Izvestj e c. kr. državne nižje gimnazije v Ljubljani o šolskih letih 1894/95 in 1895/96. Na svetlo dal o. kr. ravnatelj Pran Wiesthaler. Vsebina. 1.) Konstantin Veliki kot kristijan. Spisal prof. Jos, Jenko. 2.) Šolska poročila. Sestavil ravnatelj. V Ljubljani 1896. Založil M d. lcr. državna nižja Bimnazlja. Natisnila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. • V rt,, , ■ r - ' < ■■ ■: •' 0 ' .. ■ Iz vest j e kr. državne nižje gimnazije v Ljubljani o šolskih letih 1894/95 in 1895/96. Na svetlo dal c. kr. ravnatelj Fran Wiesthaler. Vsebina. 1.) Konstantin Veliki kot kristijan. Spisal prof. Jon. Jenko. 2.) Šolska poročila. Sestavil ravnatelj. V Ljubljani 1896. Založil« c. le r. državna nižja gl m n a t, i j a. Natisnila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Hamberg. i' ' Konstantin Veliki kot kristijan. Nad tristo let je trajalo krvavo preganjanje kristijanov. Rimski cesarji so napeli vse sile, uporabili vsakovrstna sredstva, da bi zatrli novo vero ter ime krščanstva izbrisali iz zgodovine človeškega rodu. Kri mučenikov krščanskih je bila seme krščanstva. Čim hujša so bila preganjanja, tem bolj je naraščalo število spoznavalcev Križanega. Da se krščanstvo ne da s paganskim orožjem zatreti, sta kmalu uvidela tudi mogočna cesarja Dioklecijan in Galerij, ki sta I. 303. jela kristijane kruto preganjati. Njun trud je bil zaman. Dioklecijan, z nejevoljo in s srdom v srcu videč, da je Nazarejec močnejši nego orožje pagansko, se odpove cesarstvu (305) ter se napoti v Dalmacijo, svojo rojstno deželo, pokoja uživat, dočim Galerij, sotrudnik njegov, prekliče ostre postave, ki so se bile izdale zoper kristijane, ki se vkljub groznim mukam in neznosnim bolečinam, katere jim je bila zlobnost trinogov provzročila, niso dali omajati v zvestobi do svojega Boga, marveč so z nepremagljivo stanovitnostjo in z občudovanja vrednim pogumom pretrpevši m učen iško smrt, pokazali svetu, da kali le v naročju krščanstva vesela — srečna prihodnost, dočim mora paganstvo prej ali slej razpasti. Milejši boljši časi so imeli napočiti krščanstvu. Ko sta Dioklecijan in Galerij divjala proti kristijanom, je živel pod njunim nadzorstvom na dvoru nikomedijskem izredno nadarjen mladenič, kateremu je previdnost božja namenila slavno prihodnost. Ta mladenič je bil Gaj Flavij Valerij Avrelij Klavdij Konstantin, ki je zagledal luč sveta meseca svečana 1. 274. v Nišu1 v sedanji Srbiji. Oče mu je bil mili Konstancij Klor, slavni vojskovodja rimski in sovladar Dioklecijanov in Galerijev, mati pa pobožna kristijana sv. Helena. Razumni Konstancij Klor odloči svojega sina za vojaški stan, v katerem se je njegova rodbina uže od nekdaj odlikovala. Pod vodstvom in nadzorstvom izkušenega očeta sc mladi Konstantin hitro in marljivo uči in vežba v vsakovrstnem orožju, da ne ostane nepripravljen, kadar ga pokličejo razmero na bojišče. Bili so pa takrat časi vednih prekucij in neprestanih bojev, časi, v katerih je smel le oni nadejati sc srečne prihodnosti, ki je umel orožje spretno vihteti in zmage dobivati. In — komu je sijala lepša bodočnost, ako ne onemu, katerega so dičile izredne dušne in telesne vrline? Kdor je videl in opazoval mladega Konstantina, vsakega je veličastna prikazen Konstantinova napolnila z občudovanjem. Bil je okroglastega obraza, visoke in vitke rasti, lepe in čvrste postave. Še bolj kakor s telesnimi nadkriljeval je svoje sovrstnike z dušnimi darovi. Bil je pogumen in hraber, vstrajen in neustrašen vojak, odličen in nepremagljiv vojskovodja; bivala jo v njem čudovita državniška razumnost zdru- 1 Anonymus Valesii do Const.ant.ino e. 1: in oppido Naiso natus atque educatus. žena z nebeško modrostjo; ne meneč se za zabave sveta, je bil Konstantin vedno delaven, strog in odločen ter hiter v svojem postopanju. A, daai se mu po pravici očita neka krutost, je tunel biti tudi usmiljen, priljuden in ljudomil, v tem oziru pravi odsev milega in v obče priljubljenega Kon-staneija Klora.2 Cim bolj je Konstantin doraščal, tem lepše in krepkejše so se razvijale njegove vrline. Ko se je Konstantin moral 1. 292 ločiti od svojih starišev ter iti v Nikomedijo na dvor Dioklecijanov, je svoje pod očetovim vodstvom začeto vojaško vežbanje nadaljeval, se vojsk marljivo udeleževal, katere sta vojevala Dioklecijan z Ahilejem, upornikom egipčanskim, Galerij pa z Nar/.om, kraljem perzijskim, ter se s svojo hrabrostjo tako odlikoval, da mu je Dioklecijan zaradi tega podelil višje častniško mesto. S svojim hrabrim in pametnim vedenjem se je Konstantin prikupil Dioklecijanu in Galerijn ter si pridobil tudi srca vojakov in meščanov. Občno spoštovanje Konstantinovo kmalu vzbudi zavist in sovraštvo v nemirni in bojazljivi duši Galerija, ki izpostavi mladega Konstantina mnogim nevarnostim.3 Konstantin se mora dvobojevati z zvermi in divjimi barbari. Boril se je uspešno z velikim levom; v dvoboju je premagal divjega Sarmata, ga zvezal ter zvezanega privlekel pred obličje svojega gospoda Galerija.4 Videč, da mu od Galerija preti resna nevarnost in da bolni oče težko pričakuje njegovega prihoda, ker bi rad še pred svojo smrtjo priporočil svojega sina vojski svoji za naslednika, ostavi Konstantin še pred dnem, katerega mu je Galerij odločil za odhod, skrivaj v temni noči dvor ni komedijski ter hiti skoz pokrajine balkanske, južnonemške in galske čez morsko ožino v Britanijo ter se v Eboraku (York) snide z na smrt bolnim očetom, ki se je bil ravnokar vrnil iz vojske, v kateri je bil premagal ropaželjne 1’ikte. Konstancij Klor, priporočajoč svojega sina, zatisne oči na veke (25. jul. 300), vojska pa z veseljem pozdravi novega vladarja in poveljnika, v katerega stavi najboljše nade.5 2 Eusebius, v. C. I. 13.: . . . nam quod ad pulebritudinom ot proceritatem corporis attinet, nomo erat, qni eum illo conferri posset. Sod ot viriuin roboro adeo inter aequales eminebat, ut ab illis etiam formidaretur. Animi vero virtutibus longe illustrior quam dotibus corporis orat. Ac primum i|iiidein modestia animum exoinavit; deinde bumaniorilms disciplini» et Mun pnidentia tu m sapientia divinitus infusa non mediocriter oiim oxcoluit. Eutropius, brov. X. 7.: innmnorao in oo animi corporisque virtutos claruoriint; d. in. p. XVIII.: Constantinus . . . insigni et decoro liabitu corporis et cnmitato singulari. Pbotius, Praxagoras: jtia/j ipezfj zal xaXoxayaoia /.at čutujravia; vouf 7upöt x!izou pEpaaiXEUxdxa; o ßaatAEu? kp]j.r|’ Euseb., h. e. VIII. 13. 18 Lactantius, de mort. pers. c. 24: nihil epfit prius, quam ebristianos cultui ac Deo suo reddero. 19 Lact., d. m. p. c. 34., Euseb , h, e. VIII. 17. pripoznal in molil veličastvo pravega in jedinoga Boga.20 Iz besed Laktancijevih je razvidno, da je bil Konstantin krščanskemu Bogu naklonjen, s katerim pa še ni živel v tesneji zvezi. V tesno, nerazrušljivo zvezo s krščanskim Bogom je stopil Konstantin stoprav 1. 312. Konstantin postane častilec krščanskega Boga ter živi in deluje kot kristijan. Bliža se odločilno leto 312. Neizogibna je vojska med Konstantinom in Makscneijem, v katerej se ima odločiti, kdo naj v prihodnje v Rimu gospoduje, Maksencij ali Konstantin, — stari ali novi bog. Konečni izid boja je negotov; dvomljivo je, na katero stran se bode naposled zmaga nagnila, kajti vojne sile nasprotnikov so si zelo nejednako. Vojska Makseneijeva, po mestih in ])0 deželi razpostavljena, z orožjem in živežem za več mesccev dobro preskrbljena, katera je uže v boju s četami Galerijevimi in Se vero vi mi pod vodstvom hrabrih in pogumnih vojskovodij pokazala, da zna zmagati, šteje 170 000 pešcev in 18.000 konjikov, dočim ima Konstantin vojski nasprotnikovi le 90.000 pešcev in 8000 konjikov nasproti postaviti.23 Da si je Konstantin izvrsten vojskovodja ter ima brabre in pogumne, v vročih bojih z divjimi rodovi germanskimi izurjeno in utrjene vojake, si vendar sam ne upa mnogoštevilnejšo vojsko nasprotnikovo premagati ter si poišče zaveznika, kateri naj bi mu pomagal trinoga rimskega ob tla vreči. Konstantin je bil gotovo uže slišal, da je krščanski Bog mogočen Bog, pred katerim budi duhovi beže in katerega kristijani ne zaman — kličejo na pomoč; vedel je tudi, da so preganjalci kristijanov in nasprotniki krščanskega Boga sramotno poginili, dočim je njegov oče, ki je bil kristijanom in krščanskemu Bogu naklonjen, slavno vladal ter svoje življenje srečno končal. Dočim Maksencij vedeže in knjige Sibiline noč in dan skrbno vprašuje,23 obrne se Konstantin h krščanskemu Bogu za pomoč. Evzebij piše: «Tega (krščanskega boga) je začel (Konstantin) na pomoč klicati ter v prisrčni molitvi prositi, da bi se mu dal spoznati ter mu roko v pomoč pomoliti. Ponižno prosečemu in molečemu vladarju se je prikazalo neko čudovito znamenje od Boga poslano». Evzebij tudi omenja, da mu je cesar sam dalj časa potem, ko sta se bila seznanila in sprijateljila, s prisego potrdil, da je bil o poldanskib urah, kadar se solnce k zatonu nagiblje, videl na nebu iz svetlobe stvarjeno, nad solncem viseče znamenje križa s svojimi očmi — s tcm-le napisom: «V tem (znamenju) zmagaj.» Ko Konstantin pomen nebne prikazni premišljuje, pokaže se mu v spanju Kristus z onim znamenjem, katero sc mu je bilo na nebu razodelo, ter mu veli, vojaško znamenje po podobi onega, katero je bil videl na nebu, narediti ter se ga kot rešilnega sredstva v boju s sovražniki poslužiti. Na to Konstantin na vse zgodaj vstane, 20 Lactantius, div. instit. VII. 27. 21 Euseb., v. C. I. 28. 22 Zosimus, liist. nov. II. 15. 23 Zosimus, liist. nov. II. IB., Eusnb., v. C. I. 36, 37. II. Doba. razloži prijateljem svojim vso tajnost, pokliče zlatarje in dragotin ar je, katerim podobo onega znamenja z besedami naslika, ter jim ukaže znamenje božje poupodobiti. Nova vojaška zastava, «labarum» imenovana, je bila taka-lo: Daljši sulici podoben drog jo bil z drugim krajšim, poprečnim drogom v podobi križa sklenjen. Na vrhu suličinega droga je bila pripeta krona, iz zlata in dragih kamenov sestavljena. V tej kroni se je videlo znamenje rešilnega imena, to je začetni črki X in P imena Kristusovega. S poprečnega droga je viselo štirikotno škrlatasto, jednako dolgo in široko, od zlata in vdelanih dragih kamenov bliščeče sc sukno. Pod znamenjem križa so se videle oprsne podobe cesarja in njegovih otrok. Tega rešilnega znamenja se je posluževal cesar vedno kot hranilnega sredstva v boju s sovražnikovimi četami ter je ukazal druga jodnaka znamenja pred vsako svojo vojsko nositi. Toliko o novi bojni zastavi Konstantinovi. Prodno je Konstantin peljal svojo vojsko v boj zoper Maksencija, poklical je duhovnike krščanskega boga k sebi ter jih vprašal, kdo je oni Bog, kateri se mu je bil na nebu in v spanju razodel, in kaj pomeni znamenje nebne prikazni. Duhovniki mu odgovore, da je znamenje, katero je videl, simbol neumrjočnosti, trofeja zmage nad smrtjo, katero si je oni priboril, ki je nekdaj bil prišel na zemljo. Zajedno so mu duhovniki razložili vzroke prihoda in učlovečenja sinu božjega.34 Ko jo Konstantin nebno prikazen z razlago duhovnikov primerjal, utrdil si je pogum ter takoj nastopil bojno pot s trdno nado, da bode v znamenju križa zmagal. Z jednim delom svoje približno 40.000 mož broječe vojske krene jo Konstantin kar najhitreje preko zapadnih Alp mimo gore M. C enis v gorenjo Italijo. S spretnostjo in hitrostjo zmagonosnega Napoleona 1. hiti Konstantin na ptujih tleh od zmage do zmage. V znožju zapadnih Alp pade po kratkem obleganju trdnjava «Segusia» (sedaj Susa v Piemontu) v njegove roke; kmalu na to premaga čete sovražnikove pri mestih «Turin», «Brixia» (Brescia) in «Verona», prekorači s svojo zmagonosno vojsko gorovje Apeninsko ter se pri «Rudečih Skalah* nad Milvijskim mostom pri Rimu 28. oktobra 1. 312. spusti v odločilni boj.26 Pred njim in njegovo telesno stražo se nese križ. Galski konjiki Konstantinovi začno boj, tudi pehota njegova vzdigne svoje zastave; konjištvo sovražnikovo se pa umika, Maksencij beži čez most Tiberin, se pogrezne z mostom vred ter najde v valovih reke Tibere svoj grob. Po tej zmagi sc poda Konstantin takoj v Rim, kjer ga starejšinstvo, plemstvo in sploh vse ljudstvo z radostjo in s presrčnimi pozdravi kličoč in vriskajoč sprejme kot osvoboditelja, odrešenika in dobrotnika. «Nikoli, pravi hvalitelj Nazarij, ni videl Rim tako srečnega dne, nikoli ni zaznamoval tako veselega slavja. Fred vozom zmagalčevim se niso peljali vjeti vojskovodje, korakalo je marveč osvobojeno plemstvo. V ječo niso se metali barbari, iz ječe marveč so se spuščali konzulari. Na sulici nesla sc jc kljubovalna in divja glava premaganega trinoga.»26 ,J1 Euseb., v. C. I. 27 32. Nazarii panog-yr. anno 821 Constantino dietus Ul. 24. 28.; Zos., bist. nov. II. 16. Euseb., v. C. 1. 37. 38. •'« Naz. pan. a. 321. c. 30; Eusob., v. C. 1. 39., h. ü. IX ‘J. Dočim jo Maksencij, ki jo sramotno živel, sramotno poginil, obhajal je Konstantin v Rimu svojo zmagoslavje ter ni pozabil onega, pod kojega znamenjem si je priboril slavno zmago. Konstantin, ki je za trdno prepričan, da mu je oni, katerega je bil klical na pomoč in kateri se mu jo bil na nebu in v spanju razodel, pripomogel k čudoviti zmagi, obrne starim bogovom hrbet tor postano častilce zmagonosnega krščanskega boga, s katerim sklene trajno, nerazrušljivo zvezo. Novodobni pisatelji (Manso, Burekhardt, Hrieger i. dr.), ki ta je, da bi so bil Konstantin 1.312 izneveril Apolonu tor postal častilec krščanskega boga, trdijo, da Konstantin pred vojsko z Maksencijem ni klical krščanskega, ampak paganskega boga, — boga svojega očeta —, na pomoč, da sc mu krščanski bog ni razodel niti na nebu niti v spanju, ter da Konstantin ni pod krfičansko zastavo premagal Makscncija. Tein in jednakim trditvam nasprotnikov krščanstva Konstantinovega glasno, odločno in neovrgljivo oporekajo besedo in dejanja, prijatelji in neprijatclji, penezi in postave Konstantinove. Konstantin povodom vojne z Maksencijem ni prosil paganskega, ampak krščanskega boga pomoči. Evzobij, ki prikazen božjo v životopisu Konstantinovem pripoveduje, omenja jo tudi drugodi večkrat. V svoji ecrkveni zgodovini izrocno pravi: «Kot zaveznika svojega je bil klical (Konstantin) v iskreni molitvi Boga nebes in njegovo Besedo, njega — odrešenika vseh ljudij, Jezusa Kristusa.»37 Isti pisatelj je imel I. 314 28 povodom blagoslovljcnja cerkve Tirsko hvalni govor, v katerem z ozirom na tako zgodnjo čoščonjo Križanega od strani Konstantinove med drugim pravi: «Uže pljujejo najvišji oblastniki mrtvim malikom v obraz, sramoto brezbožne obrede pri češčenju demonov, zasmehujejo staro, od očetov jim izročeno zmoto, pripoznajo le jednega Boga . . . spoznajo Kristusa kot sina božjega in kot kralja vesoljnosti, imenujejo ga na stebrih odrešenika ter zaznamujejo velike čine in zmage njegove nad brez-božniki v svet vladajočem mestu v neminljiv spomin s kraljevim pismom. Naš odrešenik Jezus Kristus, jedin večni, se tedaj pripoznava tudi od najvišjih na zemlji ne kot navaden, od ljudij izvirajoč kralj, ampak sc moli kot pravi sin naj višjega Boga in kot sam Bog.» 2U Povodom tridesetletnice cesarjeve je imel Evzebij 1. 336. v palači cesarjevi hvalnico, v katorej med drugimi stvarmi tudi omenja, da je Bog Konstantinu pokazal križ, znamenje zveličanja, s katerim je sovražnike svoje in tudi barbare premagal.30 Besedo Evzobijeve glede križa in prikazni božje podpirajo drugi stari pisatelji. Laktancij omenja v knjigi, katero je spisal I. 314,81 križ s Kristovim monogramom (gl. str. 8) na ščitih vojakov Konstantinovih z besedami: ♦ Konstantin je bil v spanju opomnjen, da naj nebeško znamenje božjo na ščitih zaznamlja ter naj se tako v hoj spusti. On je storil, kakor mu je bilo ukazano, ter je Kristusa na ščitih zaznamljal, tako da jo bil P v X vpleten.» Tudi rotor Nazarij meri 27 Euseh , h. e. IX. 9. 28 S. Stolberg, Gesell. <1. Rol. J. Chr. X. 17. 29 Euseb., h. e. X. 4. so Euseb., de laudibus CJonstantini c. 6.: & (KioVTcavnvto) xai to auToü užo 1. 312. k sebi duhovnike božjo, kateri mu raz lože prikazen božjo ter ga poučujejo v krščanskih resnicah. Gosar jo postal, pravi Kvzebij, vsled predavanj duhovnikov učenec Kristusov, ki sc je pečal z božjim čitanjera in je duhovnike božje za vedno vzel v svojo bližino. Konstantin, kateri je kot katchumen marljivo čital sv. pismo ter vedno občeval s služabniki božjimi, je v krščanstvu hitro napredoval 87 Za časa verskega razkola, ki je bil nastal vsled prenapetosti Donata, škofa numidijskoga, in njegovih pristašev, priznal je Konstantin očitno in nedvomno, da je on ud prave katoliške cerkve, ki jo posebno časti, in katere škofe imenuje svoje ljube brate, škofa rimskega pa smatra v verskih in cerkvenih zadevah za prvo osebo. Ko so Donatisti prosili cesarja, da naj on med njimi in cerkvijo razsodi, jim ni hotel prošnje uslišati, marveč je prepustil razsodbo Miltijadu, škofu rimskemu, kateri naj bi v zvezi s tremi galskimi in s petnajstimi italskimi Škoti sodil stranke afričanske po častitljivi cerkveni postavi, kajti cesar si glede notranjih cerkvenih zadev ni prisvajal nobene sodbe. V pismu, katero je Konstantin o imenovani preporni zadevi iz Galije v Rim poslal, stoje med drugim tc-le besede: «Vaši skrbnosti namreč ni prikrito, koliko spoštovanje gojim jaz za pravo katoliško cerkev, in kako zelo želim, da vi ne pustite, da bi bila kje razprtija in nesložnost». Na koncu imenovanega pisma stoji pozdrav: «Bog Vas obvaruj!»88 Zbor, ki se je zaradi Donatistov sklical v Kini (313), jo bil brezuspešen. Konstantin skliče zato drug zbor v galsko mesto Arelate (314) ter zapove uradnikom cesarskim skrbeti za to, da bodo škofje z državno pošto potovali; več škofov, kakor Krest Sirakuški, je bilo od cesarja samega povabljenih. Tudi zbor Arelatski ni privedel do zaželjene sloge in jedinosti. Donatisti z zborovo razsodbo niso bili zadovoljni ter so zopet prosili cesarja, naj razsodi prepolne zadeve. Vsled tega piše cesar katoliškim škofom: «Mojo sodbo zahtevajo (Donatisti), dočim sam pričakujem sodbe Kristusove. Jaz namreč povem, kakor je res: Sodba duhovnikov sc mora tako visoko ceniti, kakor ako bi Gospod sam sodil; saj ti ne smejo drugače misliti ali soditi, kakor jim je po nauku Kristusovem zapovedano. . . . Ravno tako kakor pagani so priziv vložili».89 Prisiljen je preiskoval Konstantin osebno I. 315. v Rimu in 1. 3 Hi. v Milanu tožbe Donatistov ter proglasil Cecilijana, škofa kartažanskega, za nedolžnega, njegove nasprotnike Donatiste pa za obrekovalce. l’o teh poročilih stoji Konstantin prod našim duhom kot kristijan: V desnici drži znamenje odrešenja; križ mu jo orožje, s katerim premaga zunanje in notranje sovražnike nove vere. 8 križem si pribori zmago nad sovražniki krščanstva, nad Maksencijem in Licinijem; z znamenjem odrešenja premaga tudi sovražnika svojega srca, — paganstvo, katero se čim bolj umika veri Križanega. Da je Konstantin v istini postal veren častilec krščanskega Boga ter se podal v naročje katoliške cerkve, nam svedočijo razun zgoraj navedenih poročil tudi njegovi zakoni in penezi. 37 Euseb., v. C. I. 32. 38 Euseb., h. e. X. 5. 311 Migne, patrol. Vlil. col. 487. 488. meum iudioium postulant, i|iii ip.se iudicimn Christi cxpecto. Dieo enim, ut ho veritas habet, sacordotum iudicium ita debet haberi ac si ipse Dominus residens iudicet; nibil enim licet lii.s aliud sontiro vel aliud iudicave, nisi quod Christi magisterio sunt edoeti . . . sicut in eausis genlilium fteri solet, appollationem interposuenmt. Hefelo, Conc.-Gesoh. I. 168. Note 1. Zakoni. Zakoni so velevažen vir zgodovinskemu raziskavanju. I« njih se spozna zakonodajalčev duh. Konstantin je dal mnogo postav. Marsikatera postava se je izgubila v teku stoletij; vendar se jih je še mnogo ohranilo, ki se zdaj nahajajo v Justinijanovem in Teodozijevem zakoniku, v vatikanskih ulomkih in Sirmondovi zbirki; marsikatero postavo sta nam ohranila tudi cerkvena pisatelja: Evzebij in »Sozomen.40 Iz teh zakonov se razvidi, kakošne so bile razmere med Konstantinom in krščanstvom. Konstantin stoji v krščanskem taboru. Iz njegovih postav veje krščanski duh. Konstantin sc je očividno prizadeval s svojimi postavami, «ne samo meščanskemu življenju, ampak tudi bistvu in duhu ljudstva samega vtisniti krščanski značaj».41 V istini dajejo Konstantinove postave cerkvi proste roke, pospešujejo vrednost ženskega spola, dihajo duh krščanske pravičnosti in človekoljubnosti ter prostomiselno goje umetnost in vedo.42 Iz Konstantinove pisarne je prišlo v teku let (306—337) mnogo krščanstvu neposredno in posredno ugodnih, oziroma pi'oti paganstvu naperjenih postav. Temelj in vogeljni kamen tem postavam je milanski edikt, katerega sta v Milanu (313) izdala Konstantin in Licinij kristijanom v prid. Ta vcle-važni edikt nam je ohranil Laktancij v latinskem izvirniku in Evzebij v grškem prevodu z nekoliko predrugačenim uvodom. V prvem delu tega edikta je izražena občna svoboda bogočastja in veroizpovedanja. «Ko sva midva, jaz, cesar Konstantin, in jaz, cesar Licinij, srečno prišla v Milan ter vse preudarila, kar pospešuje blagostanje in korist države, sva med drugimi v obče koristnimi naredbami ali marveč pred vsem tem to odredila, kar se tiče službo in češčenja božjega, namreč da dovoliva svobodo i kristijanom i vsem drugim, držati se tiste vere, katere hočejo, da je nam in vsem našim podanikom naklonjeno in milostljivo božanstvo, katerokoli si bodi.» 48 Iz teh besed je razvidno, da je Konstantin državniško-modro ravnal, ker ni samo kristijanom, ampak tudi paganom podelil svobodo veroizpovedanja in bogočastja. Konstantin namreč se je moral ozirati na pagana Licinija kot svojega zaveznika ter ni smel prezreti svojih paganskih podanikov, kadar je dajal krščanstvu nove pravice. Pagani so bili še vedno v večini nasproti kristijanom, in Konstantin se ni smel opirati samo na kristijane, ampak tudi na pagane se je moral ozirati, dokler ni ustanovil jedinovladarstva. V milanskem ediktu je dovolil Konstantin zlasti gojenje krščanskega bogočastja in veroizpovedanja. «Midva (Konstantin in Licinij) sva sklenila, da se nikomur ne sme odreči svoboda, krščansko vero si izvoliti in se je držati . . . Vsakdo, kdor hoče spoznavati krščansko vero, more to prosto in javno storiti . . . Kristijanom sva dovolila neomejeno svobodo glede zvr-ševanja njihove vere.» 44 V drugem delu imenovanega edikta določita Konstantin in Licinij, da se morajo shajališča kristijanov, to jo cerkve ali cerkveni prostori in za časa *" L. Seuffert, Constantins Gesetze und das Christenthum. Wllrzburg. 1891. S. 4. 41 Arendt, iiber Constantin d. Gr. und sein Verhältnis /.11111 Cliristentliiun in d. Tübinger tlieol. Qnartalschr. Iö84. III. S. 394. 42 Dr. Schaff, Geschichte der alten Kirche, S. 452. 43 Lact., d. 111. p. c. 48; Euseb., h. e. X. 5.: . . . omot 2 xi ico-i in~i ftetdrrj; . , . sujjisvec uvat SuvrjfKp. 41 Lact, de mort. persoc. c. 48: Nos liberam atque absolutem colendao religionis suae facnltatein iisdom cliristianis dedisse. preganjanja uplenjeno ccrkveno premoženje nemudoma in brezplačno nazaj dati skupnosti kristijanov; tisti, ki so cerkveno premoženje kupili ali za dar dobili, smejo od cesarske milosti zahtevati odškodnino. Da juridično važnost tega edikta za krščanstvo prav razumemo, nam je treba vedeti, na katero pravno stališče se je opiralo preganjanje kristijanov. To pravno stališče so tvarjale postave: postava Julijeva zaradi raz-žaljenja veličanstva, postave zoper nedovoljena društva in Marka Avrelija odlok zoper nove verske ločine in nova veroizpovedanja. Cezarjeva postava je pretila onemu, kateri se je pregrešil zoper rimski narod ali zoper njegovo varnost, to je zoper temeljne rimske naprave, s smrtno kaznijo ali z odvzetjem premoženja. Bogočastje pa je bila temeljna naprava rimske države. Kristijani, katerim je vest prepovedovala, udeleževati se paganskega bogočastja, so se mogli kaznovati na podlagi imenovane postave. Z bogočastjem je bilo v zvezi cesarjevo češčenje. Ako so sc kristijani branili, cesarju božjo čast izkazovati, pregrešili so so zoper Julijevo postavo. Isto tako jo bilo društveno zakonodajstvo sovražno kristijanom; nova društva brez državne potrditve so bila prepovedana. Kdor je brez državnega dovoljenja osnoval novo društvo, se je imel tiste kazni nadejati kakor oni, kateri se je pregrešil zoper Julijevo postavo. Kristijani, ki niso nikoli dobili od države dovoljenja za ustanovitev svojega društva, so vsled tega prišli večkrat v nasprotje z rimsko državo. Marka Avrelija odlok je ukazal kaznovati s pregnanstvom ono, kateri so tvarjali nove verske ločine ali uvajali nova veroizpovedanja. Ta odlok je bil naperjen zoper krščanstvo, novo veroizpovedanje. Kako se je tedaj vsled milanskega edikta izpremenilo pravno stališče nasproti kristijanom? Vsled milanskega edikta so izgubile kazenske določbe imenovanih postav nasproti kristijanom svojo prejšnjo veljavo. Kristijani, ki so smeli svobodno zvrševati krščansko bogočastje in veroizpovedanje, se niso smeli več kaznovati, ako so niso več udeleževali paganskega bogočastja in cesarjevega češčenja. Vsled milanskega edikta zvezo kristijanov niso bila več nedovoljena, ampak dovoljena društva; krščanskim občinam seje podelila lastnost juridično osebe, kar sc uže iz tega razvidi, da so se krščanskim občinam vrnila ugrabljena shajališča in posestva. Naposled je izgubil tudi Marka Avrelija odlok z ozirom na kristijane vso svojo veljavo.115 Milanski edikt so sledile druge krščanstvu ugodne postave, v prvi vrsti ono, katere se tičejo cerkve in njenih služabnikov. L. 313. jc pisal Konstantin Cecilijami, kartažanskemu škofu, da je ukazal blagajničarju pokrajine Afrike njemu (Cecilijami) izplačati vsoto pe-nezov; katero naj on (Cecilijan) po Hozijevem navodilu razdeli med služabnike «prave in najsvetejše katoliške vere.»10 V drugem pismu, naslovljenem na Anulina, upravitelja pokrajine Afrike, je Konstantin ukazal, da naj bodo vsi kleriki škofa Ceciiijana za vedno oproščeni vsega javnega službovanja, «da, se ne odtegnejo Bogu dolžni Seuffert, S. 5—8. 411 Euseb. li. e. X. (!. (Juandoquidotu placuit nobis, ut per omnos provincias Africao, Numidiao ot utriusque Mauretaniae certi« (jiiiijiisdjun legitimna ot Hnnctinsiinaa roligionin catlio-licao ministri« ad sumptus neeossarios aliquid praoberetur, littoras dodi ad 1 Irm im . . . oiquc significavi, ut. tor mille tolles Ttiae gravitati numerari curaret. Tu itnqne, ubi prnedictam quan-titatom acceperis, operam dabis, ut cunetis supra memoratis iuxta brevem ab ITosio ad te directum ea pecunia dividatur. službi, ampak da marveč brez vsakega nadlegovanja žive po svoji postavi; kajti iz tega, da služijo Bogu z vso unemo, izvira po mojem (Konstantinovem) nazoru za državo izredno velika korist.»47 Vsled tega klerikom ni bilo več treba davkov plačevati, no tlake delati in ne občinskih služb opravljati.48 Ko so pa krivoverci «vkljub podeljenim predpravicam» silili klerike k z vrše vanju javnih služb, je Konstantin 1. 313. odredil, da naj se klerikom v prihodnje prizanaša, na njih mesto pa naj se marveč drugi vzamejo, da opravljajo dotične službe.4’ Istega leta (313.) je Konstantin klerikom ponovil oproščenje javnih osebnih bremen ter isto tudi raztegnil na druge dele svoje države: «Oni, kateri posvetijo svojo versko službo češčenju Boga, to je oni, kateri se imenujejo kleriki, naj bodo oproščeni vseh opravil, da se vsled bogoropne zavisti nekaternikov ne odtegnejo božji službi.50 Ko so pagani silili «cerkvene može» k očiščevalnim daritvam, je Konstantin 1. 323. v obrambo onih, kateri služijo «najsvetejši postavi», odredil tepenje ali denarno kazen onim, ki bi nasprotovali njegovi naredbi.61 Konstantin je skrbel za blagor katoliške cerkve, katero je oprostil žitnega davka in doklade, kar imenuje Sozomen «zelo velik dokaz cesarjevega spoštovanja do vere», ter odkazal za vedno iz javnih dohodkov cerkvi in duhovščini gotovo vsoto/’2 Konstantin je dal 1 321. cerkvi pravico podedovan ja, katere poprej ni imela.63 V istem času (321) je Konstantin postavnim potom določil posvečevanje nedelje.61 Ta dan so morale počivati vse sodnijske obravnave, roko- 47 Etiseb. h. e. X. 7. Avo, Anulino carissime nobis . . . Quocirca cos homines, qui intra provinciam tihi er odi tam in Ecclesia catholica, cui Caecilianus praeest, linic sanctissimae religioni ministrant, quos clericos vocaro consueverunt, ah omnibus omnino pnblicis funotionibus immunes volumus conservari, no errore aliquo ant času sacrilego a cultu summae divi ni tat i debito abstrabantur, sed ut potius absque ulla inquiotudine propriae legi deserviant. Quippe bis summani venerationem divino numini exbibentibus maximnm inde emulomentum rei publicae videtur accedere. 48 L. Seuffert, Const. Ges. n. d. Christ. S. 8 f. 40 Cod. Th. 1. XVI. lit. II. 1.: Haereticorum faetione comperimus Ecclesiao catbolicae clericos ita vexari, ut nominationibus seu susceptionibus aliquibus, quas publicus mos exposcit, contra indulta sibi privilegia praegraventur. Ideo(iue placet, si quem tua gravitas invenerit, ita vexatum, eidein alium stirrogari et deinceps a supra dictae religionis bominibus buius modi iniurias prohiberi. 50 Cod. Tbeod. XVI. 2. 2. Imp. Const A. Octaviano Correctori Lucaniae et Bruttiorum. Qui divino onltui ministeria religionis impendunt, ipsav e?S t'ov ärcavra /p<5vc>v xopiav E?vat čvo(j.othTr7jv v/(j\rtv aystv 7:av:a; xa\ £Üy_ai<; xai Xtrai«; x'o D’aov fteparcEUEv. Cod. Th. II. 8. 1. delstvo se ni sinclo nobeno zvrševati; krščanski vojaki so imeli dovoljenje in čas, ravnati se po cerkveni zapovedi;65 le poljedelci so smeli večkrat tudi v nedelji opravljati potrebna dela,50 ravno tako je bilo ta dan dovoljeno oproščevanje sužnikov.r>7 Tudi je ukazal cesar svojim namestnikom, posvečevati dan Gospodov in dneve mučenikov/’8 Konstantin je povečal veljavo cerkve in njenih služabnikov s tem, da je podelil škofom sodnjo oblast tudi glede posvetnih prepornih zadev ter v tem oziru izdal dve postavi (318 in 333), kateri se zdaj nahajata v Sir-mondovi zbirki. I’o teh postavah je bilo stranki dovoljeno, pravdo tudi potem, ko se je bila uže začela pred državnim sodiščem, spraviti pred škofovo sodnijo. Škofovske sodbe so bile obvezne ter imele tisto pravno moč kakor državne. Škofom podeljena sodnja oblast je bila v zvezi z zapovedjo apostola Pavla,59 ki je opominjal kristijane, da naj svoje preporne zadeve ne razpravljajo pred paganskimi sodniki, ampak znotraj cerkvene občine. Tako je nastala navada, da so kristijani klicali na pomoč škofe kot posredovalce v prepornih rečeh. Tej navadi je dal Konstantin pravno moč ter tako škofovske sodbe povzdignil nad razsodbe in jih v isto vrsto postavil kakor sodnijske. «S tem, da se je prenesla sodnja oblast na škofe krščanskih občin, je doseglo krščanstvo izredno važno pridobitev: s tem je namreč rimska država pripoznala škofovsko oblast.» «Spoznavši krščanstvo, je prenovil Konstantin stare postave ter jim vtisnil sveto znamenje.*00 On smatra za nepravo, da se kaznujejo oni, kateri goje zaradi Boga devištvo in brezdetinstvo, ter odstrani dotično postavo,01 katera jo določevala, da tisti ne morejo dedovati, ki ostanejo po 25. letu še neoženjcni, iziinši naj-bližnje sorodnike; tudi so se zakonski, ki niso imeli otrok, vsled imenovane postave kaznovali s polovico dedščine. Konstantin je podelil deviškim in brezdetinskim osebam pravico, glede svojega premoženja tudi zoper postavna določila oporoko narediti.02 On, vzgled krščanske vzdržnosti,03 jo dal postave zoper nenravno in pregrešno življenje,01 ki bolj pokvari ljudstvo nego prostovoljna neoženjenost 65 Euseb. v. C. IV. 18; ora debito honore prosequebantur. r’9 Ad Cor. I. c. 6, 1—7. fi0 Euseb. v. C. IV. 26. Ik\ to oattoiepov (i.erapaXX harnspicibus re-quiretur et diligentissinio seriptnra collocta ad nostram scientiam referatnr . . . Serdicae. 84 Cod. Tli. IX. 16. 3. Eorum est scientia punienda et severissimis merito legibus vindi-canda, c(ui magicis accincti artilms aut contra hominum moliti salutem ant pudicos ad libidinem de flexisse animos detegentur. Nullis vero criminationibus implicanda sunt remedia humani» quaesita corporibus ant in agrestibus locis, ne maturis vindemiis metuerentur imbres ant rnentis grandinis lapidatione qua teren tur, innocenter adbibita suffragia, quibus non cuiusque salus aut existimatio laoderetur, sed quorum proficerent actus, ne divina munera et laboros hominum stornerentur. Aquileja. 318. 85 Soli . invieto . comiti. 80 II. Schiller, II. 207 ff.; Kraus, Koalencykl. der christl, Alterthiimer, Ari Miin/.on II. 433 f. Konstantin je namreč kmalu po zmagi nad Maksencijem začel odstranjevati s penezov paganska znamenja, katera je naj poprej nadomestil z nepristranskimi, niti pagane niti kristijane žalečimi znaki, na primer «srečna tihota», «previdnost cesarjev», «mir»;“7 toda uže zgodaj se je videl na Konstantinovih penezih Za trdno uverjen, da mu je pomagal Maksencija premagati krščanski Bog, se je Konstantin podal v naročje krščanstva nadejaje sc, da ga bodo novi Bog in kristijani tudi v prihodnje podpirali v boju s paganstvom. Ne dolgo po zmagi nad Maksencijem je dobil Konstantin zopet priliko, se prepričati o krščanski moči in zvestobi. Ko sc 1. 314. uname nova vojska, premaga Konstantin pod zastavo krščanskega Boga svojega prejšnjega zaveznika Licinija ter se iznova uveri, da mu stoji na strani novi Bog, s katerim sklene tem tesnejšo zvezo, čim bolj zmaguje v znamenju križa. Med Konstantinom in Licinijein sklenjeni mir ne traja dolgo. Nova vojska nastane. Licinij, ki se kaže očitnega sovražnika Križanega in preganjalca kristijanov, zaupa kakor v prvi, tako tudi v drugi vojski na stare bogove ter da podobe malikov pred seboj v boj nesti, dočim gre Konstantin, za gotovo pričakujoč pomoči od krščanskega Boga, pod zastavo rešilnega znamenja z vojsko nad svojega nasprotnika. Konstantin zopet premaga svojega nekdanjega bojnega tovariša in zaveznika na suhem pri Adrijanopolju, na morju pa s pomočjo svojega sina Krispa pri Gal ji polju. Zadnja bitka, bita pri Krizopolju blizu Kaleedona, se konča s popolnim porazom Licinijevim in s popolno zmago Konstantinovo (324).00 Ta zmaga ni ostala brez posledic; z njo sc začenja nova doba v Konstantinovem življenju in delovanju. V tej dobi se nam kaže Konstantin pobožnišega in bolj gorečega kristijana, kakor v drugi, v kateri so se sem ter tja še pojavljali sledovi njegovega nekdanjega paganstva. V tretji dobi pospešuje zmagonosni cesar krščanstvo bolj nego poprej ter bolj nego kedaj zatira paganstvo; kajti Konstantin je dobro vedel, da so mu po zadnji, odločilni zmagi nad Licinijem ni treba več toliko bati paganstva, kakor pred ustanovitvijo svojega jedinovladarstva; on je pa bil tudi do ccla prepričan, da ga je bil oni, pod kojega znamenjem je premagal vse svoje nasprotnike ter zjedinil razkosano rimsko cesarstvo pod svojim žezlom, izvolil svojim božjim služabnikom, kojega sveta dolžnost je ščitili kristijane in širiti novo vero. Meneč, da stoji v službi Naj višjega, zvršuje Konstantin vestno in mnogostransko svoj krščanski poklic do svojo zadnje uro. 87 «beatji tranquillitas», «providentia Augg.», «pax>. 88 Kraus. II. 228. 89 Socrates, liist.. eccl. I. 18. 90 Anonym. Valesii. nn. 14. 15 2(>. 27.; Kusel)., v. C. II. Iß. sq.; Zosiinus, II. 22. 26. tudi Kristusov imenoznak III. Doba. Konstantin stoji na višji stopinji krščanske popolnosti. i\Ie~a -raura Sk o ßaa-iXsiii foljJisX&'CSpo; In raoi Ta XptaTiavoiv a7teera illii ad fraudom com parata e sublimi ad solum deiecta sunt et aedificia ad hominos decipiendos constructa cum ipsis statuis ac daemonibus diruta sunt ac dissipata. 108 Euseb., v. C. III. 48. Totus denique sapientia Dei exaestuans urbem illam, i|uam appellatione nominis sui insignire decreverat, omni idolorum cultu usque adeo vacuam esse voluit, ut nusquam in illa falsorum numinum simulacra in templis colerentur, ac ne arae quidem victimarum cruore contaminatae nec hostiae igne consumptae vidorentur nee daemonum festivitates nec quidquam eorum, quae apud suporstitiosos vulgata sunt, ibidem agoretur. ,u8 Euseb , v. C. III. 54. Konstantin na obeh koncili stebrišča tu podobo «matere bogov», tam podobo «Sreče», rimske zaščitnice.»104 Toda vsled cesarjeve naredbe se imenovane malikovalske podobe niso smele častiti, tildi ni bilo dovoljeno, v imenovanih svetiščih paganskim božanstvom darovati ali cesarju podobe postavljati. Sveti Avguštin pravi, da sc v mestu, sezidanem od kristijana Konstantina, ni častilo nobeno svetišče in nobena podoba paganskili bogov.108 Kastor in Poluk sta stala ob hipodromu zaradi svojo umetelne vrednosti in kot znamenje konje-krotilcev, katera so pustili tudi poznejši krščanski cesarji stati na dotičnem mestu. Istotako so izgubili svoj prvotni paganski pomen: delfski trinožnik z Apolonovo podobo in boginji «mati bogov» in «Sreča», kojili prvi je stal na odkazanem mu prostoru le zaradi umetelno vrednosti in kot predmet zaničevanja ali radovednega gledanja. Mati bogov se je izpremenila v podobo moleče osebe s kvišku povzdignjenima rokama, poprej na dveh levih slonečima, katera leva jima je pa poznejo odvzel Konstantin. «Sreča» ni bila več boginja, ampak le simbol one sreče, ki ima svoj izvor v krščanskem Bogu.106 Zato je imel pozlačeni kip, Konstantina predstavljajoč, ki seje vozil vsako leto na dan mestnega blagoslovljenja v slovesnem izprevodu po Kon-stantinopolju in pred katerim je moral cesar vstati ter so spoštljivo obnašati, tudi znamenje križa, ki se je svetilo na čelu «Sreče».107 Kakor so bila navidezna paganska svetišča v Konstantinopolju le mesto kraseča poslopja, tako je imelo tudi svetišče, katero je Konstantin liispe-latskemu svečeništvu dovolil zidati flavijskemu rodu v čast, le namen, slaviti flavijski rod. Tudi je bilo izrecno prepovedano, v tem svetišču obhajati pa-gansko bogočastje, kakor se to razvidi iz napisa umbrijskega mesta «His-pellum» (Spella).108 Konstantin je obrnil svojo pozornost tudi na drug sad paganskega drevesa.10“ Bila je stara paganska navada, da so se ujetniki ali hudodelci, redko kedaj prostovoljci, urili v borenju ter se v gledališču med seboj ali z divjimi živalimi borili. Strastno je ljubilo ljudstvo borilske igre ter kazalo živahno zanimanje, kadar je moglo v dvoboju podleglemu podariti življenje ali ga obsoditi na smrt. Ljudje so se vedno bolj veselili, videti v gledališču tekočo borilčevo kri, pri tem pa so v sebi tudi zadušili vsak človeški čut. Plinij pripoveduje, da sc je tudi pripetilo, da so je pila kri v gledališču padlih borilcev. Cerkev si je mnogo prizadevala, odpraviti borilske igre, tor ostro postopala z onimi, kateri so se vkljub svojemu izpreobrnjenju predrznih gledati imenovane igre. Kdor se je v tem oziru pregrešil, tega je cerkev smatrala za verskega odpadnika. Tertulijan govori v imenu svojega časa: «Vernik pogine, ako zaide v gledališče besnega dirjanja ali borilčeve krvi».110 I0< Zosimus, liist. nov. II. 31. 105 Augustinus, de civitiite Dei V. 24 «sine aliquo daoinonum templo simulacroque » 100 «Victoria a Deo datur», cfr. Grisar Innsbr, Zeitschr. f Tlieol. 1882, S. 696. 107 Cbronicon pascliale ad annum 330. J. Burckliardt, S. 469. 108 Napis umbrijskega mesta: «Ne aedes nostro nomini dedicata cuiusquain contagiosae superstitionis fraudibus polliiatur.» Cfr. Mommsen, Bor. der Herl. Ges. d. Wiss. 1850. S. 199 f.; Uenzen, III. Bd. Orelli n. 5580. 1011 Fr. Lilbker, Reallexikon des dass. Altertli. 1891. S 477 f.; Kraus Realencyklop. der Christi. Altertli Art. v. A. de Waal II. 605. 110 Tertullian, do pudicitia: Perit lidolis elapsus in spectaculum qundrigarii furoris et gladiatorii cruoris. cf. 1. do spectaculis Da si je cerkev izobdovala111 borilce in zastavne dirjalce, so se vendar borilske igre ohranile tudi še v prvih letih Konstantinove vlade; kajti Konstantin je imel navado, otroške roparje obsoditi na borilske igre tako, da so se z mečem umorili, prodno so se mogli braniti113. Pozneje pa je odstranil cesar, daje v tem oziru ugodil cerkvi, nenravno in nečloveško ljudsko razveseljevanje z besedami: «Krvave igre za časa državljanskega in domačega miru ne ugajajo. Mi prepovedujemo popolnoma borilske boje. Tisti, kateri so vsled svojega prestopka navadno zaslužili ta položaj in to obsodbo, naj raji služijo v rudnikih, da prestanejo brez krvoprolitja kazen za svoje pregrehe.»118 Konstantin, ki je z vso strogostjo postopal proti nenravnosti, je odstranil tudi svečenike «Androgine», ki so menili z nenravnostjo častiti reko Nil.114 Vsled Konstantinovega postopanja proti paganstvu so prišli «Grki», to je pagani, do spoznanja,115 in velika število se jih je podalo v naročje krščanstva. In niso se kesali, kateri so prestopili h krščanstvu; kajti Konstantin se je na mnogovrsten način hvaležnega skazal onim, kateri so se odpovedali paganstvu. Tako je na primer dobil trg Gaza, ki je prestopil h krščanstvu, mestno pravice in častno ime cesarjeve sestre «Konstancije».110 Mesto v pokrajini Feniciji, ki je podobe malikov izročilo ognju ter se pridružilo veri Križanega, se je odslej imenovalo po cesarju «Konstantine.»“7 Motili bi se pa, ako bi trdili, da je Konstantin v tretji dobi zatrl paganstvo s korenino vred, kajti tudi gorečemu kristijanu in mogočnemu cesarju Kon- 111 Concil. Arelat. 314 can. III.: de bis, qui arma proiiciunt in pace, placuit abstineri eos a communione; can. IV : de agitatoribns, qui fideles sunt, placuit eos, quamdiu agitant, a coimimnione separari. Synodus Elvirensis 305 aut 306 can. 62: Si aitriga aut pantomimus credero voluerint, placuit, ut prius artibus suis renuntient, et tune denmm suscipiantur ita, ut ulterius ad ea non revertantur; qui si facere contra interdictum tentaverint, proiieiantur ab ecclesia. 118 Migne VIII. 127.: . . . liber anteni sub hac forma in ludum detur gladiatorium, ut, antequam aliquid faciat, quo se defendore possit, gladio consumatur. 111 Cod. Theod. XV, 12, 1. De gladiatoribus: Cruenta spectacula in otio civili et domestica quiete non placent. Quapropter pui omnino gladiatores esse prohibemus, eos, qui forte delietorum causa liane conditioneni atque sententiam mereri consueverant, metallo magis facies inservire, ut sine san-guine suoruin scelerum poenas agnoscant. Beryto. 325. Euseb. v. C IV, 25.: Hinc est, quod crebris legibus et constitutionibus interdixit omnibus, ne siinulacris sacrificarent, no vates curiose consulerent neve simulaera erigeront, postremo, ne cruentis gladiatorum spectalis urbes contaminarent. Socrates, I. 18.: ratüst Ta (j.ovo|iiy_:a. Soz. I. 8.: rcj.pa že tote 7tpfurov »1 Trov uuvouiy fov ^xwXüär, {Wa, 111 Euseb. v. C. IV. 26.: «Curnque Aegyptii et Alexandrini fiuvium suum ministerio quorumdam hominum effeminatorum colere consuevissent, lex quoque ad eos data est, nt omnis androgynorum natio tanquam adultorina o medio tollerotur.» 116 Euseb., v. C III. 57.: «Itaque quotquot antea superstitioso daemonum cultui addicti fuerant, cum errorem suum confutatum oculis suis viderent et omnium ubique templorum ac simulacrorum vastitatem intuerontur, alii ad salutarem Christi doctrinam se conferebant, alii, licet idem facere nollent, maiorum tarnen caeremonias ut pote vanas atque inanes condemnabant et, quos antea pro diis babuissent, deridebant. uo Euseb., v. C IV. 28.: Jam tum siquidem in Palaestina urbs Constantia salutarem religionom amplexa tum a Deo tum ab imperatoro sunimi honoris praerogativa decorabatur. Nam et civitas nomen accopit, cum antea victis esset., et pristinum nomen cum praestantiore religiosissimae videlicet sororis principis commutavit. 117 Euseb, v. C. IV. 39.: «Idem quoque pluribus in locis factitatiun. Verbi gratia in urbe quadam I’hoenices, quae imperatoris nomine appellatur: cuius incolae coniectis in ignem innumerabilibus siinulacris salutarem religionem amplexi sunt. Sed et in reliquis provinciis innumori confertim ad salutarem Dei cognitionem sese transferentes per urbes et agros varia simulacra ex omnis generis materia fabrefacta, quae prius pro sacris habuerant, aboleverunt, templa eorum ac delubra in immensam altitudinem sublata nullo iubente destruxerunt. stantinu ni bilo lahko mogoče, globoko ukoreninjeno pagansko drevo posekati na jeden mahljej ; zato je le bolj polagoma zatiral pagansko vero ter le iz državozirnih namenov ni pretrgal tudi v zadnjih letih svojega življenja vsake zveze s paganstvom. Razumno in državniško-modro je tudi ravnal, da je i v svojih zadnjih letih občeval z imenitnejšimi pagani, — na primer z uplivnim novoplatoničnim modrijanom Sopatrom, katerega se je baje tudi poslužil kot telesta (posvečevalca) pri blagoslovljenju nove prestolnice, da je daljo tudi društvom paganskih duhovnikov podelil nekatere pravice ter tako tudi posredno s pomočjo paganskih velemož in svečenikov uplival na ostalo paganstvo, ne da bi bil popolnoma zatrl staro pagansko vero. «Konstantinovo postopanje napram paganstvu mora v istini (vsakoga) napolniti s spoštovanjem do moža, in pri tem se komaj da prikriti bistvo pristno krščanskega duha. Moč je bila njegova in na vsak način gotova in dobro utrjena; mogel bi bil zatreti paganstvo, in okolščine so mu obetale boljši uspeh, kakor njegovim prednikom pri zatiranju krščanstva, toda on je hotel duhu nove vere pustiti zmago, kojo bi mu bilo tako lahko moglo dobiti njegovo orožje in njegova moč.» 118 Konstantin, ki je prepovedal pagansko bogočastje ter uničeval podobe in svetišča starih bogov in boginj, kot kristijan in ustanovitelj krščanske države ni maral za stari paganski Rim, ustanovil je marveč novo krščansko prestolnico, razširjal stare in zidal nove cerkve ter z vso unemo skrbel za krščansko bogočastje. Dolgo premišljujoč, kje naj bi sezidal novi Rim, na azijskih ali evropskih tleh, se je Konstantin konečno odločil za velevažno ob «zlatem rogu» ležeče mesto, kjer je na tleh starega Bizanca ustanovil novo krščansko prestolnico. Novemu Rimu Konstantin ni hotel dati paganskega imena «Flora» ali «An-tlmsa», kakor trdi Burckhardt v svoji uže zgoraj imenovani knjigi, marveč je novo prestolnico imenoval po svojem imenu Konstantinopolj (Constanti-nopolis), to je Konstantinovo mesto, jo dal (11. majnika 330) blagosloviti po krščanskem obredu ter jo okrasil s krščanskimi spomeniki. Tako je podelil krščanski cesar novoustanovljeni prestolnici krščanski značaj. «Novoustanovljeno mesto je bilo,» pravi Sozomen, «Kristovo mesto.» 1,0 Kristusu je izročil cesar svojo novo prestolnico. Na carigrajskem trgu je stal steber iz porfira s Konstantinovo podobo, ki je v desnici držala veliko zlato jabolko z napisom, bodrečim k molitvi: «Tebi, Kriste, o Bog, izročam to mesto.» ,!i0 V tej podobi so oili uže izza Konstantinovega časa tudi skriti deli sv. Križa.1121 Na carigrajskem trgu je dal Konstantin postaviti podobi «dobrega pastirja» in Daniela z levi v jami vred.123 Cesarjeva palača je bila polna svetih znamenj. Nad njenim vhodom je bil naslikan cesar; nad njegovo glavo se je videlo znamenje odrešenja, pod njegovima nogama pa je bila podoba zmaja, sovražnika človeškega rodu.14,1 118 Arendt, S. 411. 113 Sozom., h. e. II. 3. oiad Ttva veoTtay^ ypiazoü z6Xiv. Cf. et. Zos., II. 30. Anonym. Val. n. 30. 120 Nicepliorus Callisti, VII. 49.: Zoi, Xpiat^, m ik(5;> 7tapaai)irj[At trjv ira’j'a-n) -rij |jir(Tj>utix auvetvat . . . ävEiXe. S Hieronymi interpretntio Chronic. Euseb. Graec. Frag.: KiDVcruarvo; Kpi;itov tov 'Stov ui'ov Kaiaapa ovca zal 8iaj3Xr)8^v:a aü-o) ävEiXe. Fr. et. Manso, Leben Const. d. Gr. 54. Migne tom. 27. 163 Zos., II. 29. Vita sancti Ortemii Joliannis monacbi. 1,4 Versio Hieronym.: Crispus . . . et Licinius . . . crudelissime interficiuntur. 166 W. KiSlling, II. 5. I5r’ Zos. II. 29.: iXprjzo Sl čzi xal rcit; rtaTptot? tjooT? ... xal (j.ivt£aiv imiSvo. Glede teh besed piäe Sozomen (b. e. I. 5) med drugim to-le: Verum haec mihi videntur esse conficta abillis, qui christianam religionem vituperare študent. stvu, ker je bil zatajil svojega Gospodu.1” Daje bil Konstantin vkljub zgoraj imenovanim umorom veren in goreč kristijan, o tem s vedoči med drugim tudi njegovo zasebno življenje. Konstantin je javno in tajno, doma in v šotoru gojil krščansko pobožnost, ki je imela svoje korenike v dnu njegovega srca, ter je izredno češčenje izkazoval svojemu odrešeniku. «Spoznaval je vedno pred vsem svetom prostodušno Kristusa, božjega sina, ter se ni sramoval blagotvornega imena; marveč se je z njim ponašal v dejanju tako, da ga je v tem oziru vsakdo spoznal; kajti zdaj je zaznamljal svoje čelo z znamenjem odrešenja, zdaj je kazal s ponosom nanj kot na znak, v katerem je zmagal.158 V pismu, katero je poslal glede kristijanov perzijskemu kralju Saporju, pravi Konstantin: «Jaz priznavam, da častim tega Boga z neumrljivim spominom; jaz ga spoštujem s čistim in neomadeževanim mišljenjem, kakor stoluje v nebesih; pred njim poklekujem ter ga molim, pri tem se pa ogibljem vse nagnusne daritvine krvi in zoperne, ostudne daritvine vonjave».15“ O Konstantinovi molitvi in pobožnosti nam pripoveduje Evzebij : «On sam (Konstantin) je molil prav iskrcnovk Rogu ter ukazal tudi cerkvenim predstojnikom, zanj molitve opravljati. Še častitljivejši bi se ti bil zdel cesar, ako bi ga bil videl, kako je v svoji palači napravil Bogu nekako cerkev. Glede gorečnosti je prekašal vse, ki so bili udje one cerkve. On je vzel v roko sveto pismo ter v svojem duhu premišljeval od Boga navdihnjene govore; na to je opravil s prebivalci cesarske palače predpisane molitve . . . Vsak dan ob določeni uri se je zaprl (Konstantin), kakor da bi se udeleževal svetih skrivnostij, v najnotranjiše sobe svoje palače ter tukaj sam občeval z Bogom, na kolenih v iskreni molitvi ponižno proseč, kar mu je bilo potrebno.»100 Ko se je Konstantin vojskoval z Licinijem, jo-prebival v križu podobnem šatoru, v katerem se je postil in molil; in ko mu je pretila vojska s Perzijani (336), je dal narediti cerkvi podoben šotor ter za opravljanje božje službe odredil duhovnike in škofe.101 Od tod izvira navada, piše Sozomen, da je imela vsaka rimska legija s seboj šotor, v katerem so opravljali božjo službo duhovniki in diakoni.1112 Izmed tedenskih dnij je Konstantin najbolj častil petek, ker je ta dan umrl Kristus na križu, in nedeljo, ker je ta dan Odrešenik od mrtvih vstal, «kajti prav zelo je častil božji križ zaradi zmag, ki si jih je z njim priboril v bitkah, kakor tudi zaradi prikazni, ki se mu je bila razodela». To zasebno češčenje križa je dalo povod, da je Konstantin odpravil smrtno kazen na križu.108 157 W. Kölling I. 66, 67. 158 Euseb., v. C. III. 2.: Quippe illo cum oinni fiducia ac libertate Christum Dei cunctis perpetuo praedicavit noc salu tari vocalmlo conseri erubuit. Verum ob eam rem seso inagnopere efferens omnibus se noscendum exhibuit; dum nune «[uidem salutari signo vultum consignat nune triumpbali gloriatur tropaoo. 150 Euseb,, v. C. IV. 9. 10. Shapur II. 309—380. 160 Euseb,, v. C. IV. 14. 17. 22. 16' Euseb., v. C. II. 12. 14- IV. 6. 102 Soz. I. 8.: ... in palatio eeelesiam aedificavit; et quotios ad bellum proficiscoretur, tabernaculum ad ecclesiae similitudinem fabricatum circumferre consueverat, ita ut ne quidem in solitudine oonstitutus tarn ipso, quam exereitus eins sacra aede careret, in qua Demn laudare ac preces fundeie et sacra mysteria percipere possent. Sequebantur enim sacordot.es ot diaconi tabernaculo assistontes, qui iuxta ecclesiae ritum eiusmodi oflicia obirent. Atquo ex eo tempore Komanorum legiones, quae nunc numeri vocantur, singulao proprium sibi tabernaculum facere coeporunt et sacerdotos ac diaeonos proprios ac peculiaros habere. 163 Euseb., v. C. IV. 18. 23. de laudib. Const. c. 9. Sozom., h. o. 1. 8: Ac Dominicum <|iiidem diem ideo honoravit, quod Christus eo die a mortuis surrexissot; diom vero, qui sabbatum Kako zelo je častil Križanega, je pokazal Konstantin takrat, kadar je obhajal Veliko noč. Ta čas je cesar s svojimi prebdel noč v molitvi ter vigilijo svetega dneva izpremenil v dnevno svetlobo. Dal je namreč po celem mestu prižgati voščene sveče, ki so svetile za časa nočnih molitev. Kadar je napočilo jutro, je Konstantin v spomin dobrotljivega, trpečega Vzveličarja odprl svojo milodarno desnico ter razdelil bogata darila.164 To Konstantinovo navado, o Veliki noči uboge počastiti in obdariti, posnemajo še zdaj krščanski knezi, katerim je prvi krščanski cesar v marsikaterem oziru posnemanja vreden vzgled krščanskega vladarja. Konstantin je z radostjo poslušal nauke in govore o svojem Bogu. Ko mu je Evzebij Pamfil poslal velikonočen govor, ga je z veseljem čital ter ga (govor) tudi drugim priporočil, zajedno pa škofa prosil, naj ga še dalje razveseljuje z darovi svoje svete vede.166 Isti Evzebij je nekoč predaval v cesarjevi palači o svetem grobu Vzve-ličarjevem. Kakor drugi, tako je tudi cesar to predavanje stoje poslušal ter ni hotel ugoditi škofu, Iti ga je prosil, naj sede, ter pristavil besede: Ni prav, razlaganje božjih resnic z malomarnim vedenjem poslušati.166 Konstantin, ki je rad čital Evzebijeve spise in spoštljivo poslušal škofovo govore, je tudi sam rad razpravljal o božjih resnicah in naukih. Kadar je cesar govoril o bogoslovju, je stal po koncu. Njegovo obličje je bilo tedaj mirno, njegov glas tih in zdelo se je, da hoče z vso spoštljivostjo svoje slušatelje navdihniti z božjim naukom.167 Konstantinovo modroslovno raz-motrivanje verskih predmetov na nicejskem cerkvenem zboru označuje Sokrat z besedami: «Naš zelo modri in pobožni kralj je tako modroval.»168 Cesar ni samo govoril, on je tudi rad pisal o bogoslovnih predmetih ter se je vedno, kadar mu je to čas pripuščal, po dnevu in semtertja tudi po noči pečal z bogoslovnimi vedami. «Vedno je čital ali pisal ali premišljeval», pravi S. Avr. Viktor160 o cesarju Konstantinu, ki je vsled tega zaslovel kot krščanski pisatelj in govornik.170 Konstantin je dal svoje latinske razprave po drugi osebi prevesti na grški jezik, da si je bil tudi sam vešč grščine.171 V svojih govorih cesar navadno razpravlja o ničevosti mnogoboštva, jednem Bogu, imtecedit, eo quod Christus crucifixus tum fuisset. Crucem onim divinam maximo cultu veneratua est tum ob vietorias, quas eius opo retulerat in proeliis adversus hostes, tum ob signum, quod do illa ostonsum ipsi divinitus fuerat. Denique supplicium crucis, quod apud Komanos antea erat usitatum, lege lata sustulit. 164 Euseb., v. C. IV. 22.: Sacram autem vigiliam in diurnum splendorom converterat accensis tota urbe cereorum quibusdam coluinnis per eos, quibus id operis erat iniunctum Lampades quoque accensae cuncta passim loca illustrabant adeo, ut haoe mystica vigilia quovis vol splendidissimo die splendidior redderetur. Siinul vero ac dies illuxerat, Servatoris nostri beneficentiam imitari studens universis gentibus, provinciis ac populiš largam manum porrigebat opulentissima donans omnibus munera. IV. 67.: Aderat iam magna paschalis festi solemnitas, in qua imperator vota Deo porsolvons una cum coteris pernoctavit. 1115 Euseb., v. C. IV 34. 35. 166 Euseb.. v. C. IV. 33.: Nobis (Eusebio) rursus, ut, sederet, supplicantibus, ipse obluctans benigne persuadobat, cum nunc quidem diceret nefas esse, ubi de Deo instituta sit disputatio, remisse ac molliter auscultare . . . «Pium onim ac religiosum est,» inavega krščanstva ter da se je zadnji čas svojega življenja udal krivoverstvu.177 Temu mnenju nasprotuje zgodovina. Konstantin je imel vero pravoverne krščanske cerkve in pravovernih cerkvenih očetov. Konstantinovo pravoverstvo se spozna iz njegovih govorov in spisov, kakor tudi iz poročil krščanskih pisateljev. Konstantinu sta služila kot vira božjega razodenja, iz katerih je zajemal večne resnice in nauke pravoverne cerkve, sv. pismo in ustno izročilo.178 Takoj po razodenju nebne prikazni je začel cesar marljivo čitati sv. pismo ter poklical k sebi škofe kot svoje spremljevalce in svetovalce, ki so svojega cesarskega prijatelja tudi poučevali v krščanskih resnicah.179 Ti škofje so bili pravoverni služabniki božji; izmed njih nam je posebno omeniti španskega škofa Hozija, ki je užc v prvem časrt cesarjevega izpreobrnjenja prišel iz Kordobe na Konstantinov dvor; pozneje se je pridružil Konstantinovemu spremstvu med drugimi tudi 172 Euseb., v. C. IV. 32.: Ex his orationibus Graeco sermone transi atis exempli gratia unain huic operi subiciam, quam ille (Const.) «ad sanefcorum coetum» (tT7jp) ßsßoüXETai zl xai Ta uaAwea ei; toXXoo; te xa\ 8ta) Na bradlji: opirkanje, oporno skakljanje, vesa in v njej vrtenje okrog široke osi, vesa na zgornjih lehteh, razkrečili in stranski sedi, tudi v pomikanju, kolebanje v opori, odskoki pred in za rokami, c) Na konju: ježni, obratni in stranski vsedi, prečepni. odbočni, okretni in razkrečili skoki, d) Skakanje čez kozla. ^Prosto skakanje na višino in daljavo, f) Na krogih: vaje v stegnjeni in skrčeni vesi, nihanje, odskoki in podkolcbni preskok, vaje v opori. g) Na drogu: jednostavne oblike v vesi, v opori in kolebu, vskolebi, odkolebi in obgoni, podkolebni preskok. Udeležba: 1894/95 v I. polletju 30 -j- 38, v II. polletju 44 -|- 45 učencev; 1895/9(i v I. polletju 20 -}- 39, v II. polletju 29 -|- 54 učencev. 5. Petje. V tem predmetu so se poučevali začetniki v I. tečaju (2 uri n. t.) posebej, ostali pevei pa skupno z učenci t. višje gimnazije (4 ure n. t.) nastopnim načinom : I. tečaj (deški glasovi, 1. oddelek 2 uri na teden, 2. oddelek 1 uro n. t., moški glasovi 1 uro n. t.). Predmet temu tečaju so bili temelji petja do vštetih durovih načinov v zvezi z zgodovinskimi podatki o razvoju glasbe; poleg tega vaje v jedno- in večglasnem petju na podlagi Poerstorjeve «pevske šole», v kateri služi vsem notnim vajam metoda po številkah kot naravni pripomoček. Udeležba: 1894/95 v I. polletju 44, v II. polletju 42 učencev; 1895/9G v I. polletju 31, v II. polletju 23 učencev. II. tečaj (mešani zbor 1 uro n. t., izmed njega jeden oddelek kot cerkveni zbor, 1 uro n. t.). V tem tečaju so se prepevale pesni in zbori cerkvenega in posvetnega značaja; razven tega so se razpravljali molovi in ponavljali durovi načini. Udeležba: 1894/95 v I. polletju 30, v II. polletju 24 učencev; 1895/9(3 v I. polletju 26, v II. polletju 23 učencev. Glasbe se je učilo več učencev v šoli «Glasbene Matice«. služile pouku v obveznih predmetih v obeh šolskih letih. Ph C 6C N N2 C E © £ O rt J k» o £ • ■£» 6 a, 5 a> o O Ä — O >a> -3 .* ec ^ s -s 0,1 £ O Ph 2 ^ >S ^ c§ >o fl <±> s o ~ E c s * .2 2 a & g * « .2, N 3 ■r> o Z. 3 s £ 'S a M o g r* -3 E o .2 » -* fe T >35 « M * n *< feb O U S M I * >S w H 3 & u o ö i3 ® « Nfl fl - ^ ^ rt O © A « t» io g ^ ,® « W w c CÖ J N * d „3 1-g i-s-3- «S-g S B | g J c® m -> ^ O & bJD rt o <13 o O ■SJ C/J . s. rt s h N 'S en rX O) o) J "rt O 08 M CII OŽ T C HH CC O > >{J in — a) O» <-* I 'S J H o jz o s S >o S * O — O *™ I^5 s s a s ■ --g S 2 ir O h .S O „u; r-, M C c» rt o) rt 'S. •* S .5 ■SL — |-s k o a 5 • n S rt h-i o jo 'ZJ ^ bij ^ rt u CS3 ^ ~ G rt O Eh CO rt 2 .r^ '5 H a I >>S C/2 O PÜJ rt ^5 | M ~ (n »J H ^5 * Q rO ,. v~ h , «O +J ,( jI'O b. rt r 51 .1 ^ 0 rt i3 'oj i O i ti : o c ! ce w5 r^S ^ OJ •4 rt >—i rt rt ^ .3 - 5 c« *~l rO c X a? .. - P- co a) rt *5P 0) fco T N ^ ° rt ^ -m k*" rt oj h •* ^ . CA2 rt o ^2 ^ ^>ö m c *5 -3 fl -t co w C rtJ< aJOOrHC^^ B lO ’ s s *2 rt rt .S ^ '• ^0 bi • rt bD 03 bi OJ 3 ►J Ä O rt a> fl u o o c3 0) rt O *“' 55 > o S ^ 'ß > 00 rt i' o S « S £ M J ■§ ^ 'c. S “ da - H ^ rt P __T J c_j s « » H ca s ^ g t> 3 -*-■ (Ji ~ P ''M 3 -S .2 1-1 § § «3 > Q rt . ~ o . b. a 1^3 5 JSllI-S: S s ^ s is" _ -K E S)M C js b>4 p = r>' ® S ® 2 'S t£ “ S« ® I * -° 5* g B € — rt a P ••* b £ *s © !-* i« » i- «a S rt O rt Ul ä x> c •—• tfl rt . x HJ 4g a 1894/95. 1895'96. 1894/95. 1895/96. IV. Prebrana tvarina iz latinskih klasikov.1 III. a. razred. Cornelius Nepos: Miltiades, Themistoeles, Aristides, Pausanias, Cimon, Lysander, Thrasybulus; Conon (privatno berilo). III. b. razred. Cornelius Nepos: Miltiades, Thcmistocles, Aristides, Pausanias, Cimon, Lysander, Thrasybulus, Conon. IV. a. razred. Caesaris comraent. de bell. gall. üb. I.; lib. II. (privatno berilo). IV. b. razred. Caesaris comment. de bell. gall. lib. I.; lib. 11. (privatno berilo). III. a. razred. Cornelius Nepos: Miltiades, Themistoeles, Pausanias, Cimon, Thrasybulus, Epaminondas, Hannibal, Hamilear. III. b. razred. Cornelius Nepos: Miltiades, Themistoeles, Aristides, Epaminondas, Pelopidas, Lysander, Hamilear, Hannibal. IV. a. razred. Caesaris commeut.de bell. gall. lib. 1, IV.; lib. II. (privatno berilo). — Ovid. metamorph.: Quattuor aetates. IV. b. razred. Caesaris comment. de bell. gall. lib. I., II.; lib. III. in lib. IV., c. 20—38 (privatno berilo). — Ovid. metamorph.: Quattuor aetates. V. Učila. I. Gimnazijska knjižnica, in sicer: 1) Učiteljska knjižnica (katero je oskrboval v šolskem letu 1894/95. namestili učitelj Ant. Štritof, v šolskem letu 1895/96. pa prof. dr. L. Požar) se je pomnožila v prvem letu za 65 del, v drugem pa za 115 del v 148 zvezkih in 53 snopičih: a) Po nakupu: «) Časopisov in zbornikov: Verordnungsblatt für den Dienstbereich des k. k. Minist, f. C. u. ü., 1895. — Zeitschrift f. d. österr. Gymn., 1895. — V. Jagid, Archiv f. slav. Philologie, XVI. Bd., 1894. — A. Mayer-Wyde, Österr.-ung. Revue. Neue Folge, Bd. XVI u. XVII. — Mittheilungen der k. k. geograph. Gesellschaft in Wien, Bd. XXXVIII (1895). — Mittheilungen des Musealvereines f. Krain, 1894.— Izvestja muzejskega društva za Kranjsko, 1894. — Argo, Zeitschrift f. krain. Landeskunde, herausg. v. Prof. Alf. Müllner, 1894. — Ljubljanski Zvon, I. 1894. — Letopis «Matice Slovenske» za 1. 1895. Verordnungsblatt f. d. Dienstboreich des k k. Minist, f. C. u. U., 1896. — Zeitschrift f. österr. Gymn., 1896. — V. Jagič, Archiv f. slav. Philologie, XVII. Bd., 1895. — A. Mayer-Wyde, Österr.-ung. Kevne, Bd. XVIII und XIX. — Mittheilungen der k. k. geograph. Gesellschaft in Wien, Bd. XXXIX (1896). — Mitteilungen des Musealvereines f. Krain, 1895. — Izvestja muzejskega društva za Kranjsko, 1895. — Ljub- 1 Zaradi potresa (14. IV, 1895) in njegovih nasledkov: prezgodnjega sklepa šolskoga leta 1894/95. in ponaučevanja zaostalo snovi v šolskem lotu 1895/96. so je moglo v obeh letih manj tvarine prebrati nego navadno. Ijanski /von, 1895. — Doni in svet, ilustr. list za leposlovje in zuanstvo. VII. 1., 1894. — Letopis «Matice Slovenske» za 1. 1895. fi) Knjig: Special-Ortsropertorium v. Kärnten, 1894, —Special-Ortsrepertorium 1894/95. v. Krain, 1894. — Moritz Heine, Deutsches Wörterbuch (25 sešitkov), 1894. ____________________ Preller, Griech. Mythologie, I. Bd., 4. Auflage, 1894. — Peppmüller u. Hahn, Register zu Bergks griech. Literaturgesch., 1894. — Stowasser, lat.-deutsches Schulwörterbuch, 1894.' — Oesterr.-ung. Monarchie in Wort u. Bild, Lieferung 206—231. ___________________ Weisungen zur Führung des Schulamtes an den Gynm. iii Oesterr., 2. Aufl., 1895. — J. Lapajne, Krško in Krčani, 1894. — Fr. Levee, Levstikovi zbrani spisi, 5 zvez., 1895. Dr. Fr. Kos, Doneski k zgodovini Škofje Loke, 1894. — Dr. K. Glaser, Zgodovina slovenskega slovstva, 1. zv, 1894. — Fr. Levec, Knezova knjižnica, 1. zv., 1894. — Maks Pleteršnik, slov.-ncmški slovar, zv. 13. — 21. Müller, Handbuch der classischen Alterthumswissenschaft, 6 zvez. — Österr.-ung. 1H95/96. Monarchie m Wort und Bild, Lieferung 232 — 255. — Dr. Liebmann , Stottern und Stammeln, 1895. Meister, Die Mimiamben des Herondas, 1893. — Crusius, Die Mimiambcn des Herondas, 1893. — Gude, Erläuterungen deutscher Dichtungen, 5 zvez., 1891—93. — Heyne, Deutsches Wörterbuch (zadnjih 5 sešitkov), 1895 — Wackernagl, Poetik, Rhetorik u. Stilistik, 1888. — Vaniček, Griech.-lat. etymolog. Wörterbuch, 2 zvez, 1877. — Hutli, Ausführliches orthographisches Wörterbuch der deutschen Sprache, 1894. — Shakespeares dramat. Werke, übersetzt von Willi, v. Schlegel u L. 1 icck, 9 zvez. 1853 —1855. — J. Scherr, Illustrierte Geschichte der Weltliteratur, 9. Aufl. Für Laibach (herausg. v. der Genossenschaft der bildenden Künstler in Wien), 1895. — Leehner, Schule u. Jugendspiel, 1896. — Gum-plowicz, Österreichische Reichsgeschichte, 1896. — Übersetzungen griech. u. römisch. Classiker (raznih prelagateljev), 15 del v 28. zvezkih. — Pleteršnik, Wolfov slov -nemški slovar (poslednji 4 sešitki), 1895. — Dr. Lampe, Zgodbe sv. pisma, 1. in 2. snopič, 1894 in 1895. — Fr. Dular, Umna živinoreja, II. knjiga, 1895. ____________________ Dr. K. Glaser, Zgodovina slov. slovstva, 2. zvez., 1895. — Zabavna knjižnica «Matice Slovenske», IX zvez., 1895. — Fr. Levcc, Knezova knjižnica, H. zvez., 1895.___________ Dr. Strekelj. Slovenske narodne pesmi, I. del, 1. snopič, 1895. — Funtek: Pesmi, zložil S. Jenko, I. knjiga, 1896. b) Po darilih: Darovali so: Vis c. kr. naučno ministerstvo: A. Ilg, Kunstgeschichtl. 1894/95. Charakterbilder aus Osterr.-Ungarn 1893. — Ravnateljstvo c. kr. zaloge šolskih knjig na Dunaju: 1.) Gesammt-Verzeiclinis der Lehr- und Hilfsmittel, Apparate und Modelle f. d. Zeichenunterricht, 1895; 2.) Illustrierter Katalog der für den Unterricht im Freihandzeichnen zulässigen Gyps- und Thonmodelle, 1895. — Antropološka družba na Dunaju: Festrede des Präsidenten Freiherrn v. Andrian-Werburg, gehalten in der anthropolog. Gesellschaft in Wien am 12. Februar 1895. — Družba za nemško vzgojno in šolsko zgodovino: Die Gesellschaft für deutsche Erziehungs-und Schulgeschichte. Eine Übersicht von A. E. M. Wien, 1894. — Dramatično društvo v Ljubljani 2, dr. L. Jenko 2 knjigi, g. F. Stegnar, c. kr. učitelj, 31 del, prof. S. Rutar 1, nam. učitelj A. Štritof 1, založniki: Fr. Tempsky 1, Alfr Holder I, K. Graeser 1, četrtošolec Sknl 1 knjigo. Gg. prof. Fr. Levec 26 del, M Pleteršnik 5 del v 8 zv., Iv. Maher 3, S. Rutar 3 1895/96. Markič 1, ravnatelj Wiesthaler 6, dr. L. Jenko 2 deli v 6 zv., F. Stegnar 32 del založnik Fr. Tempsky 1 knjigo. c) Po zameni: V šolskem 1. 1894/95: 135, v Sol. 1. 1895/96. pa 208 šolskih izvcstij. Koncem Sol. 1. 1894/95. je štela ta knjižnica a) 1837 del v 2392 zvezkih in 629 snopičih, ß) 2666 Šolskih izvcstij; koncem šol. I. 1895/96. pa šteje «) 1952 del v 2540 zvezkih in 682 snopičih, ß) 2874 šolskih izvcstij. 2.) Dijaška knjižnica (katero oskrbuje prof. Al. Tavčar) se jc pomnožila v Šolskem 1. 1894/95. za 75 del, ozir. 84 knjig in 2 sešitka, v šolskem 1. 1895/96. pa za 90 del, ozir. 125 knjig, in sicer: a) Po nakupu: (V Šolskem 1. 1894/95. za 21 del, ozir. 30 knjig): A. Kosi: a) Šaljivi Jaka, II. zv. (2 izvoda); b) Zlate jagodo (3 izv.). — V. Bregar, Potovanje v Liliput (2 izv.). — F. N., Feldmaršal grof ltadeeki (2 izv.). — Flegcrič, V delu je rešitev (2 izv.). — A. Kalan, Povesti slov. ljudstvu v poduk in zabavo, 6. zv. (2 izv.). — Tomšič-Kržič, Vrtce 24. t. (2 izv.). — Dr. Fr. Lampe, Dom in Svet. VII. 1. (2. izv.). — F. Zöhrer: a) Das Kaiserbuch. Erzählungen aus dem Leben des Kaisers Franz Josef I.; b) Der letzte Kitter. — K. Baron d’ Albon : a) So ist unser Kaiser; b) Unsere Kaiserin; c) Kronprinz Rudolf. — II. Wagner: a) Entdeckungsreisen im Wald und auf der Heide; b) Entdeckungsreisen in Feld und Flur. — Jugend-Gartenlaube V. und VI. Bd. — Der gute Kamerad, illustr. Knabenzeitung, VIII. Bd. — Die Kinderlaube, 28. Bd. — II. W. Georg, Kleine Auswahl aus II. C. Andersens Märchen. — Eg. Fehleisen, Rübezahl. (V šolskem 1. 1895/96. za 24 del, ozir. 39 knjig): I. Tomšič, Krištofa Šmida sto majhnih pripovodek za mladino (2 izv.). — A. Funtek, Robinzon (2 izv.). — Knjižnica za mladino, 8. in 9. snopič (po 2 izv.). — I. Štrukelj, Pomladni glasi, V. zv. (2 izv.). — A. Kalan, Povesti slov. ljudstvu v poduk in zabavo, 3. do 8. zv. (po 2 izv.). — Spisi Andrejčkovega Jožeta, I.— IV. Nar. bibl. (2 izv.). — Koledar družbe sv. Mohorja za 1. 1896. — 1. Stritar, Pod lipo. — Dr. Fr. Lampe, Dom in Svet, VII. in VIII. 1. (zadnjega 2 izv.). — A. Kržič, Vrtec, 25. t. (2 izv.). — A. Kržič, Angeljček, 3. t. (2 izv.). — Fr. Hoffmanu, Neuer deutscher Jugendfreund, 50. Bd. — Österr. Geschichte für das Volk, VII. und X. Bd. (vsak v dveh oddelkih). — Jugend-Gartenlaube, VII. und VIII. Bd. — Der gute Kamerad, illustr. Knabenzeitung, IX. Bd. b) Po darilih: (V šolskem letu 1894/95. za 54 del, ozir. knjig in 2 sošitka): Darovali so: prof. S. Rutar 24 zvezkov in 2 sešitka, ravnatelj Wiesthaler 1 zv., učenci: Jeklin (II. a.) 3, Perko (III. a.) 2, Kralj (III. b.) 1, Levec (III. b.) 1, Verhunc (III. b.) 4, Zajec R. (III. b.) 6, Zupane (III. b.) 2, Steržaj (IV. a.) 1, Zakrajšek (IV. b.) 9 knjig. (V šolskem I. 1895/96. za 66 del, ozir. 86 knjig): Darovali so gg.: dr. Fr. Lampe, 2 letnika Dom in Sveta v 20 izvodih, prof. M. Ple-teršnik 1, prof. I. Macher 1, c. kr. učitelj F. Stegnar 9, ravnatelj Wiesthaler 5, prof. A. Tavčar 2, prof. A. Karlin 1, prof. S. Rutar 3 knjige; učenci IV. b. razreda: Eržen 1, Januš 1, Mosotizh 1, Poljanec 13, Verhunc 6, Vodušek 18; III. b. razreda: Goederer 1 ; I. a. razreda: Bajec 1 knjigo. Koncem šolskega 1. 1894/95. je štela ta knjižnica 1041 slovenskih del, ozir. 1088 knjig, 8 sešitkov, in 907 nemških del, ozir. 945 knjig in 4 sešitke, skupaj 1948 del, ozir. 2033 knjig in 12 sešitkov; koncem šolskega 1. 1895/90. pa šteje 1087 slovenskih del, ozir. 1167 knjig, 8 sešitkov, in 951 nemških del, ozir. 989 knjig in 4 sešitke, skupaj 2038 del, ozir. 210(5 knjig in 12 sešitkov. II. Zemljepisna iu zgodovinska učila (varuh prof. S. Rutar) so se pomnožila: a) Po n a k u p u : 4 zgodovinskih zemljevidov Evrope (izd. Spruriuer-Hretsehneider). — Časopisov: Umlauft, Rundschau für Geographie und Statistik, 1895; Seibert, Zeitschrift für Schul geographie, 1895. 1 zemljevida: Umlauft, Gcschichtl. Karte von Österreich-Ungarn. - Časopisov: Umlauft, Rundschau für Geographie und Statistik, 1896; Seibert, Zeitschrift für Schulgeographie, 1896. b) Po darilih: Darovali so: c. kr. naučno ministerstvo 1 stensko tablo: Vor- und früh- geschichtliche Denkmäler. Prof. S. Rutar 3 zemljevide: kemikalij, 114 kristalnih vzorcev, 1200 rudnin in geologiških predmetov, 1609 vrst suhih rastlin, 27 stereo-metričnih teles, 151 prirodoznanskih slik, 8 narodopisnih predmetov, 120 del, ozir. 293 knjig prirodoznanske in matematične vsebine, skupaj 6 3,5 3 komadov. (Nekaj predmetov je šlo pri lanskem potresu popolnem pod zlo, mnogo dvojnic (žuželk in rudnin) pa se je oddalo državni gimnaziji v Kranju (v smislu razpisa c. kr. dež. šol. sveta z dne 28. avgusta 1894, štev. 2354). IV. Risalna ličila (oskrbuje realčni profesor Ivan Franke) se v zadnjih dveh šol. letih niso nič pomnožila, ker se ni pokazala nikakeršna potreba. Ta zbirka, ki obseza tudi vsa risalna učila razpuščene nižje gimnazije kranjske, šteje koncem šol. 1. 1895/96: 23 knjig, 22 predložnih zbirk, 168 vzorcev (modelov), 1 sadreno doprsnico, 11 risalnih desk z oporami, 1 pristroj iz steklenih plošč, 1 trikotnik, 1 šestilo, 1 risalno ravnilo, 1 črtalo in 127 komadov risalnične oprave; skupaj 357 komadov. V. C. kr. botanični vrt (pod nadzorstvom c. kr. prof. na tukajšnji višji gimnaziji Alfonza Paulina iu v oskrbi c kr. botaničnega vrtnarja Iv. Rulitza). Pravico, uporabljati ga v svoj prid, imajo vsa učilišča. Občinstvu je pristopen v brezdeževnih popoldnevih. Troske za njegovo vzdržavanje zalagata (po razpisu vis. c. kr. naučnega ministerstva z dne 17. aprila 1891. 1., štev. 6323) tukajšnji gimnaziji s skupnim doneskom letnih 210 gld. iz prispevkov za učila, plačanih od učencev, država z doneskom letnih 210 gld. in mestna občina, prispevajoča 105 gld. na leto. Javna (licej na) knjižnica z letno dotacijo 1200 gld. in v oskrbi e. kr. varuha gosp. dra. Gottfrieda Muys-a je pod zakonitimi pogoji pristopna i učiteljem i učencem. Koncem šolskega 1. 1895/96. šteje: 35.246 del, in sicer: 53.448 zvezkov, 6147 sešitkov, 1975 listov, 420 rokopisov in 238 zemljevidov. Deželni muzej Rudolfi n um z bogatimi zbirkami iz vseh treh delov pri-rodstva. mnogimi starinami in kultumo-zgodovinskimi predmeti, katerim se pridružujejo obilne prazgodovinske najdbe, zlasti ostanki nakolnih stavb iz Kranjske. vi. Statistika učencev. a) V šolskem letu 1894/95: V raz r e d ui I , II. III. IV. Skupaj 1. Število. a | 1 I c a h a h a h Koncem šolskega 1.1893/94. 51 50 ‘ 54 50 51 38 38 26 ; 30 388 H b 30 379 4 Začetkom šolsk. 1. 1894/95. Med šolskim letom vstopilo 60 59 60 1 1 52 1 48 1 49 1 31 Vseh skupaj torej vsprejetih 60 59 51 53 49 50 31 30 383 Med njimi: Na novo vsprejetih, in sicer: 125 Iz niž. razr. premeščenih . 59 59 3 1 2 1 — — Repetentov — — — 1 1 1 1 — 4 Zopet vsprejetih, in sicer: 238 Iz niž. razr. premeščenih . — — 48 50 38 43 30 29 Repetentov — — 1 8 6 — 1 16 Med šolskim letom izstopilo 14 15 5 11 o 6 1 — 57 Število učencev konc, t8i)4/ V C). Med njimi: 46 44 46 42 44 44 30 30 326 Javnih učencev 46 44 46 42 44 44 30 30 326 Privatistov 2. Po rojstnem kraju (domovini). Iz Ljubljane 11 13 6 10 3 12 8 9 72 > Kranjske sicer 32 23 32 29 40 29 20 20 225 » .Štajerskega 2 3 6 1 1 — — 1 12 » Koroškega — — — — — — — 1 > Primorskega 1 4 3 2 — 3 1 — 14 » drugih dežel takraj Litve — — — — — — 1 — 1 » dežel onkraj Litve . . . — 1 — — — — — 1 » inozemstva — - — — — Skupaj . . 46 44 46 42 44 44 30 30 326 3. Po materinščini. Slovenci 46 43 46 42 44 44 30 30 325 Madjar — 1 — — — — — — 1 Skupaj . . 46 44 46 42 44 44 30 30 326 4. Po veri. Katoličani vsi 46 44 46 42 44 44 30 30 326 5. Po starosti. 11 let starih 1 1 2 12 » » 5 13 4 4 — — — — 26 13 » 13 13 10 8 4 6 — — 54 14 • » 14 10 14 10 11 11 5 — 75 15 - » 13 6 9 15 14 9 6 7 79 1(5 » • — 6 5 6 13 9 11 50 17 » » — — 2 — 8 4 7 0 26 18 » » — 1 — — 1 1 2 5 10 19 » » — — 1 — — 1 2 4 Skupaj . . 46 44 i 46 42 | 44 44 | 30 30 i 326 6. Po bivališču staršev. Iz Ljubljane Od drugod I. V r a > II. r e d u III. IV. Skupaj a b a b b a h 1 3' . 13 31 8 38 ! 31 9 ; 35 13 31 9 21 10 20 85 241 O Skupaj . . 46 44 46 42 44 44 | 30 30 1 326 7. Razredba. a) Kuncem šolsk. 1.1894/95. jih je dobilo: Izpričevalo I. reda z odliko 6 5 9 4 4 3 3 1 35 I. » 37 33 35 34 35 35 25 17 251 11. » 3 — 2 1 1 — 4 14 » III. » 1 1 — — 2 — — 4 Ponavljalna izkušnja se je dovolila 2 1 1 3 2 1 8 18 Dodatna izkušnja se je do- volila — — — 1 1 1 1 4 Izvanrednih učencev.... — -- — Skupaj . . 46 44 46 42 44 44 30 30 326 b) Dodatek k šolskemu letu 1893/94: Ponavljalnih izkušenj je bilo a D C dovoljenih 5 i 6 6 3 5 4 — 1 33 Izkušnjo je prebilo: Povoljno — 3 5 4 3 3 1 1 20 Nepovoijno (ali pa jih ni prišlo) 5 1 2 — 2 3 — .— 13 Dodatnih izkušenj je bilo dovoljenih — - - — — 1 — — — — 1 Izkušnjo je prebilo: Povoljno — — — — Nepovoijno — — — — — — — K izkušnji ni prišel . . . — • — — 1 — — — — 1 Tedaj je končni posledek za 1893/94: Dobilo jih je: Izpričevalo 1. reda z odliko 8 11 11 9 4 3 4 7 3 60 » I. * 34 38 36 35 41 29 26 18 26 283 » II. » 9 1 5 6 5 5 6 1 1 39 » III. » — 2 — 1 2 __ 5 Neizprašanili - L — — 1 Skupaj . . 51 50 54 50 51 38 38 26 30 388 8. Denarni prispevki učencev. Šolnino jih je moralo plačati a — r h v 1. polletju 19 11 4 5 11 6 2 1 59 * 2. » 6 7 10 8 7 7 6 5 56 I.. II. III. IV. Skupaj a b a b a b a b N:i pol jo bilo oproščenih v 1. polletju — — 1 — 2 — — — 3 v 2. » 1 — 1 — 1 — — — 3 Popolnem oproščenih jo bilo v 1. polletju 34 39 45 47 33 43 29 29 299 >2. » 44 41 39 39 38 40 25 25 291 Šolnina je znašala v l. polletju .... gld. 380 — 220 — 90 — 100 — 240 — 120 •- 40- — 20 — 1210-— »2. » .... > 130- — 140 • — 210 — 160’ 150- — 140 - 120- — 100 — I150•— Skupaj: gld. 510' — 360- — 300— 260 — 390 • — 260 ■ — 160' — 120- — 2360'— Vsprpjeninina jo znašala gld. 123■90 123 90 6-30 4-20 6 ■ 30 4-20 2-10 270 90 Prispevki za učila so zna- šali gld. 60- - 59 — 51 — 53 — 49 — 50* — 31- — 30 — 383 — Pristojbina za izpričevalne dvojnice gld. Skupaj: gld. 183-90 182 90 57 30 57 ■ 20 55 ‘30 54-20 33 10 30- — 653-90 9. Udeležba pri pouku v odnosno-obveznih in neobveznih predmetih. Francoščina — — .— — — — 5 — 5 Kisanje 3 3 4 3 6 8 4 — 31 Lepopisje Telovadba 23 26 11 ‘2 1 1 1 65 11 12 13 8 15 9 9 12 89 Petje 3 12 11 0 11 12 ß 6 6« 10. Ustanove. Število Štipendistov .... 1 4 3 2 5 3 1 5 24 Skupni /.nesek ustanov gld. 62 - 390 - 233-68 93 -80 347 -75 226 40 61 — 344 — 1748-63 l>) V šolskem letu 1893/96: V r a % r e < 1 n I II. III. IV. Skupaj 1. Število.1 n b a b a b a Koncem šolsk. 1. 1894/95. Začetkom fiolsk. 1. 1895/96. Med šolskim letom vstopil») 46 52 44 52 1» 46 40 l* 42 39 44 43 44 32 1 30 41 30 43 1 326 342 2+1* Vseli skupaj torej vsprejetili 52 52+13 40+1* 39 43 33 41 44 344+1* Med njimi: | Na novo vsprejetili, in sicer: Iz niž. razr. premeščenih . 48 48 2 1 1 1 — 1 102 liepetentov — 1 1* — — — 2 1 4+1* Zopet vsprejetili, in sicer: Iz niž. razr. premečeenih . — — 38 34 39 30 38 41 220 liepetentov 4 3+1® — 4 3 2 1 1 19 Med šolskim letom izstopilo 18 13 9 3 5 6 — l 54 Število učencev lconc. 189ti/96 34 40 32 36 38 27 41 43 291 Med njimi: Javnih učencev 34 40 31 36 38 27 41 43 290 Privatistov — — 1 — — — — — 1 2. Po rojstnem kraju (domovini). Iz Ljubljano 8 9 6 11 5 6 4 11 60 > Kranjske sicer 25 26 24 19 28 21 34 29 201! > Štajerskega 1 — 1 3 4 — 3 — 12 » Koroškega — — T— — — — — — — » Primorskega — 3 2 1 — — 3 9 » drugih dežel tak raj Litvo — — 1* 1* » dežel onkraj Litve . . . — 2 — 1 — — — — 3 * inozemstva — — — — — — Skupaj . . 34 40 31+1* 86 38 27 41 43 290+1* 3. Po materinščini. Slovenci 34 40 31 35 38 27 41 43 289 Hrvatje — 1* — — — — — 1* Madjar — 1 — — — 1 Skupaj . . 34 40 31+1* 36 38 27 41 43 290+1* 4. Po veri. Katoličani vsi 34 40 31 + 1* 36 38 27 41 43 290+1* 5. Po starosti. 11 let starih 3 1 — — _ 4 12 » » 6 8 1 1 — — — 16 13 . » 19 12 4 9 5 4 — — 53 14 » * 6 9 8 9 9 4 4 5 54 15 » » — 6 12 8 8 8 9 11 62 16 » » 4 7 8 7 11 11 11 59 Odnos . . 34 40 32 35 29 27 24 27 248 1 Znamenje * znači privatiste. 2 Med Šolskim letom iz II a. prestopil. V vaz r e d tji I. II. III. IV. Skupaj a h •1 b a b a b Prenos . . 17 . . 18 » » 19 » » 20 » » 34 | 40 |32 35 1 29 6 2 1 27 24 6 8 2 1 27 10 4 2 248 22 14 5 1 2 Skupaj . . 34 40 32 36 38 27 41 43 291 6. Po bivališču staršev. Iz Ljubljane 8 15 7 13 8 8 9 12 80 Od drugod 26 25 25 23 30 19 32 31 211 Skupaj . . 34 40 32 36 38 27 41 43 291 7. Razdelba. a) Koncem Sol. 1. 1895 .96’. jih je. dobilo: Izpričevalo I. reda z odliko 3 3 5 3 4 1 3 3 25 I. . Ki 23 17 24 23 18 28 27 176 II. » 10 2 «4-1* 5 3 2 3 4 35+1* » III. » 1 8 2 — 4 2 3 2 22 Ponavljalna izkušnja se je dovolila 5 4 1 4 4 4 4 6 32 Dodatna izkušnja se je do- volila (zaradi bolezni) . — — — — — — 1 1 Izvanrednih učencev . . . — — — — — — Skupaj . . 35:l 40 31+1* 36 38 27 41 43 : 291s+l* b) Dodatek k .šolskemu letu . 1894/95. Ponavljalnih izkušenj je bilo dovoljenih — 2 1 1 3 2 1 8 18 Izkušnjo je prebilo: Povoljno — — — — 2 1 1 6 10 Nepovoljno (ali pa jih ni prišlo) — 2 1 1 1 1 — 2 8 Dodatnih izkušenj jo bilo dovoljenih — — — 1 1 1 1 — 4 Izkušnjo je prebilo: Povoljno — — — — 1 1 1 — 3 Nepovoljno — — — — — — — — — K izkušnji ni prišel . . — — — 1 — — — — 1 Tedaj je konini posledek za 1894/95: Dobilo jih je: 6 Izpričevalo I. reda z odliko 5 9 4 4 3 3 1 35 ■0 1. » 37 33 35 34 38 37 27 23 264 II. » 3 6 1 3 2 2 — 6 22 III. » — 1 1 — — 2 — — 4 Neizprašanih — 1 — — — 1 Skupaj . . 46 | 44 1 40 1 42 | 44 44 30 30 326 3 Jeden 4 tedne pred koncem Šolskega leta izatopivfii nöonec (I. a. razr.) se je moral po veljavnih Zakonitih določilih razredovati V r a r e < 1 1_1 8. Denarni prispevki I. II. III. IV. Skupaj učencev. a b a h a b a b Šolnino jih jo moralo plačati v 1. polletju >2. * Na pol je bilo oproščenih v 1. polletju »2. » Popolnem oproščenih je bilo v 1. polletju »2. * 28 12 1 13 22 20 13 21 27 1 9 1 1 35 22 4 9 34 27 4 11 1 1 36 26 1 8 29 20 6 10 1 1 34 30 3 14 40 29 67 86 3 4 242 203 Šolnina je znašala v 1. polletju .... gld. 560 • — 400' 80' — 80- 90' — 20- — 130 •— 60-- 1370 »2. » . * 250 • — 2(>0 ■ — 190' — 180 • — 230 - 160 — 210-- 280 ' — 1760 Skupaj . . 810- — 660- — 220 ■ — 260 ■ — 320 • — 180- — 340- — 340 • — 3130' — V sprejemu in a j o znašala gld. 100■80 102•90 6-30 2' 10 2 10 2' 10 4-20 4-20 224-70 Prispevki z.) Iz nabranih pripomočkov so se preskrbovali revni pridni učenci z učnimi knjigami in obleko, vrh tega pa so (toda redkeje) prejemali njih starši ali odgovorni nadzorovatelji večje ali manjše prispevke v gotovini (za hrano, stanovanje, v boleznih i. t. d.). Podpore je delilo ravnateljstvo, sporaznmevši se vsakokrat z dotičnim razrednikom. Podporna knjižnica, ustanovljena začetkom šolskega leta 1890/91., seje pomnožila v Sol. 1. 1894/95. za 90 učnih knjig in 30 atlantov, v 1. 1895/96. pa za 165 učnih knjig in 12 atlantov. Nakupilo so je v obeli letih 246 učnih knjig in 42 atlantov, darovali pa so v šol. 1. 1895/96. učitelji: dr. L. Požar 1, Andrej Karlin 1, dr. J. Žmavc 1 knjigo; učenca IV. b. razr.: Verhunc 5, Vodušek 1 knjigo. Vsega skupaj šteje podporna knjižnica koncem šol. 1. 1895/96. 902 knjigi in 218 atlantov. Računski pregled. A. Dohodki. Prenos iz šolskega 1. 1893/94. v gotovini (po obračunu, podanem dne 20. X. 1894 pod stev. 358 in potrjenem od preslavn. c. kr. dež. šol. sveta z razpisom z dne 5. XI. 1894, štev. 3051) . . gld. 8'18 Darovali so: Visoki deželni zbor kranjski.................................. , 300'__ Preslavna hranilnica kranjska................................. » 150'__ Gosi). Otomar Bamberg, knjigotržec, posestnik i. t. d. . » 15'__ Gosp. M. Fischer, knjigotržec f» ö ' Gosp. K. Till, trgovec s papirjem................................... » 2'___ O novem letu: aJ gg- profesorji: Dav. Karlin, dr. L. Požar, J. Jenko, A. Tavčar, Andr. Karlin po 2 gld., S. Rutar 3 gld., nam. učitelj A. Štritof 1 gld., ravnatelj 5 gld , skupaj » 19'____ b) Učenci' razreda: I. a. gld. 8'02, I. b. gld. 8'71, II. a. gld. 6'78, II. b. gld. 15, III. a. gld. 12, III. b. gld. 6, IV. a. gld. 8, IV. b. gld. 2'49, skupaj » 67' — Učenci IV. a. razr. na dan razrednikovega godu e, Učenci IV. b. razr. na dan ravnateljevega godu . » 6'_____ Učenci I. b. razr. (rabat od zvezkov).......................... » 0'70 Odškodnina, plačana od učencev za pokvarjene ali izgubljene knjige................................................ * 5-40 Skupaj: gld. 583 • 28 Jezeršek Leskovec Pogačar Sturm 10 5 kr., Tancik 8 kr., Tomec 10 kr. Turšič 2i : Abram 20 kr., Aman 5 kr., Blažič 15 kr., Štrukelj 23 kr Volk 20 kr., Wisler /Cupaneie 10 kr. 1. b. razreda Jug in Kenda po 5 kr., Klavžar 4 kr., Novak 50 kri' Ögrin'lÖ kr! | Pirnat 60"kr!, Plpsničar’ 10°kr”, Malaie •> gld lrcmerstan o kr., Remsak: in.W P» 10 kr Slapničar 80 kr., Šiška 15 kr., Strubelj 15 kr., Vizjak kr., Siska 15 kr., Strubelj 15 kr., Vizjak 10 kr., Diohl 18 kr., Janša 80 kr. Jurjevčič 10 kr., Kaučič 40 kr., Kmet 22 kr., Kralj ali kr., Kreutzer 1 gl, 50 kr Kurent 88 kr., Lenassi 10 kr Ljubic 15 kr., Marčič 10 kr., Masle 80 kr., Martinec 40 kr., Mazi 80 kr Morzhkar 'i kr Novak 10 kr Oneka 80 kr., Pajnič 8 gld. 00 kr.. Peruzzi 15 kr., Peterlin Ant. 15 kr., Peterlin Vikt. 75 kr., Pisek 30 kr., Scharabon 15 kr., Schiffrar 20 kr. , Seliškar 70 kr., Silvester 15 kr., Slana 10 kr Stanič 21 kr.. Seme 40 kr., Strubelj 38 kr., Sturm 22 .kr., Subič 42 kr., Tomšič 31 kr., Turk 15 kr Vovk lil Zabavnik po 30 kr Zorec 12 kr., Zupančič 11 kr., Zebro 1 kr. - III. n. razredu: Arko 20 kr., Brkdašku 10 kr., Černe 50 kr., Debeljak 30 kr., Dermastja 50 kr., Drmota 10 kr., Gerbic 50 kr., Gruden 70 kr Harmel 10 kr,, Hočevar 20 kr., Hrome 10 kr., Joliačin 80 kr., Jekovec 10 kr., Jenko 20 kr., Jož 1 gld. 80 kr’ luvan 10 kr., Keršič 25 kr., Kreč 10 kr., Kristan 15 kr., Lavš in Lovšin po 10 kr., Perko in Perne no’ '>0 kr I estotnik 10 kr., Poklukar I gld. 80 kr., Kant 3t kr., lie/ok 80 kr., Rozman 10 kr., ScbilTrer 50 kr. Serko Edvnici in Serko Mil. po 80 kr., Teran 25 kr.. Valenčič in Valjavec po 15 kr., Vilfan 80 kr., Žvokelj 21 kr ’ III l> rnz- 1894/95. U.-G. B. Stroški. Za učne knjige in atlante......................................gld. 193' 03 Za risarske potrebščine........................................................ » 44 • 20 Za vezanje knjig .... » 16' — Za obleko................................................................ » 266'97 Podpore v gotovini ............................................................ » 47 ' 44 Skupaj: gld 507 •(>4 Ako sc odbijejo od dohodkov v znesku.........................gld. 583'28 stroški v znesku ... » 567'64 ostane prebitka........................................................gld. 15 (»4 1895/90. A- Dohodki. Prenos iz šolskega 1. 1894/95. v gotovini (po obračunu, podanem dne 25. X. 1895 pod štev. 359 in potrjenem od preslavn. c. kr. dež. šol. sveta z razpisom z dne 5. XI. 1895, štev. 2709). . gld. 15'64 Darovali so: Visoki deželni zbor kranjski..................................... » 250’ — Preslavna hranilnica kranjska................................. »150’ — Gosp. Otomar Bamberg, knjigotržec i. t. d.......................... » 15' — Tvrdka J. Giontini................................................. » 5‘ — Gosp. M. Fischer, knjigotržec..................................... » 3 - — Gosp. K. Till, trgovec s papirjem................................. » 2 • — Neimenovan......................................................... > 3' — Ob novem letu: a) gg. profesorji: Dav. Karlin, dr. L. Požar, J. Jenko, A. Tavčar, A. Karlin, Dav. Sinkovič po 2 gl(i., S. Rutar 3 gld., nam. učit. dr. J. Žmavc gld. 2 ' 25, ravnatelj 5 gld., skupaj................................... » 22'25 b) Učenci1 razreda: I. a. gld. 4 ‘46, I. b. gld. 1' 12, II. a. gld. 3-57, H. b. gld. 4 75, III. a. gld. 4'55, III. b. gld. 2 • 74, IV. a. gld. 12 • 05, IV. b. gld. 2 • 61, skupit j....................................................... » 35 ’ 85 Učenci IV. b. razr. na dan ravnat, godu........................... » 7 ‘ — Prebitek vsote, nabrane od učencev za venec, položen na krsto umrlemu gosp. kan. L. Jeranu .... » 7 ' 84 Odškodnina, plačana od učencev za pokvarjene ali izgubljene knjige................................................ » l-73 ______________________________________________________________________ Skupaj: gld. 518'31 reda: Buh 10 kr., Borštnar 15 kr., Dermelj 25 kr., Goe derer 10 kr., Gruden 20 kr., Hladnik 50 kr , Januš 10 kr., K asm an 20 kr., Kraigher BO kr., Kratky 10 kr., Lavtižar in Lovec po 20 kr., Mazgon 10 kr. , Petrovčič 19 kr., Podboj in Pogačar po 30 kr., Svetlin in Tominc po 20 kr., Tušar 80 kr., Verhunc 51 kr., Zajec 50 kr., Zupanc l gld. IV. a. razreda: Bajec 5 + 10 kr., Bernot 10 kr., Bcgeljak ib-j- 10 kr., Črno (50 kr., Drolc 10 kr., Janša 50 kr., Joločnik 15 kr., Jonko 50 -|- 50 kr. , Kette 50 + I gld. 50 kr., Kobal 10 -f-10 kr., Matjan 10+ M kr- > Ribnikar 80+'50 kr., Salier 50 -f- 80 kr., Samec 1 gld. + l gld., Str/.aj 1 gld. 50 kr., Szilhch 20-f* 20 kr., Savnik 1 gld. -4-50 kr., Tomšič in Tribuč po 40 kr. — IV. b. razreda: Bernot 10 kr., Dunda 20 kr., Farcnik 10 kr Hacin 20 kr., Hoermann 80 kr., Hutter 20-j-68 kr., Jovan 20-f-20 kr., Kalan 15 + 25 kr., Kmet 15 + 81 kr.. Kodelja 10 kr., Kovač 20 kr., Krek 15 kr., Lavrenčič in Lohrmann po 10 kr., Mulačelc 20 kr., Per 20 + 41 kr., Premrl 15 -j- 20 kr., Skul 20 kr., Stegnar 24 -j- 50 kr., Stoječ 5 -J- 80 kr., Stranctzky 20 + 80 kr., Šega 20 kr., Some 10 + 20 kr., Šlibar 15 + 85 kr., Tavzes 80 kr., Turk 20 + 20 kr., Zajc 20 kr. 1 I. a. razreda: Beniger in Božič po 10 kr., Črne Iv. 50 kr., Detela 10 kr., Hieng 1 gld., Jernejec 12 kr., Kobal, Lušin in Malavašič po 10 kr., Pechaček 20 kr., Peternel 19 kr., Pogačar 10 kr., Polak 15 kr.. B. Stroški. Za učno knjige in ntlante Za risarske potrebščine Za obleko...................... Podpore v gotovini gl d. 214-60 » 21-44 » 227-27 54-92 Skupaj: gld. 518-23 Ako se odbijejo od dohodkov v znesku gld. 518-31 > 518-23 troški v znesku ostane prebitka gld. —*08 Blagodušno so podpirali ubožne učence, podajajoč jim hrano vsak dan ali vsaj posamične dneve v tednu, tudi samostani prečast. oo. frančiškovcev in mm. uršulink, prečast. vodstvo Marijanišča in usmiljene sestre v hiralnici, v katerih dveh zavodih so nekateri učenci brezplačno uživali celo vso oskrbo, nadalje knezoškof, Alojzije-viSče, slavno ravnateljstvo «ljudske in dijaške obednice» in mnogi zasebniki. Med zadnjimi si je pridobil posebnih zaslug za zavod prečast. (žalibože dne 25. aprila 1.1. vkljub svoji visoki starosti revnemu dijaštvu prerano umrli) g. kanonik, monsignor L. Jeran, čegar požrtvovalno človekoljubje je preskrbelo i v minulih dveh šolskih letih znatnemu številu učencev brezplačno hrano v omenjeni obedniei. Po smrti kanonika L. Jerana je blage volje prevzel trudovito upravo «dijaške obednice» preč. g. stolni vikar in dež. poslanec Andrej Kalan ter si s tem mladinoljubnim činom obvezal zavod na iskreno hvaležnost. — Tukajšnji trgovec, g. A. Skaberne, je podaril zadnjo zimo 10 životnikov, ki so se razdelili med slabeje oblečene učence. Izpolnjujoč prijetno dolžnost zahvaljuje poročez>alec 7< imenu zavoda vse njegove p. n. dobrotnike kar najtopleje ter si usoja priporočati pomoči potrebne učence še nadaljnji njih blagohotnosti. 12. Vsprejemniue iu prispevki učencev za učila (glej štev. 8!). Ti doneski za učila so se razdelili med posamezne učne stroke po ministerskih naredbah z dnč 14. junija 1878, štev. 9299, in z dnž 17. aprila 1891, št. 6323. Ravnikar 1 gld., Solan 5 kr., Snoj 10 kr., Škrbec 5 kr., Verbič 10 kr., Vidrih 20 kr., Zaletel 10 kr. — I. b. razreda: Anžič in Bäbler po 5 kr., Berlot 2 kr., Blažič 20 kr., Kiemžar 10 kr., Oblak 5 kr., Simončič 20 kr., Suhadobnik 10 kr., Siska Iv. 15 kr., Smuc in Winkelhofer po 10 kr. II. a. razreda: Beniger 15 kr., Brajer in Breceljnik po 10 kr., Ciber 20 kr., Drnovšek 10 kr.. Glavič 20 kr., Goli in Hočevar po 10 kr., Jero 15 kr., Kerhno in Kopač po 10 kr., Mikulič 5 kr., Modec 27 kr., Papež in Pogačar po 10 kr., Polec 1 gld., Poljak 20 kr., Sturm in Tomec po 10 kr., Turšič 5 kr., Zupančič 20 kr. - II. 1». razreda: Bron 10 kr., Gregorin 10 kr., Jan 30 kr., Jug 5 kr., Kveder 15 kr., Lavrič 50 kr., Lukežič 5 kr., Martinec 50 kr., Mazi 15 kr., Oprin 10 kr., Pirnat 50 kr., .Ponikvar in Rekar po 5 kr., Remšak 10 kr., Sodej 20 kr., Sovcr 30 kr., Slapničar 15 kr., Suhadolnik in Šiška po 10 kr., Štrubelj 50 kr., Vatovac 5 kr., Vizjak 20 kr., Zabavnik 10 kr., Zajc 25 kr., Zlobec 10 kr. — III. a. razreda: Domicelj 50 kr., Engelmann 25 kr., Fišer 50 kr., Fleš. 10 kr., Grošelj 20 kr., Holeček 30 kr., Jamšok 1 gld. 50 kr., Jeločnik in Rogi po 20 kr., Vidrih 30 kr., Žerjav 50 kr. — III. h. razreda: Ažman 20 kr., Čadež in Cenčič po 5 kr., Goedorer 10 kr... Janša 50.kr., Kreutzer 1 gld., Novak 10 kr.. Peterlin 11 kr., Pišek 20 kr., Scharabon in Silvester po 10 kr., Šemo 5 kr., Sturm 20 kr., Tomšič 5 kr., Vovk 30 kr., Zupančič H kr. — IV. a. razreda: Aljančič 10 kr., Arko 22 kr., Bradaška 15 kr., Cvetko 25 kr., Orne 50 kr., (luček tb kr., Debeljak in Gruden po (50 kr., Hočevar 20 kr. Hrome 15 kr., Jebačin 25 kr., Jekovoo 10 kr., Jož 1 gld., Juvan 70 kr., Keršič 50 kr., Kilar 20 kr., Kreč 50 kr., Kristan 25 kr., Lav« 10 kr., Lovšin 15 kr., Murko 20 kr.. Nabernik in Postotnik po 10 kr., Poklukar 1 gld. 20 kr., Režek H kr., Rozman 10 kr., Šerko Ed. in Šerko Mil. po GO kr., Teran -JO kr., Valenčič 1 gld., Valjayec 40 kr., Vilfan 50 kr. IV. b. razreda: Dagnrin 15 kr., Dermclj 20 kr., Eržen 23 kr., Hutter 20 kr., Kraigher 00 kr., Kralj 15 kr., Levec 25 kr., Maselj in Pogačnik po 10 kr., Vorhunc 13 kr., Zajec Em. in Zajec R. po 25 kr. 1894/95. Važnejše odredbe šolskih oblastev. 1.) Razpis proslavil, c. ki-, dež. gol. sveta z dno 28. avgustu 1894, štev. 2354, z nastopnim obvestilom, ozivoma odredbo: «Njegovo e. in kr. apostolsko Veličanstvo jo blagoizvolilo z NajviSjim sklepom z dne 21. julija 1894. I. najmilostiveje odobriti ustanovitev državno gimnazije v Kranju. Vsled razpisa vis. c. kr. ministorstva za bogočastje in nauk z dno 30. julija 1894. 1., štev. 17.015, se odpro ta državna gimnazija v imenovanem šol. lotu najprej z dvema najuižjima razredoma ter so v nastopilili šol. lotili popolni polagoma v popolno gimnazijo tako, da se vsako loto odpre po jeden najbližji višji razred. Da se novi drž. gimnaziji zagotovi primerno število učencev,, kakor tudi zategadelj, da se, kolikor je moči, razbremenita obo drž. gimnaziji v Ljubljani, jo g. minister za bogočastje in nauk odredil, da so odslej tisti učenci, katero jo po njih rojstvu ali po njih rodbinskih razmerah šteti za pripadnike kranjske gimnazije, po razmerju aktiviranja posameznih razredov drž. gimnazije v Kranju ne vsprejmo v ljubljanski dve gimnaziji. Isto sc jo ukrenilo tudi glede na drž. gimnazijo v Novem Mestu. Meje drž. gimnazijama v Kranju in v Novem Mestu odkazanega ozemelja je dež. šol. svit tako določil, da jo šteti vse ono učence, ki pripadajo po svojem rojstvu ali po svojih rodbinskih razmerah ozomelju c. kr. okrajnih glavarstev v Kranju in Radovljici in ozemelju c. kr. okrajnega sodišča v Kamniku, šteti za pripadnike drž. gimnazije v Kranju, one učence pa, ki pripadajo po gori navedenih razmerah ozemelju c. kr. okr. glavarstev v Novem Mestu in Črnomlju ali ozomelju c. kr. okr. sodišč v Kostanjevici, Mokronogu in Zatičini, za pripadnike drž. gimnazije v Novem Mestu. Učencev iz omenjenih ozemelj torej ni vsprojemati v obe drž. gimnaziji v Ljubljani; vsprejem jim sme samo v posebnega ozira vrednih slučajih dovoliti lo c. kr. dež. šolski svet. Ta odredba se zvršuj z vso strogostjo! Zato je g. minister tudi zaukazal, da mu je odslej začetkom vsakega šol. leta poročati, koliko učencev, pripadajočih drž. gimnaziji v Kranju in v Novem Mostu, da so jo vsprejelo na drž. gimnazijah v Ljubljani. Ustanovitev nove gimnazije v Kranju iu natančna zvrSitev navedene odredbe bode pač vsekakor razbremenila ljubljanski gimnaziji. > 2.) Razpis c. kr. dež. šol. sveta z dno 24. novembra 1894, štev. 3363: Prošnji ravnateljstva, naj se na zavodu vvede neobvezni pouk v stenografiji, sc ne more ugoditi. 3.) Razpis ministerstva za bog. in n. z dne 28. novembra 1894, štev. 18.637, določa, da jc suplentom na drž. učiliščih odmerjati nagrade za uro, ki prosezajo mero njih učne dolžnosti, lo s 50% (no s 6O°/0) dotično učiteljsko plače. 4.) Razpis c. kr. dež. šol. sveta z dne 6. decembra 1894, štov. 3453, naznanja, da c. kr. ministerstvo za bog. in n. (po izjavi z dno 28. novembra 1894, štev. 4049) za zdaj no moro pristati na predlog ravnateljstva, naj so na zavodu ustanovita dve novi redni učiteljski mesti. 5.) Razpis c. k. minist, za bog. in n. z dno 2. febr. 1895, štev. 278, spominja veljajočih propisov, katerih so jo držati častnikom, vojaškim in civilnim uradnikom, pošiljajočim slovniška in umetelna dela tujim dvorom. 6.) Razpis c. kr minist, za l>og. in n. z dno 10. febr. 1895, »tov. 29.852, meri na jednakomerno postopanje pri prejemanju, porabi in zaračunanju letnih dotacij in denarnih zalogov. 7.) Razpis c. kr. dež. Sol. sveta z dne 13. aprila 1895, štev. 706, opozarja po nalogu vis. minist, za bog. in n. na njega naredbo z dne 12. marcija 1895, Stev. 27.638 ex 1894, merečo na negovanje zdravja v Soli. 8.) Razpis e. kr. dež. Sol. sveta z dne 17. aprila 1895, Stev. 837, ustavlja glede na razmere, provzročene po potresu, pouk na vseli ljubljanskih učiliščih za dobo kakih 4 tednov. 9.) Razpis e. kr. dež. Sol. sveta z dne 19. maja 1895, Stev. 888, opozarja na zaznamek vseh učil in pripomočkov za risarski pouk na srednjih šolali, kateri za- znamek je objavil naučnega ministerstva «Verordnungsblatt» z dne 15. maja 1895. 10.) Razpis c. kr. dež. Sol. sveta z dno 24. maja 1895 slove, kolikor se tiče zavoda: «Podlaga razrcdbi za drugo polletje bodi posledek zadnje mesečno koufercncije. Onim učencem, katerim sc more dati na tej podlagi povoljen razred v napredku, naj sc napišejo izpričevala za drugo polletje 1894/95 tor dopoSljejo zunanjikom po pošti. V Ljubljani bivajoči učenci naj pridejo osebno po svoj« izpričevala v ravnateljevo pisarno na dan, ki sc pozneje določi. Učencem, katerih razredi so v jednem ali več učnih predmetih dvojljivi, bode prebiti v dobi od 15. do 31. julija 1895 iz dotičnih predmetov premestilo izkušnjo, za kojo se jim jc doma pripravljati. Izpraševalni rok jim naznani ravnateljstvo pismeno. Po izidu teh izkušenj se bodo razredovali. Ponavljalne izkušnje bode dotičnikom prebiti v rednem roku začetkom šolskega leta 1895/96. Učenci te vrste, ki potrebujejo pred 15. julijem 1895 semestralno izpričevalo za vsprejem v kako vojaško učilnico in se izkažejo z zagotovilom o dotičnem vsprejemu, smejo, oglasivši se pri ravnateljstvu, prebiti izkušnjo tudi preje nego v omenjenem roku.» K tej odredbi dostavlja: 11.) Razpis c. kr. minist, za bog. in n. z dne 28. maja 1895, štev. 12.201, da učencem ni zabranjeno mesto premestnih izkušenj koncem drugega semestra prebiti vsprejemne izkušnje za vstop v višji razred pred začetkom šol. leta 1895/96; isti razpis določuje obseg obema vrstama izkušenj ter naroča učiteljstvu posvetovati se, kako bi se dala vsled prezgodnjega šolskoletnega sklepa zamujena in zaostala tvarina v nastopnem, oziroma nastopnih dveh šol. letih primerno zateči in ponaučiti. Posledek tega posvetovanja je predložiti dež. šol. svetu v odobrenje. Glede na natezniši napor, ki bode v prihodnjem šol. letu neizogiben učiteljem in učencem, se redne počitnice tekom šol. leta načeloma ne bodo smele krčiti. 12.) Razpis vis. c. kr. deželn. predseduištva z dne 17. avgusta 1895, štev. 6043, izroča od skupnega ministerstva izdano ravnilo, katerega se je držati državnim uradnikom in učiteljem, zvršujočim svoje državljanske pravice. 1.) Razpis c. kr. dež. šol. sveta z dne 25. avgusta 1895, Stev. 1823, odreja, lS!t5/lJt>. da naj so ravnateljstva tukajšnjih srednjih šol in (moškega in ženskega) učiteljišča vzajemno obveščajo v vseli onih slučajih, v kojili bi se spoznalo kako dijaško hra- nilišče ali stanovanje v smislu disciplinarnega reda neprimernim. 2.) Razpis c. kr. minist, za bog. in n. z dno 18. septembra 1895, štev. 1736: Življenjske doklade, dovoljeno po Najvišjih odločilih z dne 15. marcija in 28. junija 1895 uradnikom in učiteljem štirih najnižjih činovnih redov in nadomestnine suplentov niso rubežni podvržene. 3.) Razpis c. kr. minist, za bog. in n. z dne 9. oktobra 1895, štev. 1845, opo-menja, da je neumestno nositi v inozemstvu uradniško uniformo. 4.) Razpis e. kr. minist, za bog. in n. z dne 15. oktobra 1895, štev. 1775, naznanja učiteljstvu, koliko da se je izpremenil vsled nove osebne tarife, vpeljane z dnem 1. septembra 1895 na progah e. kr. avstr, državnih železnic, meseca decembra leta 1891. izdani propis o znižani voznini, zagotovljeni e. kr., oziroma e. in kr. državnim in dvornim uradnikom. 5.) Razpis c. kr. dež. šol. sveta z dne 8. novembra 1895, štev. 2252, naznanja: C. kr. naučno minist, je z razpisom z dne 9. septembru 1895, štev. 18.020, dovolilo, da se nastani državna nižja gimnazija za dobo treh, event. štirih let za najemščino letnih 2500 gld. poleg gostaščine in vodarine v prostorih prvega nadstropja, v pri-tlešju in podzemclju dra. Jos. VValdherrja hiše štev. 6 v Beethovnovih ulicah in da se sklene dotična najemna pogodba. 6.) Razpis c. kr. dež. šol. sveta z dne 4. decembra 1895, štev. 2993, s katerim se po nalogu c. kr. naučnega ministerstva z dne 10. novembra 1895, štev. 23.391, izroča ravnateljstvu knjižica: »Belehrung über die Vermeidung von UnglUcksfitllen durch Elektricitiit und über die Hilfeleistung in solchen Fällen» (spisal dr. Adalbert v. Waltenhofen) ter učiteljstvo pozivlje, da naj primerno pouči učence, kako se izogibati nesreč, ki jih utegne provzročiti elektrika. 7.) Razpis predsedništva c. kr. dež. šol. sveta z dno 30. decembra 1895, štev. (3, zabičuje po nalogu c. kr. naučnega ministerstva z dne 16. decembra 1895, štev. 30.01 1, da je pično zvrševati omenjenega ministerstva naredhe o vsprejemnih izkušnjah za vstop v I. razred. 8.) Razpis c. kr. dež. šol. sveta z dne 19. febr. 1896, štev. 401, s katerim se izroča 1 izvod novega propisa o izposojanju knjig iz c. kr. dvorne knjižnice. 9.) Razpis c. kr. dež. šol. sveta z dne 22. februvarija 1890, štev. 431 : Po razpisu Nj. vzvišenosti, g. ministra za bog. in n. z dne 17. jan. 1890, štev. 73, se jo pri naročanju, erarnih potrebščin na zavodu kar moči ozirati na kaznilnice. O zvršitvi tega napotka je poročati c. kr. dež. šol. svetu (do 10. decembra 1890) in poročilu zajedno priložiti izkaz na ta način naročenih potrebščin. 10.) Razpis c. kr. minist, za bog. in n. z dno 24. febr. 1896, štev. 1287, objavlja zaznamek vseh učil in pomagal, katerih poraba v državn. srednjih šolah je odobrena od c. kr. naučnega ministerstva. 11.) Razpis c. kr. minist, za bog. in n. z dne 20. marcija 1896, štev. 1358: Njegovo veličanstvo je z odločilom z dne 18. jan. 1890 milostno dovolilo, da so, začenši z 1. 1896, najprej za dobo treh let vstavi v državni proračun vsako leto znesek 3000 gld., iz katerega se bodo podeljevale po 10 srednješolskim profesorjem prirodo-znanskih strok, pred vsem učiteljem prirodoslovja in zemljepisa, ustanove v znesku do 300 gld. za znanstvena potovanja. Namen tem ustanovam je, nuditi dotičnim prejemnikom priliko, da si potujoč 3 — 4 tedne, redoma le v glavnih šolskih počitnicah, razširijo po neposrednih vtisih svoje znanje in nazore ter uglobo razum za znanstveno raziskavanje. 12.) Razpis c. kr. minist, za bog. in n. z dne 30. aprila 1896, štev. 30.786: Z Najvišjim odločilom z dne 2. novembra 1895 je Njegovo veličanstvo pooblastilo g. ministra za bog. in n., da sme na državnih srednjih šolah službujočim učiteljem veronauka, katerih letna plača jo po sedaj veljajočih določilih (§ 12. zakona z dne 9. aprila 1870) ustanovičena s 525 gld. ali (530 gld., dovoliti za vsak slučaj posebej osebno, v pokojnino vštevno doklado (letnih 200, ozir. 100 gld.), ki se ustavi, kakor hitro doseže dotičnik temeljno plačo, jednako začetni plači rednega učitelja na drž. srednjih šolah. Kronika. Začetkom tega šolskega leta se je v Kranju na novo ustanovila državna gimnazija ter zajedno strogo zvrSevala ministerska (na str. 68 pod št. 1 objavljena) odredim. Zato sc je skrčilo število učencev toliko, da je odpal I. e. razred; zavod je torej štel štiri razrede s po jednim vsporednim oddelkom. Ker se jc mogel (vsled odpalcga 1. e. razreda) namestili učitelj Anton Mikuš po jednoletnem prizadevnem delovanju odsloviti, je poučevalo v tem šolskem letu 12 učiteljev (ravnatelj, 5 profesorjev, 1 redni in 5 na-mestnih učiteljev). Z razpisom z dne 6. julija 1894, štev. 15.586, je imenovalo c. kr. naučno ministerstvo namestnega učitelja veronauka Andreja Karlina rednim učiteljem. Pozvavši (z razpisom z dne 30. julija 1804, štev. 17.615) prof. Jos. Hubada za začasnega voditelja novoustanovljeni gimnaziji v Kranju je pridodelilo c. kr. naučno ministerstvo (z razpisom z dne 25. septembra 1894, štev. 21.594) zavodu v službovanje učitelja na c. kr deški ljudski šoli v Trstu: Davorina Sinkoviča, ki je kot Hubadov namestnik nastopil svojo službo dne 8. oktobra. Z razpisom z dne 1. aprila 1895, štev. 7344, je dalo c. kr. naučno ministerstvo dvamesečen odpust dne 6. marcija nevarno obolelemu učitelju Dav. Sinkoviču, zajedno pa dovolilo, da prevzame mesto njega prirodopisni nauk v prvih treh razredih (6 ur na teden) tukajšnje višje gimnazije prof. Alfonz Paulin proti nagradi, ki si jo je bil izgovoril. Ostale ure Sinkovideve (matematiko v I. a. in IV. a., prirodoslovje v IV. a.) pa je prevzel nam. učitelj Ant. Peterim. Pri prirodopisnem pouku v prvih treh razredih in v prirodoslovskih in matematičnih urah v četrtem razredu so bili dotični vsporedni oddelki spojeni. Z Najvišjim odločilom z dne 27. maja 1895 je blagoizvolilo Njegovo veličanstvo imenovati drž. gimnaziji v Kranju v službovanje pridodeljenega profesorja drž. nižje gimnazije ljubljanske: Jos. Hubada, ravnateljem drž. gimnazije v Kranju. Z razpisom z dno 4. julija 1895, štev. 10.591, je poveril g. vodja naučnega ministerstva nadzorništvo risarskega pouka na srednjih šolah in učiteljskih pripravnicah gorenje-avstrijskih, solnograških, štajerskih, koroških, kranjskih, nemško-tirolskih in prcdarelskih profesorju drž. realke solnograške Hcrman-u Lukas-u za dobo daljših treh let (t. j. do konca šolskega 1. 1897/98.). Z razpisom z dne 28. avgusta, štev. 2029, je priznal c. kr. dež. šol. svet ravnatelju Fr. Wiesthalerju četrto, z razpisom z dne 16. oktobra 1894, štev. 2539, prof. dru. L. Požarju prvo, z razpisom z dne 27. marcija 1895, štev. 353, prof. S. Rutarju tretjo petletnico; z razpisom z dne 2. novembra 1894, štev. 2792, pa je ista šolska oblast stalno v službi potrdila rednega gimn. učitelja Al. Tavčarja, priznavša mu profesorski naslov. * Šolsko leto 1894/95. sc. je pričelo dne 18. septembra s slovesno sv. mašo z «Veni sanete», katero je v stolnici služil preč. g. knezošk. konsistorijalni svetnik in c. kr. prof. na tukajšnji višji gimnaziji Tomo Zupan. Vsprejemnc izkušnje so se opra- vile dne 17., ponavljalne pa v dobi od 16. do 18. septembra. Dne 30. novembra je prisostvoval c. kr. dež. šolski nadzornik, g. Jos. Suman, pouku v obeh oddelkih prvega razreda. 1894/95. 1895/96. Rešuje ravnateljstva glavno poročilo o Šolskem letu 18913/94. je izrekel e. kr. dež. šol. svčst (v razpisu z dne 3. februvarija 1895, štev. 104) ravnateljstvu in učiteljstvu svoje priznanje o ugodnih naučnih in vzgojnih uspehih. Prvo polletje se je končalo dno 9. februvarija s tiho sv. mašo, po kateri se je pela cesarska pesen, drugo polletje pa sc je pričelo dne 13. februvarija. Huda potresna nesreča, ki je zadela Ljubljano in velik del Kranjske v noči med 14. in 15. aprilom, je iznenada izpremenila vse razmere v mestu. Bilo bi odveč, celih 15 mesecev po nezgodi popisovati vse neizmerno gorje, ki je je prebilo bedno prebivalstvo. Koliko škode pa da je trpelo poleg drugih stavb tudi šolsko poslopje in kako da je moralo-vkljub temu v prvi sili služiti v pribežališče ob streho pripravljenim Ljubljančanom, o tem je obširno poročalo slavno ravnateljstvo tukajšnje c. kr. višje gimnazije v svojem lanskem izvestju (na str. 49. in 51. do 55.). Vspričo tako stra-hobnih razmer se ni dalo misliti na uspešno nadaljevanje rednega pouka, in to tem manj, ker so se še dolgo časa ponavljali potreski, če tudi ne več tako usodno. Zbog tega se jc ustavil pouk (po odredbi c. kr. dež. šol. sveta, objavljeni na str. 69. pod štev. 8) najprej za dobo kakih štirih tednov, potem pa so je končalo šolsko leto predčasno po napotilih, danih od iste šolske oblasti (gl. str. 69. pod štev. 10). Učencem, kojih napredek je bil do prve konfereneije 11. polletja povoljen, so sc izročila, oziroma po pošti na dom poslala izpričevala de dato 8. junija; ostali so prejeli, prebivši preizkušnjo v dobi od 15. do 28. julija ali pa 16. do 18. septembra, izpričevala de dato 28. julija, oziroma 18. septembra. Dne 7. maja je osrečilo Njegovo veličanstvo Ljubljano z Najvišjim pohodom, da se prepriča o škodi, prizadeti mestu, ter s Svojo navzočnostjo potolaži in obodri potrto prebivalstvo. Pri tej priliki je doletela z drugimi učilišči tudi zavod čast, da je smelo njegovo učiteljstvo in kakih 200 od blizu in daleč privrelih učencev, postavivši se na Marije Terezije cesti, mimo vozečega se ljubljenega vladarja spoštljivo pozdraviti. Z Najvišjim odločilom z dne 13. maja 1895 je blagoizvolilo Njegovo veličanstvo c. kr. deželnemu predsedniku v vojvodini kranjski, preblagorodnemu g. Viktorju baronu Heinu, priznavajoč njegovo požrtvovalno delovanje o potresni nesreči, odredbine prosto podeliti red železne krone druge vrste. Dne 19. maja so mu na tem kolikor častnem, toliko zasluženem Najvišjem odlikovanju čestitala učiteljska poslanstva vseh tukajšnjih srednjih šol po svojem voditelju, c kr. deželnem šolskem nadzorniku g. /os. Sutnanu. Poletne vsprejemne izkušnje za vstop v I. razred so se opravile dne 15. julija. G. vodja c. kr. ministerstva za bogočastje in nauk je imenoval z razpisom z dne 21. avgusta 1895, štev. 19.863, zavodu v službovanje pridodcljenega učitelja c. kr. deške ljudske šole v Trstu: Davorina Sinkoviča, rednim učiteljem na c. kr. drž. nižji gimnaziji v Ljubljani, z razpisom z dne 21. avgusta 1895, štev. 19.954, pa nam. učitelja Antona Štritofa rednim učiteljem na državni gimnaziji v Kranju. G. Ant. Štritof je zapustil začetkom šolskega leta zavod, o katerem si je bil pridobil za svojega petletnega mnogostranskega in uspešnega delovanja kot izboren učitelj obveznih jezikovnih predmetov (začasno tudi zgodovine z zemljepisom) in neobveznega lepopisja, kot varuh učiteljski knjižnici in voditelj šolskih iger neprecenljivih zaslug. S priznanja vredno prizadevnostjo se je ves čas trudil spopolniti svoje mnogostransko znanje, plodove svoje trudoljubivosti, zlasti na vzgojeslovncm in naučuem polju, pa je mamo in s spretnim peresom objavljal šolstvu v prid v raznih publikacijah. Zato mu bodo ohranili trajen, blag spomin i učitelji, katerim je bil vsikdar ljubezniv, postrežen tovariš, i učenci, ki so spoštovali v njem ne lo izvrstnega učitelja, ampak tudi za njih dušno in tolesno blaginjo očetovski skrbečega zaščitnika. Po štiriletnem vestnem službovanju je zapustil zavod začetkom šolskega leta tudi še nam. učitelj Anton Svarštlik, da nastopi službo nam. učitelja na drž. gimnaziji v Hebu. Na njiju mesto je pozvalo ravnateljstvo'učiteljska pripravnika (za zgodovinsko in zemljepisno stroko) dra. Jakoba '/.mavca in Josipa Ziliha; to pozvanje je odobril e. kr. deželni šolski svet z razpisom z due BO. septembra 1895, štev. 2325. Toda že z razpisom z dne 4. oktobra 1895, štev. 2461, je ukrenila ista šolska oblast, da idi Jos. Zilih na gimnazijo v Novem Mestu nadomestovat ondi obolelega prof. Iv. Vrhovca. Ker ni bilo možno dobiti Žilihu namestnika, so se razdelile vse njegove učne ure med ostale učne moči. Broj učencev se je sicer nekoliko skrčil tudi v tem šolskem letu in to zopet po strogem zvrševanju (na str. 68. pod štev. 1) omenjene odredbe e. kr. naučnega ministerstva. Vendar je ostalo število vsporednib oddelkov (4) neizpremenjeno. Poučevalo pa je na zavodu 11 učiteljev (ravnatelj, 5 profesorjev, 2 redna in 3 namestili učitelji). 'A razpisom z dne 26. oktobra 1895, štev. 2104, je priznal c. kr. deželni šolski svet prof. Jos. Jenku prvo petletnico. Kazpis e. kr. ministerstva za bogočastje in nauk z dne 14 februvarija 1896, štev. 3259, naznanja, da je blagoizvolilo Njegovo veličanstvo z Najvišjim odločilom z dne 8. februvarija 1896 rednemu učitelju l)av. Sinkoviču (uvažajoč njega štirinajstletno učiteljevanje na c. kr. deški ljudski šoli v Trstu) iz milosti dovoliti osebno, v pokojnino vštevno doklado lctnib 200 gld., ki se pa ustavi, kodar bi se imcnovancu priznala peta petletnica. Z razpisom z dne 30 aprila 1896, št. 30.786 ex 1895, je prisodilo c. kr. naučno ministerstvo, opiraje se na Najvišje pooblastilo (gl. str. 70. pod štev. 12), rednemu učitelju vcronauka Andreju Karlinu osebno doklado letnih 200 gld (od dne 1. septembra 1896). * * * Šolsko leto 1895/96. se je pričelo dne 18. septembra s slovesno sv. mašo z «Veni sancte», katero je v stolnici služil preč. g. knezošk. konsistorijalni svetnik in e. kr. gimn. prof. Tomo Zupan. Vsprejemne izkušnje so se opravile dne 16., ponavljalne in dodatne pa v dobi od 16. do 18 septembra. Potresna nezgoda je poškodovala liccjno poslopje toliko, da po izreku tehniške preiskovalne komisije njega velik del (celo 11. pa nekaj sob I. nadstropja in pritličja) ni bil več poraben za šolske namene. Ker ostali prostori niso dostajali obema gimnazijama, si je morala c. kr. drž. nižja gimnazija krova iskati drugodi. Na veliko srečo (zakaj sicer bi se bila morala i za njo kakor za nekatere c. kr. urade zgraditi baraka) je našla precej primerno stanišče v dra. Jos. IValdherrja zasebnem vzgojišču (hišna štev. 6 v Beethovnovih ulicah). Semkaj jo preselila z dovoljenjem šolskega oblastva svoje premakljivo blago že koncem glavnih počitnic, začetkom šolskega leta pa se je tu popolnem nastanila, zasedša celo I. nadstropje, pritlešje in deloma tudi podzemelje, vsega skupaj 16 sob, 1 telovadnico iu 1 shrambo za šaro. Učilnice so vse visoke, zračne in svetle, le nekatere izmed njih (zlasti 3) za dotično število učencev pretesne. Prvo polletje se je končalo dne 15. februvarija s tiho sv. mašo, po kateri se je pela cesarska pesen, drugo pa se je pričelo dne 19. februvarija. Dne 17. in 18. aprila iu v dobi od 27. aprila do 4. maja je nadzoroval zavod c. kr. dež. šolski nadzornik g. Jos. Suman, ki je bil že 3. iu 4. januvarija prisostvoval pouku v nekaterih predmetih I. a. iu b. pa 3 a. razreda. Pregledavši naložile zvezke učencev, šolske kataloge iu razrednice ter prepričavši se o rednem stanu in vestnem oskrbovanju učnih zbirk je sklical dno 6. maja učiteljstvo v konfereneijo in mu podal nekaj navodil; pri tej priliki so mu izrazili posamezni učitelji svoje želje, ravnatelj pa je v svojem in vsega učiteljstva imenu izuriva utemeljeval prošnjo, g. dež. šol. nadzornik naj bi po svojih močeh deloval na to, da visoka e. kr. šolska oblast, kakor je bila že večkrat obljubila, čim preje razširi ljubljansko drž. nižjo gimnazijo v po-polen zavod z 8 razredi. Opirajoč se na g. dež šol. nadzornika poročilo o omenjenem nadzorovanju je izjavil c. kr. dež. šol svet z razpisom z dne 2. junija t. 1., štev. 1 123, da so učni uspehi v obče povoljui, vedenje učencev med poukom negrajno, in prizadevnost učiteljstva priznanja vredna. I)ne 27. aprila je zavod korporativno spremil na zadnji poti preč. g. stolnega kanonika, papeževega komornika in monsignora Luko Jerana, ki je bil po štirinajstdnevni bolezni mirno v gospodu zaspal dne 25. aprila v 78. letu svoje dobe. Ob njegovem grobu žaluje sv. katoliška cerkev za gorečim blagovestnikom in vzornim duhovnikom, slovenski narod za plodovitim, zaslužnim pisateljem in navdušenim buditeljem, učeča se mladina pa za svojim največjim dobrotnikom, pravim očetom. Blagega pokojnika požrtvovalna človekoljubnost je bila toli blagotvorna, da so smo o njem po vsej pravici trditi s pesnikom: «Boljka serca ni imela Ljubljana, Kak si za srččo človdštva bil vžgan!» Neumorno po vsej deželi nabirajoč doneske za svojo »dijaško obednico» je premnogim revnim učencem omogočil šolanje ter tako vzgojil slovenskemu narodu marsikaterega odličnega delavca. S tem pa si je zgradil sam najlepši in najtrajniši spomenik v srcu svojega naroda. Hvaležni učenci so položili na rajnikovo krsto venec, s kojega trakov je blestel napis: «Slovenska nižja gimnazija svojemu dobrotniku.» I’oleg tega se je zavod blagoverno spomnil svojega nepozabnega blagotvornika v molitvi pri šolski službi božji. Lahka bodi mu zemljica! Dne 13. maja jo priredil zavod majniški izlet, katerega se je udeležilo več učiteljev in 146 učencev. «Mer izletu je bila Magdalenska gora, namen pa pouk in zabava. Ob šestih zjutraj so se zbrali učenci ob Gruberjevem mostu in odrinili pod vodstvom voditelja šolskih iger Ant. Peterlina in nam. učitelja M. Markiča proti Smarijam, kamor so dospeli ob deveti uri. Malo pred vasjo so jim prišli naproti prof. S Rutar, znani starinoslovec g. J. Pečnik in nekaj učencev, ki so se bili pripeljali z vlakom. Ko se je družba odpočila in okrepčala, so se učenci ob 3/* 1111 razvrstili po razredih in vsi izletniki so odrinili mimo župno cerkve, kjer se vidijo še ostanki tabora iz turških časov, proti podnožju Magdalenske gore, ki je v starino-slovnem oziru jeden najvažnejših in najimenitnejših krajev na Kranjskem. Zakaj na tega osamljenega griča najvišjem kuclju (499 m nad morjem), kjer sedaj stoji prijazna cerkvica sv. Magdalene, je bila velika prazgodovinska naselbina. Na zahodni strani, kjer se razprostira sedaj gozd, je bilo pokopališče teh prazgodovinskih naseljencev. Še bolj proti zahodu se vidi Farovški hrib (420 m. nad morjem v.); tja so prepodili Rimljani prebivalce Magdalenske gore. In tu na podnožju samem je bilo rimsko grobišče. To je izletnikom takoj dokazal g. J. Pečnik, ki je že preje dolgo časa izkopaval gomile na tem znamenitem kraju in ki je bil toli prijazen, da so je ponudil ukaželjni mladini za tolmača na polju svojega večletnega delovanja. Izkopal je namreč vpričo izletnikov na več krajih pepel iz zemlje, iu posrečilo se mu je celo najti rimsko svetilko. Odtod je šla pot vkreber. V več oddelkih so si ogledali učenci celo prostrano prazgodovinsko grobišče in ob jednajstih so se sešli zopet vsi na vrhu okoli cerkve, od koder so uživali razgled, ki bi sam poplačal izletniku ves trud. Ko so obšli zadnji v vrsti nasipe, se je vsa družba spustila po južnem obronku navzdol skozi Hrastje ter, ogledavši si še zadnjo veliko gomilo pri Hrastju, dospela proti dvanajsti uri v Grosuplje, kjer jo v Koščakovi gostilni obedovala in bila izvrstno postrežena. Popoldanski vlak je pripeljal družbi še ravnatelja pa prof. Dav. Karlina in tira. L. Požarja. Ob živahni zabavi je prešel popoldan brez vsakega moteža. Ob šestih jo odšel jeden oddelek učencev pod vodstvom učiteljev A. Peterima in M. Markiča peš v Lavrico tor ondi čakal vlaka, s katerim so se ob 3/i lla ^ pripeljali zaostavši izletniki. Združeni so se vrnili vsi z vlakom v Ljubljano » Dne 13. junija je nadzoroval risarski pouk strokovni nadzornik g. prof. Herman Lukas. Isto tako je v obeli letih večkrat prisostvoval veronauku knezoškofijski komisar, milostni prelat in apost. protonotar a. i. p., kanonik g. dr. Andrej Čebašek. Bogoslužne vaje: God Njiju veličanstev, eesarja Franca Jožefa I. in cesarice Elizabete (4. X., oziroma 19. XI.) je obhajal zavod vsako leto s sv. mašo, po kateri so je pela cesarska pesen. Isto tako se je brala (dno 2. III. 1895) posebna sv. maša zadušnica za dne 18. II. 1895 preminulega gosp. vojnega maršala, Nj. c. in kr. visokost nadvojvodo Albrehta, dno ‘27. V. 1896 pa za dne 19. V. 1896 umršoga brata Njegovega veličanstva, Nj. c. in kr. visokost nadvojvodo Karola Ludo-vika. Učiteljstvo se je poleg tega vsakokrat, udeležilo tudi še slovesnih svetili maš v stolni cerkvi na rojstni in godovni dan Njegovega veličanstva cesarja Franca Jožefa I. (18. VIII., ozir. 4. X), kakor tudi slovesnih zadušnic za ude presvetle cesarske rodovine (23. II. 1895 za Nj. c. in kr. visokost nadvojvodo Albrehta, 5. V. 1896 za Nj. veličanstvo cesarico Marijo Ano, 28. VI. 1895 in 27. VI. 1896 za Nj. veličanstvo cesarja Ferdinanda I., 21. V. 1896 za Nj. c. in kr. visokost nadvojvodo Karola Ludovika). — K izpovedi in sv. obhajilu je šla šolska mladina letos trikrat, lani pa le dvakrat, ker se je končalo šolsko leto predčasno. O letošnjih binkoštih jo prejelo več od preč. g. kateheta pripravljenih učencev svetstvo sv. birme, dne 21. junija 1896 pa prvič sv. obhajilo. Jeseni 1. 1894. so se udeleževali učenci (skupno z višjo gimnazijo) dvakrat, na teden (ob sredah in petkih) sv. maše, ki se je služila v stolnici ob polosmih, v pomladanskih in poletnih mesecih šol. 1. 1895'96. pa so je služila v nunski cerkvi vsako sredo in vsak četrtek ob polosmih za zavod posebna sv. maša, pri kateri je ravnal pevski zbor četrtošolec Jo s. Cenili, petje pa je spremljal na harmoniju gojenec orglarske šole Vi/j. Breznik. Ob nedeljah in praznikih je bila za drž. nižjo gimnazijo in nižje (4) razrede višje gimnazije v nunski cerkvi skupna služba božja, pri kateri sta pola združena deška zbora obeh zavodov; petje je vodil šestošolec Fr. Podboj, na harmoniju jo je pa spremljal šestošolec Ivan Žirovnik. Propovedovalo se je premenjema nemški in slovenski. Učenci obeh zavodov so bili v cerkvi ločeni in nadzirani od primernega števila učiteljev. — Zavod se je korporativno udeležil slovesnega cerkvenega obhoda na dan sv. rešnjega telesa (4. VI. 1896; lani so bile ob tem času že počitnice), zastopniki učiteljskega zbora pa tudi cerkvenega obhoda na veliko soboto (13. IV. 1895, ozir. 4. IV. 1896). Zdravstveno stanje učencev je bilo v obeh šolskih letih ugodno; zboleli so pač sem ter tam posamezniki, zlasti za nalezljivimi, v Ljubljani posebno v zimskem času navadnimi boleznimi (škrlatinko, davico, ošpicami), a umrl hvala Bogu ni nobeden. Zelo pa so omenjene bolezni motilo pouk, ker je moralo češče iz po-jedinih razredov doma ostati kar po več učencev, stanujočih v okuženih hišah. Izmed učiteljev je v šol. 1. 1894/95. nevarno obolel lo Dav. Sinkovič (za sklepno vnetico). Kadi kračjega nedožja so morali začasno poučevanje prekiniti v šol. I. 1894,95: prof. Jo s. Jenko in Al. Tavčar pa nam. učitelj Ant. Zvaršnik, v šol. 1. 1895/96: prof. .S. Rutar, dr. L. Požar, Al. Tavčar in Dav. Sinkovič. Bolne ali sicer zadržane učitelje so tovariši rade volje nadomeščali. Ustmene premestilo izkušnje so se vršile v dobi od 30. VI. do 10. VIL ; raz-redbene konfereneijo so bile dne 8. in 10,, završim pa 14. julija. Šolsko leto se je končalo dne 15. julija z zahvalno sv. mašo, po kateri se je pela cesarska pesen. Nato so se učencem razdelila izpričevala. Dne 16. julija se prično (ob osmih) vspro-jemne izkušnje za vstop v 1. razred, za kateri sc je bilo zglasiti dne 12. julija. IX. Kako se je pospeševal telesni razvoj šolske mladine. (Zvršitev ininisterske naredile z «Ine 12. oktobra 1890, št. 1853.) Po zimi so so drsali učenci deloma na ledišču «Kernu», katerega lastnik, gospod Fr. Dobcrlet, jim je na prošnjo ravnateljstva blage volje znižal drsalnimi na 5 kr., deloma na ledišču ljubljanskega drsalnega društva. Ravnateljstvo jo tudi izposlovalo pri tukajšnjem železninarju St. Nagy-u, da so dobivali učenci drkalice za znižano ceno (1 gld. 50 kr.). Po leti so mogli učenci o popoldanskih urah kopati so: in plavati v mestnem kopališču in c. in kr. plavarnici proti zmerni ceni petih, oziroma treh krajcarjev za jeduo kopel (brez perila). Število plavačev in drsalcev (v šolskem I. 1895/96.)1 kaže nastopna preglednica: j Šolski razred Število učencev Plavačev Drsalcev Udeležencev iger število v% število v% število V “/o L a. 34 13 38' 2 3 8-8 15 44-1 I 1. b. 40 18 45-0 6 15-0 18 45 ’0 II. a. 31 23 74'2 6 19 • 3 16 51-6 11. b. 36 20 55-5 13 36' 1 18 50 0 III. a. 38 20 52-6 1 2 '6 24 63-1 III. b. 27 12 44-4 10 37'0 18 66 ’ 6 i IV. a. 41 24 58-5 H 26-8 26 63' 4 IV. b. 43 28 65' 1 8 18-6 12 27-9 I Skupaj 291 158 54-2 58 19-2 147 50 ’ 5 Šolske igre sta vodila s hvalno vnemo in opreznostjo lansko jesen namestili učitelj Ant. Štritof, letos pa nam. učitelj A. Peterlin. Igralo se je ob četrtkih iu sobotah popoludne na travniku, ki ga je tukajšnjima gimnazijama odmenil v ta namen slavni mestni zbor. Žal, da so igre v obeh šolskih letih radi slabega vremena niso moglo vršiti v tolikoj meri, kolikršno zahteva zdravje in telesni razvoj učečo so mladino. Pri igrali so bili učenci razdeljeni po razredih in vsak razred je za se igral svojo igro. Le ako jo bilo število udeležencev jednega razreda premajhno, iu je igra zahtevala večjega števila, sta se združila dva razreda v jedno skupino. Vsakej skupini je načeloval igralni reditelj, ki jo v začetku igro razložil in pazil na pravilno njeno 1 Lani je prenehal pouk (zaradi potresa) žo po veliki noči; zato ravnateljstvo o poletnih telesnih vajah šolske mladine nima kaj poročati. zvrSitev. Hvalno bodi na tem mestu omenjena požrtvovalnost nekaterih učencev, ki so, posebno kot reditelji skupin prvih dveh razredov, uspešno podpirali igralnega voditelja. Med njimi so sc letos posebno odlikovali: Jež in Kreß (IV. a.), Buh (IV. b.), Marn in Intihar (III. a), Pišek in Göderer (III. b. razreda). Igre so si ali učenci sami izbirali, ali jih je pa določeval voditelj. Nove, učencem še neznane igro so se razložile in vpeljale po knjigi: «Bewegungsspiele und Wettkämpfe», ki jo jo izdal Fran Kreunz v Gradcu. Vsake pol ure so se igre premenile. Najbolj so ugajale te-le: «Črni mož», «Miš in mačka», «V vodnjak gledati», «Trden most», «Jezdeci in konji», «Žoga leti», ‘Boj na jedni nogi», «Kužki», «Lučanje žoge», «Roparji in žandarji» (le na izletih). Kedaj, kje in koliko časa se je letos igralo in koliko je bilo udeležencev, povo nastopna preglednica: I) a n Igrišče Čas Število udeležencev 20. sept. 1895 travnik 4 — 6 86 28. » » dto. 4-6 154 12. okt. » izlet proti Brezovici 4-6'/, 116 16. aprila 1896 travnik 4—6 106 18. > dto. »/*4 — 6 115 25. » » dto. 4 — 6 117 30. » * izlet črez Golovec v Hudnik 3 6 V, 86 9 maja » travnik 4—6 107 13. * * izlet v Grosuplje ves dan 146 11. junija » travnik 4— b/46 30 13. » » dto. 4 — 6 63 18. » » dto. 4 — 6 47 2. julija » dto. 5—7 52 4. » dto. 5 — 7 78 9. » » dto. 5 — 7 63 Potrebnih igral je pribavilo ravnateljstvo iz prispevkov, ki jih v ta namen plačujejo učenci. Vsak šolski dan se je dovolilo učencem ob desetih 10 minut počitka; ta čas so smeli (tudi po zimi ob jasnih, ne premrzlih dneh) izprehajati se po prostornem šolskem dvorišču, dočirn so se zračile učilnice. X. Naznanilo o začetku šolskega leta 1896/97. Šolsko leto 189(5/97. se prične dne 18. septembra 1896 s slovesno sveto mašo z «Veni sancte», ki se bo služila ob desetih v stolnici Nil novo vstopajočim učencem (vseh razredov) se je zglasiti, spremljanim od staršev ali njih namestnikov, dne 15. septembru pri gimnazijskem ravnateljstvu z rojstnim listom, šolskim izpričevalom zadnjega leta (Štipendistom in Šolnine oproščenim tudi z dotičnimi dekreti) ter plačati 2 gld. 10 kr. vsprejemnine in 1 gld. 20 kr. prispevka za učila in igrala. Učenci, ki se dajo vpisati v prvi razred, morajo tekom solncnega leta 1896. dovršiti 10. leto ter prebiti vsprejemno izkušnjo z dobrim uspehom. Oni, ki so doslej obiskavali kako javno ljudsko Solo, naj se izkažejo (v smislu razpisa c. k. naučnega ministerstva z dne 7. aprila 1878, Stev. 541(i) z dotičnim šolskim (obiskovalnim) iz-pričevalom, obsezajočim rede iz krščanskega nauka, učnega (= slovenskega in nemškega) jezika in računstva. Vsprejemne izkušnjo se pričnO dne 10. septembra, in sicer pismene zjutraj ob osmib, ustmeno popoldne ob treh. Pri teh izkušnjah se zahteva (po določilih vis. minist, razpisa z dne 14. marcija 1870, štev. 2370, in z dne 27. maja 1884, št. 8019): «Iz krščanskega nauka toliko znanja, kolikor se ga more pridobiti v prvih štirih letnih tečajih ljudske šole; v učnem jeziku (slovenskem in nemškem) spretnost v čitanju in pisanju, znanje početnih naukov iz oblikoslovja, spretnost v analizovanju prosto razširjenih stavkov, poznavanje pravopisnih pravil; v računstvu izvežbanost v štirih osnovnih računskih vrstah s celimi števili.» Izpraševancem, ki bi vsprejemne izkušnje ne prebili s povoljuim uspehom, se vrne vsa plačana pristojbina. Vsprejemno izkušnjo v istem letu ponoviti na istem učilišču ali kaki drugi srednji šoli ni dovoljeno. Po 15. septembru se na novo vstopajoči učenci ne bodo več vsprejomali. Učencem, ki so že doslej obiskavali ta zavod, se je javiti dne 17. septembra pri ravnateljstvu s šolskim izpričevalom zadnjega polletja ter plačati 1 gld. 20 kr. prispevka za učila in igrala. Učenci, ki nameravajo prestopiti z drugih učilišč na c. kr. drž. nižjo gimnazijo ljubljansko, naj si priskrbo na izpričevala zadnjega polletja pripomnjo o pravilno naznanjenem odhodu; isto je storiti tudi onim tukajšnjim učencem prvih treh razredov, ki hočejo prihodnje leto svoje nauke kje drugje nadaljevati, pa tudi onim četrtošolcem, kateri ne vstopijo v peti razred višje gimnazije ljubljanske. Zapiski učnih knjig se bodo dobivali pri tukajšnjih knjigotržcih. Ponavljalne in dodatne izkušnje se bodo vršile dno 16. in 17. septembra, isto tako vsprejemne izkušnje za vse druge razrede (izimši I.). Polletna šolnina znaša 20 gld. Učenci 1. razreda jo morajo plačati za I polletje v prvih treh mesecih šolskega leta; vendar smejo (v smislu razpisa vis. naučnega ministerstva z dne G. maja 1890), ako so revni, prositi plačilnega odloga, oziroma oproščenja šolnine ter oddati dotične prošnjo ravnateljstvu v prvih osmih dneh šol. leta. Njih prošnji se more ugoditi, ako jim učiteljski zbor po prvih dveh mesecih prizna v vsakem šolskem predmetu najmanj znamko «povoljno» («befriedigend»), v vedenju znamko «hvalno» («lobenswert») ali «povoljno», v pridnosti pa «vstrajno» («ausdauernd») ali «povoljno», koncem I. polletja pa I. razred v napredku, v vedenju in pridnosti pa najmanj znamko «povoljno». V vseh drugih slučajih morajo neoproščeni učenci plačati polletno šolnino v prvih šestih tednih vsakega polletja, ako jih ni med tem presl. dež. šolski svet oprostil plačevanja šolnine na njih upravičeno prošnjo. Upravičena pa je prošnja (po razp. vis. naučnega ministerstva z dno 12. junija 1880, štev. 9681) le, ako so prosilci zares revni in ako so dobili v izpričevala zadnjega polletja najmanj prvi red v napredku, v vedenju in pridnosti pa vsaj znamko «povoljno». Prošnjam za oproščenje šolnine, naslovljenim na «preslavni c. kr. deželni šolski svet kranjski», naj prideno revni prvošolci (ki niso repetenti) revnostno izpričevalo, obsezajoče natančne in vestne podatke o stanu in iraetku staršev ter ne nad jedno leto »taro; neoproščeni revni učenci drugih razredov pa morajo priložiti svojini prošnjam tudi Se izpričevalo zadnjega polletja. Učenci, pripadajoči po svojem rojstnem kraju ali po rodbinskih razmerah ozemelj u c. kr. okrajnih glavarstev v Kranju, Radovljici, Črnomlju in Novem mestu ali pa ozemelju c. kr. okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Zatičini, se po razpisu proslavil, c. kr. dež. šol. sveta z dne 28. avgusta 1894, štev. 2354, na tem zavodu ne smejo vsprejemati. V posebnega ozira vrednih slučajih more jim vsprejem izjemoma dovoliti le c. kr. dež. šol. svet, do katerega naj se p. n. starši ali njih namestniki obrnejo z dobro utemeljenimi prošnjami na ravnost in pravočasno. Ravnateljstvo. I m e r i i k: učencev' a) koncem šolskega leta 1894/95. I. a. Beniger Fridolin, Podkoren pri Kranjski Gori. Beniger Ludovik, Kranjska Gora. Brajer Anton, Pogled pri Mokronogu. Breceljnik Fran, Dol. Ciber Jakob, Matena pri Igu. Černič Anton, Matena pri Igu. Drnovšek Ivan, Zagorje ob Savi. Glavič Avgust, Ljubljana. Goli Alojzij, Ljubljana. Hočevar Alojzij, Škrabčo. Jankovič Peter, Lj ubljana. Jere Fran, Pance pri Lipoglavu. Jezeršek Fran, Ljubljana. Juh Avgust, Ljubljana. Kerline Fran, Vipava. Klemene Josip, Ljubljana. Kopač Ignacij, Grmača pri Moravčah. Kopitar Makso, Donawitz na Štajerskem. Krek Josip, Ljubljana. Lenasi Fran, Zagon pri Hrenovicah. Lončar Anton, Gornjo Praproče. Lončar Luka, Gornje Praproče. Ložekar Jernej, Luče na Štajerskem. Lusner Anton, Ševljo. Majce Avguštin, Vodmat pri Ljubljani. Martinčič Jernej, Dolenja Vas pri Cerknici. Mikulič Fran, Loški Potok. Paternoster Zmagoslav, Krško. Pogačar Fran, Poženik pri Cerkljah. Polec Julij, Kamnik. Poljak Fran, Podlipovica pri Kolovratu. r. b. Abram Maks, Tupelče pri Komnu na Primorskem. Amau Fran, Koprivnica na Štajerskem. Arko Josip, Ribnica. Ažman Valentin, Kočevje. Blažič Ludovik, Gorjansko pri Komnu na Primorskem. Brcu Fran, Iioviše pri Litiji. Flerö Pavel, Ljubljana. Gregorin Ivan, Ljubljana. Hren Anton, Kompolje pri Dobrepolji. razred. Potrato Gilbert, Ljubljana. Premru Henrik, Divača na Primorskem. Repar Alojzij, Krka. Hepovš Albin, Ljubljana. Sever Viljem, Tabor pri Loškem Potoku. Sturm Fran, Košana. Susman Fran, Strahomer. Štrukelj Ivan, Štrukljeva Vas. Tancik Fran, Strahomer. Tomec Ivan, Bloke. Tomšič Ivan, Dolje pri Borovnici. Turšič Leopold, Lož. Volk Josip, Velika Bukovica. Wisler Fran, Ljubljana. Zupančič Fran, Ljubljana. Tekom .šol. I. so izstopili : Anžič Albin, Ljubljana. Blaganje Ivan, Sv. Vid pri Vipavi. Gradiš Josip, Ljubljana. Gvardijančič Vladimir, Zagreb na Hrvatskem. Jemec Mihael, Moravče. Kočevar Fran, Lož. Leskovec Valentin, Medvedje Brdo pri Rovtah. Modec Izidor, Lahovo. Novak Fran, Ljubljana. Papež Anton, Višnje pri Žužemberku. Pretnar Peter, Britof. Stojnič Jurij, Radoviča. Vidmar Ivan, Ljubljana. Winkelhofer Viktor, Borovnica. razred. Jan Ivan, Ljubljana. Jančar Jakob, Laze. Jcralla Fran, Budimpešt na Ogerskem. Jug Valentin, Teharje na Štajerskem. Kastelic Fran, Ljubljana. Konda Pavel, Idrija. Klavs Alojzij, £>v. Gregor pri Sodražici. Klavžar Ivan, Črni Vrh. Koman Anton, Ljubljana. Kveder Alojzij, Lož. Lavrič Josip, Vič pri Ljubljani. 1 Debeli tisk znači odličnjake. Lovša Josip, Stol) pri Domžalah. Lukežie Avguštin, Ljubljana. Nartnik Andrej,Notranje Gorice pri l!re/.ovici. Ogrin Fran, Stara Vrhnika. Pirnat Hajko, Ljubljana. Plesničar Ferdinand, Karnica pri Gorici na Primorskem. Ponikvar Jernej, Pri Fari na Blokah. Praprotnik Edvard, Kočevje, vitez Premerstein Fran, Idrija. Remšak Anton, Šmartno pri Gornjem Gradu na Štajerskem. Savinšok Fran, Ljubljana. Sedej Ivan, Vojsko pri Idriji. Sever Avgust, Ljubljana. Slapničar Ivan, Selo pri Ljubljani. Sovinec Fran, Ljubljana. Suhadolnik Ivan, Jezero pri Preserjih. Šiška Jakob, Hrastje pri Ljubljani. Strubelj Karol, lludnik pri Ljubljani. Vatovac Josip, Ljubljana. Verbič Fran, Mengeš. II. a. Ajdišek Josip, Cerovec. Badiura Rudolf, Litija. Bambič Josip, Ponikve. Bekš Josip, Ljubljana. Božič Josip, Tacen. Cepuder Vladimir, Litija. Clilddek Alojzij, Impoljco na Savi. Čolnar Janez, Stožice. Engelmanu Vinko, Stari Trg. Fatur Miroslav, Selo pri Brežicah na Štajerskem. Fišer Bronislav, Ljutomer na Štajerskem. Fleš Albin, Ribnica. Gorup Josip, Unec. Gross Maksimilijan, Zagorje. Grošelj Pavel, Ljubljana. Iloleček Pavel, Šiška. Hribar Fran, Srednje Gameljne. Intihar Anton, Javorje. Jamšek Nikolaj, Goričica. Jeločnik Miroslav, Ljubljana. Kajfež Josip, Kova Sela. Kamenšek Fran, Idrija. Koržič Fran, Rudolfovo pri Cerknici. Klobučar Josip, Divača na Primorskem. Kralj Fran, Kropa. Krolnik Anton, Ljubno na Štajerskem. II. 1). Ažman Rmlolf, Kočevje. Belec Mihael, Št. Vid nad Ljubljano. Benčina Karol, Ljubljana. Božja Vinko, Pristova pri Polhovem Gradcu. Čadež Fran, Kranj, čončič Julij, Kamnik. Vizjak Vinko, Ljubljana. Vodi; Anton, Vič pri Ljubljani. Zajc Alojzij, Ljubljana. Zlobec Avguštin, Ponikve pri Avbru na Primorskem. Telcom šol. I. so izstopili: Blaž Fran, Senožeče. Blaž Karol, Ljubljana. Gostinčar Ivan, Ljubljana. Hočevar Danilo, Pazin na Primorskem. Jovan Ludovik, Št. Vid pri Ljubljani. Likar Feliks, Vojsko pri Idriji. Likar Peter, Vojsko pri Idriji. Lusncr Gvidon, Trst na Primorskem. Marolt Alojzij, Dobrepolje. Novak Fran, Dobrava pri Ljubljani. Polak Josip, Ljubljana. 1’ovše Feliks, Spodnji Log pri Kočevju. Rekar Ernest, Ljubljana. Šiška Ivan, Ljubljana. Žagar Fran, Bisterčica pri Kamniku. razred. Kuster Fran, Celje na Štajerskem. Lapanje Josip, Ljubljana. Lavrič Alojzij, Jurjeviča. Ledenik Alfred, Ljubljana. Loboda Ivan, Soteska. Marn Josip, Sv. Jurij pri Litiji. Medič Fran, Vrhnika. Morala Ferdo, Ljubljana. Novak Alojzij, Trnovo pri 11. Bistrici. Peternelj Fran, Cerkno na Primorskem. Pirnat Janez, Krtina. Podboj Ivan, Rakek. Pretnar Josip, Podtabor pri Podbrezju. Rogi Leon, Vipava. Rožic Valentin, Uševek. Sever Maksimilijan, Tabor. Teuš Henrik, Rečica na Štajerskem. Vidrih Fran, Begunje. Zupančič Ivan, Lonjcr na Primorskem. Žerjav Gregor, Lož. Žnidaršič Josip, Cesta. Tekom šol. I. so izstopili: Domicolj Albin, Zagorje. Hrovat Ludovik, Zagradec. Jeklin Josip, Ponikve na Primorskem. Lahajnor Ivan, Velike Lašče. razred. Dielil Robert, Trst na Primorskem. Dostal Rudolf, Ljubljana. Habe Josip, Št. Vid pri Vipavi. Janša Fran, Ljubljana. Ježek Matevž, Spodnje Gameljne. Karlin Fran, Škofja Loka. U.-G. Kaučič Ivan, Dragatuš. Kmet Avguštin, Št. Lovrenc oh Temenici. Košmrlj Ivan, Goriča Vas pri Ribnici. Kralj Alojzij, Višnja Gora. Kreutzer Josip, Ljubljana. Kurent Alojzij, Višnja Gora. Lenassi Filip, Postojina. Marčič Rudolf, Litija. Marolt Ferdo, Sodražica. Martinec Anton, Ljubljana. Masle Anton, Doljo pri Borovnici. Mazi Fran, Horovnica. Novak Julij, Idrija. Opeka Ivan, Vrhnika. Pajnič Josip, Trst na Primorskem. 1’eterlin Anton, Dolščak pri Vel. Laščah. 1’išek Anton, Mala Kostrelnica pri Litiji. Scliarabon Josip, Ljubljana. It. Seliškar Jakob, Dolenja Vas pri Polhovem Gradcu. Silvester Fran, Vipava. Slana Avgust, Videm. III. a. Adamič Anton, Ljubljana. R. Aljančič Ivan, Križe pri Tržiču, R. Arko Alojzij, Hrenovice. Bernard Karol, Škofja Loka. Hradaška Peter, Kranj. Cankar Karol, Vrhnika. Cvetko Rudolf, Senožeče. H. Černe Fran, Ljubljana. Debeljak Pavel, Visoko pri Poljanah. Dermastia Karol, Vodmat pri Ljubljani. Drmota Fran, Sestranska Vas. Gerčar Ivan, Rova. Gruden Fran, Godovič. Hočevar Josip, Kamnik. Hrome Martin, Podgorica pri Sv. Jakobu. Jebačiu I<’ran, Ljubljana. Jekovec Ciril, Ljubno. Jenko Fran, Dol. Logatec. Jež Ivan, Strmca. Juvan Anton, Domžale. R. Keršič Peter, Podbrezje. Kilar Ivan, Tržič. Kree Ivan, Dol. Kristan Anton, Vič. Kržišnik Ivan, Zgornja Luša. />'. Lavš Alojzij, Sv. Jurij na Štajerskem. III. b. Bogataj Fran, Gorenja Vas pri Trati. Borštnar Ivan, Vranja Peč. Buh Josip, Ljubljana. Čenčič Josip, Kamnik. R. Cešnovar Fran, Ljubljana. Dägarin Matej, Škofja Loka. Dennelj Ludovik, Cerknica. Stanič Ivan, Čatež pri Brežicah. Šeme Josip, Gatina pri Viš. Gori. Štrubelj Ivan, Polica pri Viš. Gori. Sturm Fran, Ljubljana. It. Turk Anton, Ravne pri Cerknici. Vovk Ivan, Ljubljana. Zorec Fran, Ljubljana. Zupančič Josip, Ljubljana. Zebre Miroslav, Brežice na Štajerskem. Tekom .šol. I. no izstopili: Bukovnik Ivan, Ljubljana. Jurjevčič Fran, Idrija. Ljubič Alojzij, Višnja Gora. Merzlikar Kran, Ljubljana. Peruzzi Mihael, Lipe pri Igu. Peterlin Viktor, Ribnica. Pipan Anton, St. Vid nad Ljubljano. Schiffrer Emil, Ljubljana. Šubič Milan, Pulj na Primorskem. Tomšič Božidar, Stari Log. Zabavnik Fran, Ljubljana. razred. Lovšin Ivan, Hrovača pri Ribnici. Lužar Fran, Krško. Nabernik Josip, Dovje. Perko Ivan, Srednja Vas. Perne Alojzij, Kranj. Pestotnik Pavel, Kostanj pri Spod. Tuhinju. Poklukar Anton, Dobrova. Režek Ivan, Kranj. Rozman Andrej, Lahovče. Schiffrer Valentin, Stražišče. H. Šerko Edvard, Cerknica. Šerko Milan, Cerknica. Teran Fran, Podbrezje. Valenčič Fran, Ilir. Bistrica. Valjavec Josip, vLeše. /?. Vilfan Fran, Žabnica. Zgaga Andrej, Kropa. R. Žvokelj Fran, Vrhpolje pri Vipavi. Tekom šol. I. no izKt ipili: Gerbič Hugon, Ulm na Virtemborškom. Grapar Anton, Ljubljana. Karmel Adolf, Idrija. Rant Anton, Prom. Vidič Valentin, Cerovo na Primorskem. H. razred. Eržen Zdravko, Gorenje Bitno. (J öderer Josip, Rtenok . Hladnik Frau, Brod pri Logatcu. Januš Alojzij, Vir pri Domžalah. It. Jenko Miljutin, Ljubljana. Kašman Anton, Škofja Loka. Kraigher Anton, Postojina. Kralj Anton, Zagorica, lvratkv .(osip, Podgora pri Št. Vidu nad Ljubljano. Krivic Kdmund, Kresniške Poljane. Leben Josip, Žlebi pri Preski. Levec Stanko, Ljubljana. Lojk Zmagoslav, Gorica. It. Maselj Andrej, Spodnjo Loko. Mazgon Alojzij, Ljubljana. It. Mosetizh Josip, Trst. rerovšek Ivan, Sv. Gregor. li. Petrovčič Ivan, Mrzli Log pri črnem Vrhu. Pirnat Ivan, Velike Poljane. Pogačar Ivan, Selo pri Breznici. Pogačnik Lovro, Kamna Gorica. Poljanec Fran, Ljubljana. 1’rezel Fran, Idrija. Riglar Ivan, Velike Poljane. Rutar Ignacij, Mlino. Svetlin Ivan, Brezje pri Dobu. IV. a. Bajec Ljudevit, Ilruševje. Bernot Josip, Kovor. Bezeljak Dragotin, Idrija. Černe Leopold, Fužine. Drolc Martin, Krašnja. Gornik Fran, Jelovec pri Sodražici. Grošelj Rudolf, Ljubljana. It. Hribar Ivan, Mengeš. Jaklič Josip, Podkraj pri Velikih Laščah. Janša Josip, Ljubljana. Jeločnik Viktor, Ljubljana. Jenko Ljudevit, Ljubija na. Kette Oton, Traun na Gorenjem Avstrijskem. Kobal Rudolf, Ljubljana. Krek Stanislav, Ljubljana. Krže Fran, Vinice, pri Sodražici. Kunstelj Zdravko, Železniki. IV. h. Bernot Anton, Ljubljana. Dunda Josip, Ljubljana. Farönik Josip, Ljubljana. Hacin Josip, Velesovo. Hörmann Valentin, Ljubljana. Hutter Josip, Litija. Jovan Ivan, Sv. Vid nad Ljubljano. Kalan Fran, Jama pri Mavčičah. Kmet Ivan, Tržič. Kodelja Fran, Vipava. Kovač Ivan, Idrija. Krek Ciril, Ljubljana. Lavrenčič Matija, Vrhpolje pri Vipavi. Lehrmann Karol, lieljak na Koroškem Mulaček Kazimir, Ljubljana. belko Avgust, Ljubljana. Tepina Lovro, Stražišče. Tominc Anton, Kamnik. Tušar Vaclav, Cerkno. Vcrhunc Slavomir, Ljubljana. Vodušek Žiga, Ljubljana. Winkler Ludovik, Idrija. R. Zajec Emil, Ljubljana. Zajec Rihard, Ljubljana. Zupane Fran, Krško. Žust Ignacij, Jazbine pri Poljanah. Tekom šol. I. so izstopili: Gruden Josip, Zamostec pri Sodražici. Hočevar Milan, Pazin na Primorskem. Kenda Ivan, Idrija. Lavtižar Josip, Kranjska Gora. Podboj Fran, Ribnica. Schuber Ivan, Ljubljana. razred. Matjan Fran, Šmartno pri Kamniku. Milavc Anton, Leskovec. Ribnikar Adolf, Dolenji Logatec. Salier Fran, Ljubljana. Samec Maksimilijan, Kamnik. Steržaj Fran, Rakek. Strajhar Ivan, Šmartno pri Kamniku. Szillich Dragotin, Sežana na Primorskem. Savnik Janko, Kranj. Tomšič Rudolf, Ljubljana. Tribuč Josip, Glinice pri Ljubljani. Vadnal Alojzij, Borovnica. Zorc Ivan, Švica pri Ljubljani. Ttkom šol. I. izstopil: Dodič Josip, Sarsko pri Studencu. razred. Per Fran, Sap pri Vrhniki. Petrič Fran, Dobrepolje. Premeri Stanko, Sv. Vid pri Vipavi. Skul Fran, Ljubljana. Pr. >'■ Stegnar Josip, Ljubljana. Stoječ Josip, Vrhnika. Stranetzky Kajetan, Idrija. Šega Rudolf, Ljubljana. Šeme Anton, Višnja Gora. Šlibar Jernej, Mišače pri Dobravi. Tavzes Fran, Idrija. Turk Ivan, Kamnik. Zajc Pavel, Zigmarice. Zakrajšek Ignacij, Preserje. Žerjav Makso, Lož. b) v šolskem lelu 1895/96. 1. a. Nalog Fran, Ljubljana. Heiliger Fridolin, Podkoren. Pr. r. Blaž Karol, Ljubljana. Jiožu' Rajko, Žiri. Černe Ivan, Ljubljana. Cernfc Ljudevit, Ljubljana. Detela Karol, Dob. Gostiša Viktor, Idrija. Hieng Ernest, Rakek. Hribar Ivan, Križ. Jernejec Peter, Brezovica. Kobal Josip, Planina nad Vipavo. Malavašič Ignacij, Vrhnika. Merčun Anton, Področje pri Dobu. Nartnik Andrej, Brezovica. /<* Natlačan Ivan, Sv. Frančišek pri Gornjem Gradu na Štajerskem. Novak Fran, Polhov Gradec. Novak Viktor, Šiška. Osterc Anton, Ljubljana. Pavčič Jakop, Bizavik. Pechdček Rudolf, Planina. Peternel Ljudevit, Ljubljana. Pogačar Ivan, Požonik. Polak Vencelj, D. M. v Polju. Selan Matija, Dobrunje. Skala Josip, Vrbovo. Svetlič Vinko, Ljubljana. I. b. Ambrožič Josip, Velike Poljano. Anžič Albin, Ljubljana. Bäbler Viljem, Vrhnika. Bcrnot Josip, Ljubljana. Blažič Ludovik, Gorjansko. It. Bole Leopold, Laze pri Planini. Bregar Anton, .Velike Bloke. Cotman Fran, Orna Vas. Cvar Fran, Sodražica. Flere Fran, Senožeče. Gregorka Dragotin, Ljubljana. Gvardjančič Vladimir, Zagreb na Hrvaškem. Jerman Anton, Ljubljana. Južnič Rudolf, Czeglcd na Ogerskein. Kadunc Fran, Smarijc pod Ljubljano. Košmerl Janez, Sodražica. Kremžar Fran, Cerovica pri Litiji. Lah Ivan, Trnovo pri Ilirski Bistrici. Likar Janez, Šturija. Lončar Luka, Zgornje Prapročo pri Brdu. It. Nosan Milan, Ribnica. H. Oblak Valentin, Horjul. Perhavec Alojzij, Divača na Primorskem. Peterlin Matej, Velike Poljane. razred. Šinkovec Ivan, Vrhnika. Škrbec Anton, Gorenje Jezero pri Starem Trgu. Verbič Fran, Mengeš. H. Vidrih Josip, Begunje pri Cirknici. Vovk Alojzij, Goče pri Vipavi. Zaletel Ivan, Ljubljana. Zupančič Valentin, Moste pod Ljubljano. Tekom šol. I. no izstopili: Acetto Avguštin, Ljubljana. Bajec Alfonz, Ustija. Berlau Alojzij, Ambrus. Bonač Fran, Ljubljana. Bonač Vinko, Ljubljana. Klemenc Josip, Ljubljana. H. Kos Fran, Idrija. Košir Frau, Ljubljana. Kuster Ivan, Gabrjo na Štajerskem. Luši n Ivan, Hrib pri Loškem Potoku. Magajna Fran, Dolenje Vreme. Majcn Karol, Vodmat. Ravnihar Marijan, Ljubljana. Snoj Josip, Nadgorica. Sodja Josip, Zabreznica. Šircelj Karol, Ljubljana. Šiška Ivan, Ljubljana. Tekiivec Fran, Lešnjaki nad Cirknico. razreil. Prelc Fran, Divača na Primorskem. Puppis Ivan, Košana. Ropar Alojzij, Krka. It. Ropovš Edvard, Ljubljana. Sartory Maks, Ljubljana. Simončič Janez, Ljubljana. Smole Mavricij, Prečna pri Novem Mestu. Suliadobnik Josip, Šmartno pod Šmarno Goro. Šeme Avgust, Vič. Šiška Janez, Ljubljana. Šmuo Kudolf, Ljubljana. Štritof Anton, Cajnarje nad Cerknico. Winkelhofer Viktor, Borovnica. Zakotnik Albin, Postojina. Zarnik Alojzij, Dob. Žagar Fran, Bistričica pri Kamniku. 'rekom ,šul. I. sij izstopili: Blaganje Ivan, Št. Vid nad Vipavo. Bogataj Ivan, Ljubljana. Cimperman Ferdinand, Uupo pri Velikih Laščah. Drufovka Alojzij, Gorica. Končina Jakob, Štanga. Kovač Josip, Ljubljana. Pavlin Andrej, Goronjo Gameljne. Povhe Josip, Ljubljana. Rožič Ivan, Ljubljana. II. a. Beniger Ludovik, Kranjska Gora. Brajer Anton, Pogled pri Mokronogu. Breceljnik Fran, Dol. Ciber Jakop, Matena pri Igu. Drnovšek Ivan, Zagorje ob Savi. Goli Alojzij, Ljubljana. Hočevar Alojzij, Škrabčo. Jankovič Peter, Ljubljana. Jere Fran, Pance pri Lipoglavu. Jezeršek Fran, Ljubljana. Juh Avgust, Ljubljana. Kerhne Fran, Vipava. Kopač Ignacij, Grmača pri Moravčah. Lončar Anton, Gornje Praproče. Ložčkar Jernej, Luče na Štajerskem. Martinčič Jernej, Dolenja Vas pri Cerknici. Modec Izidor, Lahovo. Papež Anton, Višnje pri Žužemberku. Paternoster Zmagoslav, Krško. Pogačar Fran, Poženik pri Cerkljah. Polec Julij, Kamnik. PoljAk Fran, Podlipovica pri Kolovratu. Potrato Gilbert, Ljubljana. II. 1). Abram Maks, Tupelče na Štajerskem. Aman Fran, Koprivnica na Štajerskem. Ažman Valentin, Kočevje. Bren Fran, Roviše pri Litiji. Florö Pavel, Ljubljana. Gregorin Ivan, Ljubljana. Hren Anton, Kompolje pri Dobrepolju. Jan Ivan, Ljubljana. Jančar Jakob, Laze. Jeralla Fran, Budapešt na Ogerskem. Jug Valentin, Teharje na Štajerskem. Kenda Pavel, Idrija. Klavžar Ivan, Črni Vrh pri Idriji. Kveder Alojzij, Retje. Lavrič Josip, Vič pri Ljubljani. Lovša Josip, Stob pri Domžalah. Lukežič Avgust, Ljubljana. Martinec Anton, Ljubljana. K. Masle Anton, Dolje pri Borovnici. h'. Mazi Fran, Borovnica. R. Ogrin Fran, Stara Vrhnika. III. a. Ajdiiek Josip, Cerovec. Badiura Rudolf, Litija. Bambič Josip, Ponikve. Beliš Josip, Ljubljana. Samsa Josip, Globel pri Sodražici. Šiška Josip, Hrastje pri Ljubljani. Šušteršič Ernest, Ljubljana. Tavčar Ervin, Novo Mesto. razred. Repovš Albin, Ljubljana. Sturm Fran, Košana. Štrukelj Ivan, Štrukljeva Vas. Tancik Fran, Straliomer. Tomec Ivan, Bloke. Tomšič Ivan, Dolje pri Borovnici. Turšič Leopold, Lož. Volk Josip, Velika Bukovica. Privat ist : Tripalo Fran, Sinj v Dalmaciji. Tekom šol. L so izstopili: Černič Anton, Matena pri Igu. Glavič Avgust, Ljubljana. Kopitar Makso, Donawitz na Štajerskem. Krek Josip, Ljubljana. Lusner Anton, Ševlje. Miktilič Fran, Loški Potok. Repar Alojzij, Krka. Susmann Fran, Straliomer. Zupančič Fran, Ljubljana. razred. Pirnat Rajko, Ljubljana. Ponikvar Jernej, Pri Fari na Blokah. Praprotnik Edvard, Kočevje. Rekar Ernest, Ljubljana. Remšak Anton, Šmartno pri Gornjem Gradu na Štajerskem. Sedej Ivan, Vojsko pri Idriji. Slapničar Janez, Selo pri Ljubljani. Suhadolnik Janez, Jezero pri Preserjih. Štrubelj Karol, Rudnik pri Ljubljani. Vatovac Josip, Ljubljana. Vizjak Vinko, Ljubljana. Vode Anton, Vič pri Ljubljani. Zabavnik Fran, Ljubljana. II. Zajc Alojzij, Ljubljana. Zlobec Avguštin, Ponikve na Primorskem. Tikom šol. I. so izstopili: Kastelic Fran, Ljubljana. Sever Avgust, Ljubljana. Šiška Jakob, Hrastje pri Ljubljani. razred. Božič Josip, Tacen. Cepuder Vladimir, Litija. Chladok Alojzij, Impoljce na Savi. Čolnar Ivan, Stožice. Domicelj Albin, Zagorje. Drmota Fran, Sestranska Vas. It. Fatur Miroslav, Solo pri Brežicah na Štajerskem. Fišer Branislav, Ljutomer na Štajerskem. Fleš Albin, Ribnica. Gorup Josip, Unec. Gross Maksimilijan, Zagorje. Grošelj Pavel, Ljubljana, lloleček Pavol, Šiška. Intihar Anton, Javorje. Jamšek Nikolaj, Goričica. Jeločnik Miroslav, Ljubljana. Kamenšek Fran, Idrija. Keržič Fran, Rudolfovo pri Cerknici. Kralj Fran, Kropa. Kuster Fran, Celje na Štajerskem. Ledenik Alfred, Ljubljana. Marn Josip, Sv. Jurij pri Litiji. Medič Fran, Vrhnika. III. 1). Ažman Rudolf, Kočevje. Božja Vinko, Polhov Gradec. Čadež Fran, Kranj. Cencič Julij, Kamnik. Göderer Josip, Rtenck pri Ribnici. Ä. Habe Josip, Št. Vid pri Vipavi. Janša Fran, Ljubljana. Ježek Matevž, Spodnjo Gameljne nad Ljubljano. Karlin Fran, Škofja Loka. Kilar Anton, Tržič. Kreutzer Josip, Ljubljana. Marčič Rudolf, Litija. Marolt Ferdinand, Sodražica. Novak Julij, Idrija. Opeka Ivan, Vrhnika. Pišek Anton, Mala Kostrelnica pri Litiji. Scharabon Josip, Ljubljana. IV. a. Adamič Anton, Ljubljana. Aljančič Ivan, Križe pri Tržiču. Arko Alojzij, llrenovice. Bernard Karol, Škofja Loka. Bradaška Peter, Kranj. Cankar Karol, Vrhnika. Cvetko Rudolf, Senožeče, čeme Fran, Ljubljana. Čuček Fran, Spod. Voličina v Slov. Goricah na Štajerskem. K. Debeljak Pavol, Visoko. Farčnik Josip, Ljubljana. It. Gcrčar Ivan, Rova. Gruden Fran, Godovič. Hočevar Josip, Kamnik. Hrome Martin, Podgorica pri Sv. Jakopu. Jebačin Fran, Ljubljana. Morala Ferdinand, Ljubljana. Petrovčič Ivan, Cini Vrh pri Idriji. It. Pirnat Ivan, Krtina'. Podboj Ivan, Rakek. Rogi Leon, Vipava. Rožič Valentin, Uševolc. Tetiš Henrik, Ročica na Štajerskem. Vidrih Fran, Begunje pri Cerknici. Zupančič Ivan, Lonjer pri Trstu na Primorskem. Žerjav Gregor, Lož. Žnidaršič Josip, Cesta. Tekom šol. L no izstopili: Engelmann Vinko, Stari Trg. Gerbič Ilugon, Ulm na Virtomborškem. /<*. Hribar Fran, Srednje Gameljne. Loboda Ivan, Soteska. Petoruelj Fran, Cerkno na Primorskem. razred. Seliškar Jakop, Polhov Gradec. Silvester Fran, Vipava. Slana Avgust,. Idrija. Stanič Ivan, Čatež pri Brežicah. Šeme Josip, Gatina pri Višnji Gori. Tomšič Teodor, Ribnica. Vovk Ivan, Ljubljana. Zorec Fran, Ljubljana. Zupančič Josip, Ljubljana. Žvokelj Fran, Vrhpolje pri Vipavi. /V. r. Tekom Sol. I. so izstopili: Bončina Karol, Ljubljana. Lenassi Filip, Postojina. Pajnič Josip, Trst na Primorskem. Peterlin Anton, Dolščak pri Velikih Laščah, čjturm Fran, Ljubljana. Zebri: Friderik, Brežice na Štajerskem. razred. Jokovec Ciril, Ljubno. Jonko Fran, Logatec. Jež Ivan, Strmca pri Studenem. Juvan Anton, Domžale. Koršič Peter, Podbrezje. Kilar Ivan, Tržič. Kree Ivan, Dol. Kristan Anton, Vič. Kržišnik Ivan, Zgornja Luša. Lavš Alojzij, Sv. .linij na Štajerskem. Lovšin Ivan, Hrovača pri Ribnici. Lužar Fran, Krško. Murko Fran, Biš v Slov. Goricah na Štajerskem. It. Nabornik Josip, Dovje. Pome Alojzij, Kranj. Pestotnik Pavel, Kostanj pri Spod. Tuhinju. Poklukar Anton, Dobrova. Teran Fran, Podbrezje, lležek Ivan, Kranj. Valenčič Fran, Ilir. Bistrica. Rozman Andrej, Lahovče pri Cerkljah. Valjavec Josip,. Lese. Šerko Edvard, Cerknica. Vilfan Fran, Zabnica. Šerko Milan, Cerknica. IV. b. razred. Bogataj Fran, Gorenja Vas pri Trati. Borštnar Ivan, Vranja Poč. IJuh Josip, Ljubljana. Cencič Josip, Kamnik. Cešnovar Fran, Ljubljana. Dagarin Matevž, Škofja Loka. Dermelj Ludovik, Cerknica. Eržen Zdravko, Gorenje Bitno. Hladnik Fran, Brod pri Logatcu. Hutter Josip, Litija. K. Janc Ivan, Radovljica. Januš Vekoslav, Vir pri Domžalah. Jenko Miljutin, Ljubljana. Kraigher Anton, Postojina. Kralj Anton, Zagorica. Kratky Josip, Podgora pri Št.Vidu nad Ljubljano. Leben Josip, Žlebi pri Preski. Levec Stanko, Ljubljana. Lojk Viktor, Gorica na Primorskem. Maselj Andrej, Spodnjo Loke. Mazgon Vekoslav, Ljubljana. Mosetizh Josip, Trst na Primorskem. Perovšek Ivan, Sv. Gregor. Peterlin Fran, Kamnik. R. Pirnat Ivan, Velike Poljane. Podboj Fran, Ribnica. Pogačar Ivan, Selo pri Breznici. Pogačnik Lovro, Kamna Gorica. Poljanec Fran, Ljubljana. Prežel Fran, Idrija. Rutar Ignacij, lMliuo. Svetlin Ivan, Brezje pri Dobu. Šelko Avgust, Ljubljana. Tepina Lovro, Stražišče. Tominc Anton, Kamnik. Tušar Vaclav, Cerkno. Verhunc Slavomir, Ljubljana. Vodušek Žiga, Ljubljana. Zajec Emil, Ljubljana. Zajec Rihard, Ljubljana. Zgaga. Andrej, Kropa, župane Fran, Krško. Zust Ignacij, Jazbine pri Poljanah. Tekom šol. I. je izstopih Winkler Ljudevit, Idrija. ' S;;"