do 1.01 ; Dunaj od do 0.0332; Zagreb od 34.50 do 3JMJ. ZAHVALA Potrti od globoke žaloati se o priliki bridke izgube našega nadvse ljubljenega soproga ozir. očeta in tasta, goepoda Josipa Ložaka aodaega aaMi#da ▼ pok. se naijskreneje zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili svoje sočutje, nas tolažili ter spremili dragega pokojnika na zadnji poti, zlasti preča-stiti duhovščini, g. dr. BUeku, gg. sodnim uradnikom, gg. kr. orožnikom, gg. pevcem iz 11. Bistrice in Trnovega ter darovalcem vencev m cvetja. Vsem, vsem srčna hvala! . Trnovo pri 11. Bistrici, 15. decembra 1924. (757) ŽALUJOČI OSTALL ZAHVALA Podpisani se n?jt°pleic zahvaljujemo za ogromno udeležbo pri pogrebu naše Ijene vsem ljub- i jene _ Marice Nabergoi Posebno se zahvaljujemo g. župniku za tolažbo za časa njene bolezni ter za prekrasni sadnji pozdrav, g. zdravniku za skrb, vrlim dekletom za častno spremstvo v slikovitih nošah, za darovano cvetje, pevskemu društvu «Hajdrih«, cerkvenemu zboru ter godbenemu društvu. Bog plačaj vsemi PROSEK, 17. decembra 1924. (759) Žalujoča družina NABERGOJ. ŽGANJARNA. Vaafcomtai tikat* prktea domaČ tropinovec, slivovec, brinjevec, maršala, vermuth Ud. prodaja na drobno in debelo. Priporoča se lastnik Jakob Mtrhtr, Sv. M. Magd. zgornja, Divio 4. 1635 BABICA, izkušena, sprejema Via Chioaaa 50, pritličje. dom. 1634 VALJČNI MLIN za zdrob za kzmo, nekoliko rabljen, dobro ohranjen, proda po ceni «Vi-noagraria». Gorica, Via Favetti 6. 1642 ŠTIRJE slovenski fantje ▼ Franciji želijo dopisovanje s Štirimi poltenimi gospodičnami, v svrho poznejie ženitve. Ponudbe pod »Slika» na upravnifttvo. 1641 PRODAM mlado kobilo, krotko, ljubljanski voz, kole seli; in enovprežni voz. Kupim železna vrata do tri metre iiroka. Naslov pri upravniitvu. 1624 GLASOVIRJE v vsakem stanju popravlja, uglašuje, kupuje in ceni. Pečar, Trst, Moli >lino a vapore 3/1L Via 7 HIŠA v ljubljanskem predmestju, z velikim vrtom, pripravnim za industrijsko podjetje, se radi preselitve v inozemstvo po jako ugodni ceni proda. Pismene ponudbe pod šofro «Ljubljaaa» na Aloma Company, Ljubljana. 1617 TRTE, ceplene, prvovžstne, L 50, drugovrstne L 30 sto komadov; sadna drevesca, oddaja Josip Pipan, Preserje - Komen. Naroča se naravnost ali pri Tržaikl kmetijski družbi, Trst, Rafsineria 7. 1618 PARNI STROJ 14—18 HP. se proda po ceni. Henrik Žvab, Skopo, p. Dutovlje. 1622 KOVAŠKO orodje je na št. 20, na Vipavsjkem. Jerič M. aj v Gaberjah a ogled en mesec. 1623 DEKLE, pridno, se i£če. Gostilna, via S. Laz-zaro 7. 1629 DOBER fotografični aparat 9X12 se prod*. Kje, pove goriška uprava* 1574 LADO PETRIC, Trnovo - Ilir. Bistrica. Zaloga dvokoles, šivalnih strojev, mehanična delavnica. 1608 TrMio-obrtna zadrugo v Gorici registrovana zadruga z neomejenim Jamstvom v likvidaciji sklicuje po podpisanem likvidacijskem odboru, ker je bil na dan 14. decembra 1924 sklicani ob&ii zbor nesklepčen, v smislu § 35 zadružnih pravil drug občni zbor zadružnikov v nedeljo, dne 2& decembra 1924, ob 10. aH dop., v svojih uradnih prostori v Trgovskem domu, vbod iz ulice Corso Verdi št. 24, I. nadstropje z istim dnevnim redom: 1. Poročilo likvidacijskega odbora, 2. Poročilo nad-zorništva. 3. Odobritev lentih računov za leto 1923. 4. Dopolnilne volitve likvidacijskega odbora in nadzorniitva. 5. Morebitni predlogi. — Ta občni zbor bo sklepal brez ozira na višino zastopane deležne glavnice. 754 Likvidne^** odbor. Vprašaji* povsod R. Crlsmandch MMm in mm lito.' ZOBOTEHN1ČNI AMBULATORIJ M. BIZjRK sprejema od 10—12 In od 15—19 ob nedeljah iu praznikih od 10—12 Trst, Viole XX Settembre 39, I (prej Acquedotto) Telefon 25-41. 747 Telefon 25-41. ZAHVALA« Globoko ginjeni od splošnega sočustvovanja ob priliki pogreba našega ljubega očeta Antona Križal se zahvaljujemo g. Durjavi za krasni venec, Č. duhovše ni in gg. pevcem za ganljive žalostinke in vsem drugim, ki so izkazali zadnjo čast pokojniku OREHEK, 16. decembra 1924. (758 ) OTROCL Mali oglasi ZALOGA vipavAega in prvovrstnega, istrskega, črnega vina, v sodih, sodčkih in zaprtji steklenicah od enega litra po konkurenčnih cenah. Via C. Ghega 8, na dvorifičtL Priporočata se J. Cink in sodr._1639 KOT UČENKA želim vstopiti ▼ kakršnokoli večjo trgovino, najraje knjigarno. Naslov pri upravniltvu. ___1640 DVA ČEVLJARSKA delavca, dobro izučena, nčič, 1637 H tCVLJAiuaa oeuTCB, . . sprejmem takoj ali pa po praznikih. Stančič^ Herpelje. GOSPODARSKI ODSEK trga Vipave odda najem pašnik «Ravnik» na Nanosu (110 ha) potocn javne dražbe, prvo nedeljo po novem letu, t. j. 4. januaria 1925, ob 11. uri dopoldan, v občinski pisarni v VipavL Pašnik je pripravljen za ovčjerejo ter ima za to potrebne hleve in orodje. Poleg tega je na razpolago tudi več njiv. Natančnejša pojasnila se dobijo pri gospodarskem odseku v Vi- uvi * ALOJZU POVH urar m zlatar Plozzo Goriboldi Z. L z M MS Lastna tovarna ia delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega Je. da se prepriča o cenah. v Trstu mMnnu »dr- > iraaaefMla Jinutrom Via Her UM Patotrlna i. prifflSe llaMaMHzaviiil katerega bi se morali posluževati vsi trgovci in obrtniki kakor tudi kmetovalci Obrestuje hranilne vloge po O! === 10 jTopolnoi varno nalte lesar v 1 i ljubljanski : ::! i::: posojilnici! r. z. z o. z. ki posluje t novo preurefenlb prostorih letni tro fi v LluUUflnl Mestni trg fi! i I Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje Z najugodneje »6/1 I ter jih izplačuje takoj brez od-S povedi. — Večje vloge z odpovednim m j rokom obrestuje po dogovoru. Z BMillBHminMBHHH l|HM t Zlato, srebro, ta-one9 S S platin, zobovje 12 g £ kupuje m 1 Zlatarno ALBERT nm # Trst« Via Ho zEaS 45 | Steklene Va vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobno. — Postrežba na d^m. Cene zmerne. — Piazza Oberdan 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. it rianri Zobozdravniški ambulatorii r. PETE PODPLATI Iz Postojne — ordinirala — v Št Petru (na Krasu) od 8 do 12 735 o Narodnem hotelu (pri i Muhi) Najvišje cene plačujem za «2 O kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, Jazbecevv ma£k ve* veric, krtov« dlvjllt in domačih zajcev. iz prisirtega kautuka. „PfiLKI" Trst, m Corenea 9. - r urii —^ ia IfajsiarejfnlevgKlii i osti ebh D. WINDSPACH Trst, Via Cesare BafttlsH št. 10 IL nadstr.« vrata IS STEINER £zi.z. TBST. Via Smo 1J — via PouUaa 1 (Phutza Staži one) Embalaž« hi pefiljatre Izvea Trsta. Zaloge ▼ proatl hdd iraaeo bra* carioe. TržnfKa In Hišica registrovana zadruga t omejenih poro2t*o/H uradu)« v svoji lastn/ h:5l ulica Torrebianca štev. 19, l. n. Sprejema navidne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge ia čekovni promet, ter jih ot»re>uije P^F*" pO 4°|o veCJe in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obre*toa mera po dogovoru. Orcftje ure ia stran!« o J Mo 13 Ob nedeljah in prainiki?i je urai taprt Št teief. 25-H7. 3 Večje vloge, vezane na odpoved po dogovoru. Sprejema tudi vloge na teko6 račun «T v DINARJIH ter jih obrestaje pod najboljšimi pogoji. Trgovcem in obrtnikom otvarja iekoče čekovna račune Daje posoda na menično poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev afi dragocenosti. MR m M M ZL M % 1-7,1 m MtaMiUlAi I "/»»«». M. Mi fgiuseppe specha i Via S. Caterina 7f vooal Via Mazsšni R nuoanja cenjenim odjemalcem, da je prejel I osiiKa fzitero tu- in inozemska isiaja 3 za moške in ienske obleke po konkurenčnih cenah. | Specialiteta: ANGLEŠKO in ČEŠKO BLAGO.__^ Prodno kaj nakupite, obiščite Veliko skladišče pohištva tvrdke _ y - alessandso levi hinzl C,- % - via Mateanton s t. 7-13 Via Rattorl it. 1 - Via MaKaafon £t 7-13 Spalne sobe. obedne sobe. posamezni kosi pohištva v veliki izberi. STENSKE KOLEDARJE Z NAPISOM TVRDKE izdeluje tiskarna edinost v trstu via s. francesco d assisi ao tiskarna .edinost' v trstu _________L11J,I»»»''11' 1 ----t trvrSuj« vaa tlakaraka dala v najmodernajani atHu kakor | tudi v vaCbarvnam tl«ku. Ra^poTaga z najmoderntjimt stroji, j Črkami. Lynotype. »tereotyplJo tar rotacljakln^^frojan^ | Vaa naroČila aa izvrfoHo P° »mfiiifi cenah, j ---- . ' ........mi...... »iiiiim—r-------- Ulica S. Francesco d' Assisi 20