Nemško uradovanje na Spod. Štajerskem. Daa za daevom moramo gledati, kako se pri vseh uradih Ba Spod. Štajerskem zapostavlja Baš mili materni jezik, a na Bjegovo mesto se vriva blažeaa BemščiBa. Nehote se moramo vprašati, kaj je temu krivo, zakaj se z nami Be postopa tako, kakor se postopa z drugimi Barodaostmi? Na to imamo le en odgovor: K e r s e ne zavedamo svojih pravic. Da se moremo zavedati svojih pravic, je najprej treba, da jih pozBamo. Ib ravao v tem oziru sem našel popolnoma kriva maenja razžirjena, in to ravno med razumniki. Zatorej se mi zdi umestBO, da opozorim Ba § 19. držav. osBovsega jzakona z dne 21. dec. 1867 št. 142 d. z., kateri določuje: »Vsa aarodaa plemeBa države so eaakopravfla, iB vsako Barodao pleme ima Bedotakljivo pravico aa obvarovaaje iB gojeBje svoje aarodBosti iB svojega jezika. — Pripozaava se eBakopravaost vseh v deželi Bavadaih jezikov v šoli, v uradu ia v javaem življeBju.« Po prvem odstavku tega paragrafa imamo torej mi Sloveaci Bedotakljivo pravico Ba obvarovaflje ia gojeaje svoje Barodaosti ia svojega jezika. Kar se razumeva pod tem »obvarovaBjem iB gojenjem« Bam pove drugi odstavek, češ, da se prizaava eflakopravBost našega jezika v šoli, v uradu ia v javBem življeBju. Vsak SloveBee je torej opravičea zahtevati, da se ž Bjim uraduje sloveasko, ae glede Ba to, |da li dotičaa oblast ve o ajem. da zna Beaiški ali ne. To pravico imamo vsi Sloveaci, omikani ia aeomikaai, gospoda in kmetje. Da se ta pravica tudi lzvršuje, je odvisao samo od Bas. Imamo torej tudi pravico zahtevati, da se z Bami dopisuje le sloveaski iB smo opravičeai vsak dopis v Besloveaskem jeziku povrfliti, brez ozira aa to, da li naslovnik zna aemški ali pa Be. Ako bi se te pravice vsi zavedali, ako bi vsi storili svojo Barodao dolžBost ia povsod ter vsikdar zahtevali, da se ž cjimi uraduje iB dopisuje le v sloveBskem jeziku, potem bi tudi oblastva začela drugače postopati proti fiam., začela bi SloveBee spoštovati — a jih Be prezirati, kakor se sedaj, žalibog, vsak dan dogaia. Ko bode zopet vsak Bemški dopis romal Bazaj, od koder je. priSel, potem bodo tudi za aas aapočih boljši dnevi, potem bomo doživeli, da se aaš jezik ne bode rabil samo za kraeta, ampak da bode iinel isto veljavo, katera aau je zajamčeaa v državBem osaovnem zakonu. Da je to treba še posebej povdarjati, je najboljši dokaz, kako daleč smo še zadaj v primeru z drugimi BarodBostmi. Nemci B. pr. so postali tako predrzai, da zahtevajo tudi Ba slovenskih tleh za-se Be samo take uradaike, kateri znajo neraški, ampak take, kateri so tudi BavduSeai Nemci ia ki pomamagajo pravljati Nemčiji pot do Jadraaskega morja. Ako so ti tako predrzai, potem pač tudi mi smemo zahtevati vsaj to, da se z Bami na Baših tleh uratiuje sloveflski. To je tako skromeB ia tako sam ob sebi umljiv zahtevek — ib veadar si niti tega Be upamo dosledno zastopati.] Ako hočemo, da se ne bode že čez 100 let pisalo, da s o tudi aa Štajerskem enkrat živeli Sloveaci, potem moramo drugače začeti. Vsaj teh malih pravic, katere aam je zajamčila BaSi narodnosti aasprotaa vlada, se moramo zavedati ia z vso dosledaostjo posluževati, ako hočemo, da ne pademo v grob, katerega nam kopljejo naši nasprotaiki. Torej aa delo!