JELEN
Ion  Aleksandru
Po tako dolgem begu je mlad jelen v snegu se utrudil.
V  njegovi sledi
ves premočen lovec s puško, da bi ga dobil na muho. Tedaj se je zgodilo nekaj nenavadnega Neviden se je jelen vrnil pod drevesi in od zadaj, v krutem skoku, stopil v lovca.
Veliko letnih dob se od takrat je že zvrstilo.
V  svojem težkem spanju lovec je poslušal neke vrste topotanje
in tresenje vrhatega rogovja.
Potem mu kot v megli je vstal v spominu
izgubljeni lov.
Vzel je puško in jo nameril v svoje prsi.
Star, na tleh, z obrazom proti gozdu
je z ugaslimi očmi zagledal
strašnega jelena, ki prihajal
je iz njegovih blaznih, neukročenih prsi
in je bil prav tak kot oni mladi jelen,
ki ga bil je zgubil z vrha puškine cevi nekoč, že davno.
Nad oči je spustil svoje veke
in smrt samotna ga je pokopala,
kot se pač dogaja.
ČAKAJOČI
Ženska velikanka je rodika otroka velikana.
Tisočletja že se muči
v lastnem znoju kot planeti
in ne more se rešiti.
Ženska muči se,
otrok se muči
in ne moreta živeti
drug od drugega.
887
Nihče
v pomoč ne more jima priskočiti;
tako smo majhni
in zaslepljeni,
da bo kaplja znoja, ki čez nas
zdaj teče s čela ženske,
potopila nas v potopu
z vsem bogastvom, kar ga imamo.
Prevedla  Ciril   in   Jasa  Zlobec
888