[•SEJAOBČINSKE KONFERENCEZKS — SPREJETAKCIJSKI PROGRAM \f akcijo odgovorno, dosledno in učinkovito Akcijska usmerjenost Sekretar komiteja Jbže Perpar: »Akcijski program zavezuje vse komuniste za dogovorno, dosledno in učinkovito uresniče-vanje sprejetih nalog.« V svojem obsežnem in izčrpnem uvodu je sekretar komiteja občinske konference ZKS Vrhnika Jože Perpar na 7. seji konference spregovoril o pripravi akcijskih programov osnovnih organizacij, kakor tuđi o skupnem akcijskem programu. Seja je pokazala, da je programiranje aktivnosti zveze komunistov izredno živ in kontinuiran proces stalnega ocenjevanja idejnopolitičnih razmer in opredeljevanje nalog ZK. Zato bodo tuđi ti akcijski programi doživ-Ijali svoje dopolnjevanje in prilagaja-nje aktualnim razmeram in nalogam. Tako je torej tuđi ta akcijski program nastajal na enak način kot ocena uresničevanja nalog ZK. Pri njego-vem oblikovanju so sodelovali vsi člani ZK v občini, saj so vse osnovne organizacije sestale in obravnavale predloženi osnutek ak-cijskega programa. Ko je govoril o skupnem akcijskem programu, je med drugim poudaril: »Ceprav najbrž nismo posamez-nim področjem dali ustrezne teže in oomena, ki jo v tem trenutku in v pri-.jdnjem obdobju zaslužijo, je po i mnenju komiteja odprta možnost, da si jo posamezno področje pridobi in da jo borno prav gotovo dali, ko .^omo na posebnih tematskih raz-aravah podrobneje obravnavali po-'' samezna področja in zacrtali naloge ; ter konkretne akcije komunistov. Zdelo pa se nam je potrebno, da v posebnih poglavjih obravnavamo n.pr. naloge komunistov na področju komunalnega gospodarstva in razvoja krajevnih skupnosti ter pri uve-Ijavljanju samoupravnih družbenoe-konomskih odnosov. Glede pripomb in konkretnih pred-logov, da se podrobneje opredelijo že v tem akcijskem programu tuđi konkretne naloge zveze komunistov v zvezi z razvojem gospodarstva nasploh in še posebej posameznih dejavnosti (kmetijstvo, gozdarstvo, preskrba, razvoj raziskovalnih dejavnosti itd.) komite ocenjuje, da bo potrebno ta vprašanja zajeti in obde-lati v predviđenih analizah in ocenah, ki se izdelujejo v zvezi s pripravami na nov srednjeročni nacrt (1981—1985), kar je predviđeno tuđi v 4. točki I. poglavja tega akcijskega programa. Enako velja tuđi za pri-pombe in predloge glede nalog na področju razvoja gostinstva, turizma, trgovine in obrti. Prav sedaj, ko potekajo priprave na nov srednjeročni nacrt, je potrebna naša prisotnost in aktivnost. Ćele vrste težav in problemov v se-danjem srednjoročnom obdobju ne bi bilo, če bi imeli trdne in jasne programe razvoja na vseh podroćjih. Zato je aktivnost na tem področju naša prva in najpomembnejša naloga. Verjetno tuđi nišo dovolj izpostav-Ijena nekatera idejnopolitična vprašanja na posameznih področjih druž-benih dejavnosti. Tuđi tu nas čakajo še izredno zapletene in zato za-htevne naloge. Nekatere od njih borno morali kar najhitreje resiti, sicer nam bodo odprti problemi pov-zročali težave ter politične in druge posledice. Nekatere osnovne organizacije tuđi pripominjajo, da bi moral biiti akcijski program bolj konkreten, s kon-kretnimi nosilci nalog in roki, pa tuđi z opredeljeno odgovornostjo in sank-cijami za neuresničevanje oziroma neizpolnjevanje dogovorjenih nalog. Točno je, da je za nacrtno delo in učinkovitost potrebno vedeti, kdo in do kdaj mora opraviti naloge in zaoštriti odgovornost tuđi z ustreznimi sankcioniranjem. Kar zadeva nosilce in roke bodo natančno opredeljeni z operativnim nacrtom za realizacijo vseh nalog iz akcijskega programa, kot je to predviđeno v zaključku akcijskega programa. To bo program dela komiteja in drugih organov občinske konference ZKS, ki pa bo moral biti uskla-jen tuđi z vsemi programi dela DPO, IS, skupščine občine in SIS. To pa je prav gotovo zahteva dodatne organizacijske in druge priprave ter us-klajevanja. Zlasti še, ker je bilo novo vodstvo SZDL v občini ustanovljeno sele pred nedavnim in ker je potrebno vse koordinacijske odbore in svete pri OK SZDL v celoti kadrovsko obnoviti, da bodo lahko učinkovito delovali pri uresničevanju tuđi akcijskega programa zveze komunistov. Kar pa zadeva odgovornost za neizpolnitev nalog, najbrž ni potrebno posebej poudarjati. In tuđi sankcije so znane. Morali borno dosledno opravljati nadzor nad uresni-čevanjem nalog in dosledno pozivati na odgovornost ter ukrepati zoper vse, ki jih ne bodo uresničevali. Ko v nekaterih OO soglašajo z za-stavljenim akcijskim programom, hkrati izražajo tuđi dvom, če se bo tuđi izvajal. Toda dvomiti v uspeh je lahko nevarno in vzbuja nelagoden občutek, pa tuđi lastnost komunistov to ne bi smela biti. Seveda je tuđi dvom posledica nezaupanja, ki je še nedavno bilo v vrhniški partijski organizaciji.« V nadaljevanju pa je opozoril na nekatere naloge iz akcijskega programa, na značaj predloženih gpre-memb in dopolnitev pa tuđi na razloge, zaradi katerih komite ni sprejel nekaterih predlogov. Na koncu pa je poudaril, da se z akcijskim programom opredeljujejo vse naloge na ce-lotni fronti, ki mora delovati sinhroni-zirano in vztrajno, da pa z operativ-nimi nacrti opredeljujemo pred-nostne naloge. To pa so naloge na področjih, kjer bistveno zaostajamo; to pa ovira tuđi hitrejše napredovanje na ostalih področjih. Vsa omahovanja se bodo torej morala podrediti doslednim spošto-vanjem načel demokratičnega centralizma, ker moramo doseći celovito akcijsko enotnost. Vsi moramo akcijski program vzeti za svoj in vsaka naloga mora dobiti svoje mesto tuđi zunaj zveze komunistov.. Vzpo-redno z realizacijo akcijskega programa mora dozorevati spoznanje, da se morajo vsi komunisti celovito angažirati v delovanju znotraj samoupravnih organov in delegacij ter drugih družbenopolitičnih organizacij. S sprejemom ocene in sklepov glede uresničevanja nalog Zveze komunistov v občini Vrhnika je občinska konferenca ZKS Vrhnika na seji 1. marca 1979 letos zavezala vse komuniste za od-ločnejše in učinkovitejše uresničevanje stališe in sklepov Zveze komunistov in za odpravo vseh slabosti v delu. V skladu s tem in na osnovi teh nalog je občinska konferenca ZKS Vrhnika na svoji 7. seji 27. junija po predhodni ustvarjalni obravnavi v vseh osnovnih organizacijah ZK sprejela AKCIJSKI PROGRAM delovanja Zveze komunistov. Tako je celolna problematika oblikovana v sedmih poglavjih, ki zaokroiajo naloge zveze komunistov in ki bodo morale biti v naslednjem obdobju neprestano predmet ocenjevanj in na njih se bo odvijala vsa politična aktivnost. Te so: — uresničevanje nalog pri uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, pri krepitvi položaja delavca v družbeni reprodukciji, izvajanju sprejetih usmeritev in planov razvoja ter učinkovitejšega gospodarjenja; — naloge na področju komunalnega gospodarstva in razvoja krajevpih skupnosti; — uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu; — naloge pri nadaljnjem razvoju političnega sistema; ' — naloge na področju SLO in DS; — naloge pri nadaljnjem vsebinskem, organi-zacijskem in kadrovskem utrjevanju in dogovar-janju Zveze komunistov in njene vloge v sistemu socialistične samoupravne demokracije. Občinska konferenca, komite in drugi organi občinske konference bodo s podrobnejšimi programi svojega dela natančneje določili naloge na posameznih področjih družbenopolitične aktivnosti v občini. Vta namen se bodo vkijučevale tuđi naloge, ki jih bodo za uresničevanje sklepov 8. kongresa ZKS in 11. kongresa ZKJ podrobneje opredeljevali tuđi organi ZKJ in ZKS. Komite občinske konference bo skupaj z osta-limi organi konference letos v septembru predložil konferenci podrobnejši operativni nacrt realizacije nalog iz akcijskega programa in glede na politično aktualnost v občini tuđi' vrstni red obravna-vanja idejnih vprašanj na sejah občinske konference ZKS Vrhnika. Dogovorili so se tuđi, da bo občinska konferenca ZKS sproti na svojih sejah preverjala uresničevanje posameznih nalog iz tega akcijskega programa in iz opreativnega nacrta, vsake tri mesece pa celovito ocenila uresničevanje nalog zveze komunistov v občini. Eden od pomembnejših dogovorov konference je bil sklep, da se v krajevni skupnosti Vrhnika ustanovi svet zveze komunistov. Na področju te krajevne skupnosti namreč delujejo štiri osnovne organizacije ZK. Poleg tega pa živi tu tuđi večje število članov zveze komunistov, ki so po statutu in statutarnem sklepu dolžni organizirano delovati v vseh aktivnostih na območju KS, čeprav so vključeni v OO ZK, kjer so zaposleni. To je nare-kovalo osnovnim organizacijam ZK y KS Vrhnika, da so si v svojih programih zastavile nalogo: dati pobudo za ustanovitev tega sveta. Sprejeli so tuđi sklep o ustanovitvi osnovnih organizacij ZK v Poslovni enoti »Jelka« Vrhnika, ki je v sestavi TOZD Gosad — Droga Portorož in v Vzgojnovarstvenem zavodu Vrhnika. Praznik tankistov ^ prazničnom vzdušju je Vrhnika 14. in 5- junija sprejela številne borce, ki so r'hajali na dvodnevno srečanje ob 35-'triici ustanovitve in delovanja 1. tan-°vSke brigade. Prišli so iz mnogih kra-v Jugoslavije in iz zamejstva. To so bili tankisti, borci 1. tankovske bri-'a •"» i I^E^HIv' 1 i li 1 i "^ "" ~! GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA LETO VII ŠTEVILK A 53 JULU 1979 NAS ČASOPIS JULU 1T IZ DELA ZRVS Preizkus znanja Kakorvsako leto, smo tuđi letos v mesecu juniju opravili preizkus znanja obveznikov ZRVS; to so oficir}! do starosti 55 let in mlajši oficirji do 50 let starosti, ki morajo po programu obvezno vsako leto opraviti preizkus znanja. Letos je bll preizkus sestavljen Iz dveh nalog: iz testov za splošno izo-braževanje in taktlčnih nalog. Ugotavljamo, da so rezervni oficirji v splošno izobraževalnem delu dosegli boljši uspeh kot v prejšnjih letih. S taktično nalogo pa je bilo malo teže. Tišti, kl so se resno lotili dela in so se dobro pripravili, za to nalogo zaslužijo priznanje. Tako smo se tuđi rezervni oficirji vključill v akcijo »Nič nas ne sme presenetiti«, vendar opažamo, da se nekateri posamezniki premalo za-vedajo svojih dolžnosti tako do organizacije ZRVS kot do akcije NNNP Že sama udeležba ni bila zadovolji-va, zato borno morali v jeseni ponoviti preizkus znanja za vse tište, ki še nišo opravili te dolžnosti. V začetku leta smo Sprejeli okvirni program dela ZRVS, ki se ga moramo držati. V tem programu pa je ena od nalog tuđi izobraževanje in borno vztrajali, da to dolžnost vsi opravijo. Istočasno pa opozarjamo vse, ki nalog še nišo oddali, naj to store čimprej, da jih ne bo treba še enkrat prositi. Lahko rečemo, da je tistih, ki redno izpolnjujejo naloge in se zave-dajo svojih dolžnosti, več. Skupaj s predstavniki družbe-nopolitičnih organizacij smo 21. Junlja obiakall naio moto teritc-rialne obrambe, ki je bila na urje-nju na Blokah. Tu smo si ogledali njihovo urjenje in bili smo presenećeni nad dobrim delom in orga-niziranostjo. Videli smo, kako naši rezervni oficirji vestno in stro-kovno vzgajajo svoje podrejene in tako izvajajo moto akcije »Nič nas ne sme presenetiti«. Se bolj pa smo bili zadovoljni, ko smo izve-deli, da je naša enota TO ena naj-boljših na teh vajah. Prisostvovali smo tuđi streljanju in uživali v njihovih strelsklh sposobnostih in spretnostih. KRANJC FRAC Smo vsi. še zadnje preverjanje in nato odhod. Tuđi šal in smeha ni manjkalo. Za vedro razpc-loženje Je poskrbel Kosir drll-Kavc In ene od mnogih njegovih domlsUc na vajah je bila tud na urjenju voda v napadu. Vsi vojaki in starešlne zavzeto Izpolnjujejo zadane naloge. Preskakova-nje ovir in preprek je mimo, enota Je kreni la v napad. Vsi v en glas: »Jurlilš«. Sllii se strašno streljanje napadalcev in branilcev. Mitraljezcu Kavcu zmanjka municije: »Tovariš! Daj ml municijo,« pravi Kave ko-mandlrju voda. »Jo imam? Jo nimam? Nimam! Kar na ves glas kriči pa. ..p...p... pa In sovražnik bo mlsiil, da streljaš z mitraljezom.« Juriš se nadaljuje, Kavcov »novi mitraljez« ima več zastojev In komandir voda mu reče: »Kave! Hitreje s tvojim stelja njem pa... p... p...!« Kave pa se zaustavi in reče: »Ja kako! Če bom hitreje streljal se bo cev se-grela in Jo bom moral me-njatl.« Fantje poslušajo še zadnja komandirjeva navodila pred akcijo Tudl teritortalka zna dobro srh pomeriti. pi TČ%P Težki in nevarni so bili ti dnevi za borce in za aktivste, ki so borce skrivali in jih oskrbovali. Kot nalašč so prav v tistem času Italijani in belogardisti iz Verda in Borovnice organizirali pogoste racije v naseljih pod progo, kot bi vedeli, da se tu zadržuje JANOŠEVA skupina. Mogoče je bilo po sredi ćelo kakino izdajstvo, gotovo pa je, da so jih sovražniku izdajale sledi, ki so jih ita-lijanske patrole ugotavljale na marostu in ki so dokazovale, da tu nekje deluje skupina partizanov. TI so se uspeli prebiti preko poplavljenoga barja, nišo pa še prekoračili železniške proge, zato so si poiskali zavetje v gozdovih nad njo. Končno je le prišla težko pričakovana odločitev. Prenehalo je sne-žiti, ceste in poti so bile že dobro pregažene in borci so svoja doteda-nja skrivališča lažje neopazno zapustili. JANOŠ je po svoji nećakinji GRADIŠNIKOVI TONČKI vse skupine obvestil, da določenega večera vsaka zase prekorači progo, da se potem zberejo na že dogo-vorjeni javki za Ljubljanskim vrhom. Tu so se potem sešli in spet skupaj krenili k brunarici pod Kamni vrh, ki so jo zgradili borci Lukovega bataljona že preteklo jesen. Velika prostorna baraka Iz smrekovih brun bi spravila pod streho ćelo manjšo partizansko četo. In v skritem kraju je bila postavljena. V najbolj skalovitem In zaraščenem delu gozda, sredi dolinice, na koncu gozdne poti Srednja Stružnica. šTA-LARJEV Janez iz Padeža in RAVNIKARJEV Jože iz Pokojišča, stara partizana in gozdarja, sta jo postavila, njun soborec PA-VLIČKOV Jože pa Je med delom stražil. Nlhče tedaj ni vedel, da se kaj gradi, samo graditelji in vodstvo bataljona. Tudl pravega namena v začetku gradnje te brunarice še nišo določili. Tako za vsak slučaj je bilo treba jeseni nekaj pripraviti, za zavetje poziml in za nastanitev morebitnih ranjencev. Do prihoda JANOŠEVE skupine brunarice ni še nihče uporabljal in sedaj je njegovim borcem postala kar prijeten dom. Posledice pohoda preko poplavljenega barja so se pri borcih kmalu pokazale in bile so hude. Vsi so bili ozebli, prehlajeni in premrzli. ŠTALARJEV Janez je bil ves trd od revmatizma, da se je komaj pre- Naši teritorijalci na vajah »V sistemu socialističnega samoupravljanja Je obramba nedeljiva funkcija delovnega človeka In občana. Človek, ki je Izhodišče in dl] razvoja naše družbe, Je torej poglavitni dejav-nlk obrambe in zaščite. Terito-rialnim enotam kot sestavnemu delu oboroženih sli te so sestav-Ijene iz množice delovnih ljudi, ki so sposobni in se pripravljeni boriti za ohranitev in razvoj vseh pridobltev socialistične revolucije— je še posebno naloženo, da se stalno usposabtjajo in s tem konkretno prispevajo k izur-jenosti in bojni moči enot v celo-ti.« Te misli so bile zapisane v enem od biltenov, ki Jih Izdajajo pripadnikl enot TO na svojem ur-jenju na Blokah. To je bila osnovna vsebina tuđi naše enote teritorialne obrambe, ki se je sredi junija urila na poligonih in v vojašnici na Blokah. Program vaj je bil naporen in od vseh je zahteval maksimalno angažiranje in sodelovanje pri izvaja-nju nalog na terenu in v vojašnici »Moč in odločnost je bila prisotna ob vsaki faktični vaji, ob vsaki za-dolžitvi«, je v biltenu Rafali, ki so ga naši teritorialci izdali na Blokah, nekdo od fantov opisal resnost in zavzetost ćele enote. Ko smo govorili s fanti, so vsi po vrsti zatrjevali, da Jim bo ta Med odmorom sta Ivan In Dušan pridno čistila svoje orožje. Vaja dela mojstra in sanltejci se tega tuđi zavedajo. Samo dobro je treba pomeriti, in zadetek v tarčl je odllčeri mikal. Dalj časa je kar poležaval na pogradu v baraki in kot se je sam jezil, ni bil za nobeno rabo. Nišo imeli nobenih pravih zdravil, samo čaje iz gozdnih zelišč in par kapljic žganja, k sreči pa drv, kolikor so hoteli, le pripraviti jih je bilo treba, da so kurili in se greli. Ob vsem tem pa še sneg, muke z zakrivanjem sledi, skrb za lastno varnost in hrano, ponjo je bilo treba hoditi v dolino preko proge. Tako je imela skupina tuđi za Kamnim vrhom privih štirinajst dni opravka predvsem sama s seboj, da je preživela. Ostale naloge so morale počakati. S kurirji TV17 so bili JANOšEVI borci stari znanci in prijatelji. Da so si bili oboji tako po naključju kar dobri »sosedje«, je bilo žanje pravo olajšanje. Kurirji so jim prve dni pomagali z mesom, potem so se tuđi JANOŠEVI s srnjadjo oskrbovali kar sami. Taborišče pri brunarici za partizane ni bilo več skrivnost tam so se zadrževali in čakali na zvezo tuđi nekateri posamezniki, ki so potovali po TV. Kdor je le mogel, če ravno ni bil na kurirski poti. Posebno v popoldanskem času in ob ve-čerih je bilo živahno. Vsak je vedel kaj povedati: o novicah s terena, o bojih in premikih brigade, odreda, o borcih in znancih, ki so se bojevali v teh enotah. Kurirji so sesede seznanjali tuđi z novicami z Vrhnike in z Dolomitov, jih oskrbovali s tekočo partizansko literaturo. Sodelovanje je bilo v vseh ozirih odlično. Pogosto so se pogovarjali tuđi o pohodu s Krima, o težavah na barju in o tem, kako so se JANOŠEVI prikrivali v naseljih pod progo. Tega kar nišo mogli pozabiti. Vsi so se pridušali, da je tako skrivanje po kozolcih prav pasje, nikjer nisi varen, vedno na preži in v napetosti, kdaj te bodo odkrili. Zanimivo je bilo poslušati pripovedi, kako so posamezniki ob večerih obiskovali naše ljudi in nabirali hrano za čez dan. Potem kako so se izogibali sovražnim patrolam in zasedam in si vsako noč proti Jutru iskali zavetjaza čez dan na seniklh, podstrehah in kozolcih. Slišalo se je kot odlomki iz kakšnega napetega roma- na. Največkrat niti lastnik ni vedel, da ima pod streho partitf med takimi so bili ćelo nasprotniki OF in taki, ki partizanoV čas nišo preveč spoštovali. Pri njih je bilo najbolj varno, sM svojih domaćih belogardisti in Italijani nišo stikali. MILOŠ in BORIS sta soborcem zaupala, kako sta se sprva zaj na DOL h KOŠMANOVIM na podstreho in potem k MATIČUF Tu ju je doletela prva hajka. Hajke so se potem ponavljale skoraj* dan. Ves teden so Italijani s svojimi belimi pomagači delali r0 preiskovali hiše. Najhuje je bilo, da je na novo zapadlo malo sr$ zato so verjetno šarili okoli hiš in preiskovali terene. Iskali so sied tizanov, k sreči uspeha nišo imeli. ' Nadaljevanje prihod" Gradišnik Anton-Jano* Janez Debevc Janezu Debevcu v slovo Neizprosna smrt je zopet posegla v vrste starih bor-cev. Mnogo prezgodaj je iz naše sredine iztrgala Ja-neza Debevca iz Zabočeva pri Borovnici. Dolgoje bo-lehal, toda kljub temu smo upali, da bo premagal bole-zen. Vendar se upanje ni uresničilo. To je prizadelo vse, ki jim je bil tovariš in prijatelj. Pred 68. leti se je rodil na Padežu v številni delav-sko-kmečki družini in že v rani mladosti je okusil vso tr-doto tadanjega življenja. Življenje pa ga je kovalo in skovalo v trdnega, neupogljivega in brezkompromi-snega človeka. V človeka, ki se je takoj postavil po robu, ko ni več mogel zapeti svoje omiljene slovenske pesmi, ki se je tako često stišala na Zavrhu, Padežu in Pokojišču in so jo zamenjale nerazumljive besede in koračnice tujcev — okupatorjev. Ta »pesem« pa mu ni seglš v srce. čutilje, da mu nekdo hoče vzeti slovensK pesem in besedo, slovensko kulturo. Nekdo je poseS^ po njegovi prostosti, po njegovi svobodi in istočasl' tuđi, da po vsem slovenskem narodu. Odločilseje,0^ se pridruži ljućem istih misli in občutkov, ljućem, ki* imeli smele nacrte, težko uresničljive, vendar edino " gične. Hoteli so biti svobodni. „ Kerje hotel biti svoboden, predvsem pa zato, keredsednik SO Vladimir Mejač. To delavno srečanje lahko ocenimo kot plodno, saj so se dogovorili o izvedbi v tem trenutku nekaterih izredno aktualnih nalog in o pripravan na akcije v Jesenakem obdobju. Tuđi udeležba kaže na uspeš-nost sestanka. Le iz Ligojne in Stare Vrhnike ni bilo predstav-nikov. Največ pozornosti so posvetili načinu in metodam dela občinske konference SZDL. Dogovorili so se o načinu medsebojnega komuniciranja, vođenja političnih akcij in nasploh o vsem, kar sodi v široko delovno območje socialistične zveze. Ugotovili so, da se bodo morali ravno zaradi obsež-nosti dela SZDL še sproti dogo-varjati, kako posamezno nalogo uresničiti v praksi, v našem vsak-danjem življenju. Sekretar OK SZDL Mladen Sumina Je prisotne seznanil z novo vlogo predsedstva OK SZDL, ki je politično izvršilni in koordinativni organ, v katerem imajo svoje mesto vsi deli fronte. Da pa bo predsedstvo to svojo vlogo lahko uspešno opravljalo, bo treba okrepiti delo svetov in KO, pri predsedstvu. Okrepiti pa bo treba tuđi delo krajevnih konferenc in njihovih organov. To pa Je poleg poživitve delovanja družbenih organizacij in društev ter delegatskoga sistema — po razpravi sodeč — ena od stalnih in najpomembnejših nalog vseh krajevnih organizacij SZDL. Da bo delo uspešno, so se dogovorili, da bodo krajevne konference naredile programe, dela in dolocile no-silce posameznih nalog. V krajevnih konferencahj, bodo takoj analizirali delo vseh delegacij, delo družbenih organizacij in društev ter lastno organiziranost in jo uskladili s potrebami In interesi vseh delov fronte in Interesov delovnih ljudi in občanov. V krajevnih skupnostih bodo morali tuđi čimprej realizirati dogovor o usklajevalnem delu vseh družbenopolitičnih subjektov. Ena od izredno pomembnih akcij krajevnih konferenc bodo tuđi priprave na izvedbo referenduma za II. samoprispevek za realizacijo programa izgradnje šolskih in vzgojnovarstvenih ob-jektov. Glede na naloge SZDL v procesu priprav srednjoročnih planov razvoja za obdobje 1981—1985 so sprejeli st»i-njari dogovor, da se bodo predsedniki KK SZDL zavzeli, da se bodo naloge, katerih nosilci so sveti KS in komisije za planiranje, opravile v skladu z rokovnikom in da bodo vzroke za odstopanja takoj sporočili občinski konferenci SZDL. Pri ocenjevanju akcije »NIč nas ne srne presenetiti« so ugotovili, da v vseh KS še nišo opravili vseh aktivnosti, za katare so se dogovorili že letos spomladi. Tej akciji Je potrebno posvetiti več pozornosti, hitro organizirati zamujeno, za realizacijo pa angažirati vse pristojne organe. MNOŽIČNI POHOD NA KLJUČ V okviru akcije »Nič nas ne sme presenetiti« sta ZTKO — Vrhnika in Športno društvo Dra-gomer—Lukovica organizirala množični pohod na Ključ. Pohod je lepo uspel, udeležilo se ga je 150 občanov. Posebno pohvalo zaslužite Mladinska pohodna enota iz Vrhnike in Pevski zbor iz Dragomerja, ki sta s svojo udeležbo zelo popestrila pohod. Pohod naj bi postal tradicionalan. ' i < i i i i i i i i i t i i i i i i i i i i i i i i i t i NAŠ ČASOPIS JULIJi9i BRIGADA V BLATNI BREZOVICI Šola tovarištva in prijateljstva »Mladi so korajžno zagrabili za krampe in lopate — in glej, kako jim gre delo dobro od rok« Richard Beuermann, predsednica brigadne konference pa Vera Gra-dišar. še več življenjskih izkušenj. Vsaka krajevna skupnost bi lahko z delom mladih rok nadome- Vojaki so bili »udarna moć« brigade. Ob svečani otvoritvi akcije so poslali tuđi pozdravno pismo tovarlšu Titu, ki ga v celoti objavlja-mo. Dragi naš tovariš Tito! Brigadirke in brigadirji stalne mladinske delovne brigade Antonije Kucler z Vrhnike, zbrani na svečanosti ob otvoritvi občinske mladinske delovne akcije Blatna Brezovica 79, te najlepše pozdravljamo in obljubljamo, da borno vestno in do popol-nosti izvršili vse naloge, ki so pred nas postavljene. Ves čas akcije nam bo glavno vodilo: graditev bratstva in enotnosti ter ravzijanje sle-hernega posameznika v zrelo mlado osobnost, predano naši samoupravni soci-listični družbi. V Blatni Brezovici, 24. 6. 1979 je dejal starejši mož iz Blatne Brezovice in pokazal na traso vodovoda na »mahu« od Bevk do Blatne Brezovice, ko sem se pozanimal, kje bi dobil brigadirje in ga »pobaral«, če so kaj pridni. Pohvalil je brigadirje MDB »An-tonija Kucler«, ki so od 24. junija do 1. julija izkopavali zasipavali jarek za vodovod in tako pomagali do- Brigada je nosila ime narodne he-rojinje Antonije Kucler Rojena je bila 2. 1. 1896. Primožila se je na Drenov grič. Bila je kmetica in mati desetih otrok. Oba z možem sta bila naprednoga duha. Antonija je od vsega začetka sodelovala v narodnoosvo-bodilnem gibanju. Ne samo, da je skrbela za partizansko skladišče in javko v svoji hiši, tem več je bila tuđi prizadevna organizatorka žensk. Med sovražno ofenzivo v Dolomi-tih maja 1942 je skrbela za prehrano ćele partizanske čete. Vsi njeni otroci so sode-lovali v NOB — 5 sinov je padlo. Ko so Italijani 26. 8. 1942 obkolili Kuclerjevo hišo, so zgrabili tuđi Antonijo. Pred njenimi očmi so požgali do-mačijo in ustrelili njenega moža. Njo so odpeljali z nekaj vaščani v Ljubljanske zapore in jo 20. 9. 1942 ustrelili v Gramozni jami. Za narodno herojinjo je bila imenovana 21.7. 1953. Njihovo naselje je bilo v središču Blatne Brezovice. Nastanjeni so bili v starejši hiši, ki so si jo prijetno uredili in so bili z njo zadovoljni. Poleg rednega dela — delali so 7 ur na dan — so v popoldanskih urah skupaj z brigadirji, ki delajo na akciji »Slovenija 79« in je njihovo naselje ravno tako v Blatni Brezovici, organizirali akcijo čišćenja odtoč-nih kanalov ob cesti po vaši. Toda kljub temu so imeli še dovolj pro-stega časa, da se je lahko res vsak ukvarjal tuđi z dejavnostmi, ki so ga veselile s športom, kulturo, izdali so tuđi bilten Žuljček, imeli so dva brigadirska večera, taborni ogenj, predpremiero kratkome- MDA — v bistvu oblikovanje samega sebe Kaj smo dosegli z našo akcijo? Verjetno marsikaj, res, urejevali smo vodovod, ga zasuli, vendar to se mi ne zdi najpomembnejše. Zdi se mi, da smo storili mnogo več — postali smo prijatelji. Med šolskim letom smo drveli po stopnicah gor in dol, kdaj pa kdaj koga ošinili s pogledom — in to je bilo vse. Sedaj so se naši krampi žarili enako v ruso, skupaj smo odhajali na malico, kosilo, včasih smo se morda tuđi sprli, skupaj borno pre-živeli zadnji dan. Zadnji dan — na začetku smo si ga vsi želeli, kaj pa zdaj? Po-glejmo si odkrito v oči! Človek za svojo eksistenco rabi družbo, tuđi mi nismo drugačni. Ko si borno danes popoldne segli v roke in se poslovili, borno verjetno začutili osamljenost, ki je v dneh akcije ni bilo med nami. Pozabili borno na žulje, pozabili na traso, ostali nam bodo samo lepi spomini in pa — prijatelji... j p Vsako jutro zbor In ob himni dvlganje zastave. Jarek ni bilravnoplltekin lopato je bilo treba kar korajžno zasaditi v zemljo. macinom, da bo tuđi v njihovi vaši »tekla voda« v hišah. To je bila mladinska delovna akcija »Blatna Brezovica 79«, na ka-teri je sodelovalo 45 brigadirjev sedmih različnih narodnosti. V brigadi je bilo 14 vojakov, 14 pionirjev, 6 dijakov, 2 studenta in 9 delavcev, njihova povprečna starost je bila 21 let. V brigadi so bila tuđi štiri dekle-ta. Komandant akcije je bil Milan Selan, namestnik za naselje Korče Slavko, ekonom akcije pa Ronko Gostiša. Komandant brigade je bil tražnega filma, ki ga je režiral Dragan Živadinov. Poudariti velja, da je v brigadi deloval tuđi 14-članski aktiv zveze komunistov in to dokazuje, da nišo pozabili na idejnopolitično delo. In tu je bilo narejenega veliko, saj so mnogi marsikaj spoznali sele v brigadi, predvsem za pionirje je bila to lepa šola samoupravljanja. Mnogi so v pogovoru poudarili, da bi radi več časa preživeli na akciji, da bi bila akcija vsaj teden dni daijša, da bi se še bolje spoznali in si nabrali Brigadirski večer Običaj v brigadi je bil, da smo vsak večer organizirali taborni ogenj ali družabni večer, na katerem so sodelovali vsi brigadirji. Vsaka četa je kaj pripravila: skeče, recitacije in podobno. Tako je bilo tuđi v torek. Takoj po večerji smo se zbrali na delovišču in pri-čeli s programom. Kulturni program je povezoval Dragan. Brigadirji I. čete so recitirali nekaj svojih pesmi, brigadriji III. čete (pionirji) pa smo pripravili dva skeča. Dragan je poizkusil nekatere odvaditi kajenja. Ob »šraufštoko-vi« pop sceni je vsem pobral cigarete in jih ugasnil. Za konec pa nam je vojak Mile pokazal trik »preoblačenja« z eno roko. ANDREJ PETELIN stila pomanjkanje denarja za uredi-tev svojega kraja. Mislim, da smo na lepi poti, ki ste si jo zacrtali vi brigadirji, da spodbudimo tuđi ostale mladince za take akcije. Z njimi bi uresničili svoje želje in tako tuđi rekreativno vplivali na razvoj kraja in občine. Dela imamo še veliko, ne manjka problemov, še pre-cej je neizpolnjenih želja. Ravno mladi pa boste z aktivnejšim vklju-čevanjem in sprejemanjem teh nalog sedanje stanj presegli in dosegli zastavljene cilje,« je na otvoritvi akcije v pozdravnem govoru poudaril predsedhik IS Franc Kra-šovec. Mladi so s to delovno akcijo potrdili zaupanje in se zavezali, da prihodnje leto spet zgrabijo za krarnp in lopato. In rekli so: »Še več nas bo, saj se zavedamo, da le združeni in številnejši lahko še več prispevamo k dvigu materialne osnove vse družbe.« Vsaka mladinska delovna akcija je tud) šola tovarištva in prijateljstva. Ti vrednoti preužemata mlade, treba ju je nenehno krepiti in tako potrjevatl prednost domovini in Ijubezni do nje. Brigadirji, ki so gradili vodovod v Blatni Brezovici, so se odločlli za ta korak. Pa prepustimo be-sedo njim In vaščanki: Frančiška Nagode — vaš-čanka: »Mislim, da so mladi vredni pohvale, dobro delajo, res so pridni. Pametno so ravnali, da so se odločili za to akcijo in nam priskočili na pomoč. Vsi borno imeli koristi. Mi vaščani vodovod, mladi pa si bodo pridobili delovne izkušnje. Jaz zaenkrat ne bom napeljala vode v hišo. »Ta mladi« pa bodo tu zraven delali hišo in jim bo vodovod dobrodo-šel.« Đorđe Marković — vojak, sekretar aktiva ZK v brigadi: »Akcija v Blatni Brezovici je nadgradnja našega dosedanjega sodelovanja. Sicer smo že sodelovali na enodnevnih delovnih akcijah, vendar je to prva, kjer živimo in delamo s Slovenci. Tako se pobliže spoznavamo, izme-njujemo izkušnje in krepimo bratstvo in enotnost. Postajamo si tovariši in škoda je da akcija ni daijša; vsaj štirinajstdnevna. Lahko trdim, da je delovna akcija dobro zamišljena in na sestanku aktiva ZK smo ocenili, da so dela dobro organizirana, ni nobenih problemov. Poudariti moramo tuđi, da so vse razlike med vojaki in med mladinci — akcijaši — zbrisane, vsi smo si enaki, vsi smo brigadirji in medsebojno to-varištvo je veliko. Akcija je uspela in mislim, da bodo v bodoče naši nasledniki — vojaki — gojili in krepili naše dosedanje uspešne sodelovanje z vrhniško mladino in občani.« Vidak Babić — brigadir, dva-kratni udarnik: »Če so naši star-ši, oziroma prejšnje generacije, dali tako v revoluciji kot v povoj-nem obdobju pri izgradnji porušene domovine vse, kar so mogli, mislim, da je tuđi sedaj dolžnost , vsakega mladinca, da da svoj prispevek domovini. Mlad človeK ( se mora izkazati s svojim delom, zato se moramo vsi mladi ravnati po Kardeljevi misli: »Človek je to- i liko vreden, kolikor da sredini, v, kateri živi.« Na žalost se v svetu še danes dogajajo žalostne stvari — rasi-zem, kolonializem, lažno prijateljstvo. Na svetu ni črnega in be-lega človeka. Samo dva sta — dober in slab. Da smo dobri, ne moremo trditi — oziroma noče-mo. Da pa slabi nismo, borno dokazali z našim delom — in to že dokazujemo. Brigadirji nismo entuzijasti in nočemo, da je naše delo opeva- -no, smo samo mladi in mislim, da i je s tem vse povedano. Vse borno _ dali od sebe za naš boljši »dane«« in jutri«, če bo treba, se borno'.bo^ rili za ideale tovarišev Tita, Kar-' delja, Vlahoviča....« Igor Žerjav — brigadir, pionir: »Letos sem prvič v brigadi, zato sem sele sedaj spoznal brigadirsko življenje. Ćeprav sem o brigadirjih veliko slišal od sošol-cev, se mi zdi življenje v brigadi popolnoma drugačno. Predstav-Ijal sem si vse po »vojaško« — tuđi hrano. Presenetilo me je, da se vstaja tako zgodaj. Tuđi o dežurstvu nisem vedel veliko. Če pridno delaš na trasi in če si potem še dežurni, te to presneto utrudi. V brigadi pa se tuđi marsi-česa naučiš, posebno pa je po-membno to, da v brigadi krepiš baratstvo in enotnost med narodi.« Beti Stražišar — brigadirka, pionirka: »O brigadi in o brigadirjih sem veliko sli šal a po radiu in televiziji. Vedno rada gledam i° ,. poslušam te oddaje. Zavidala ^c sem brigadirjem in mislila sem. da je biti brigadir nekaj težko do-segljivega. Pred letom dni se je sestra udeležila MDA. Ko seje vrnila, mi m je s takim navdušenjem pripove- ^a dovala o delu in načinu življenja, |Qr da me je čisto prevzelo. Navdu- j^ šila me je tuđi za udeležbo na enodnevni akciji na Ulovki. če- » prav je bila enodnevna sem na lastni koži občutila in spoznala vsaj del, brigadirskoga življenja-Kljub delu mi je bilo na akciji zelo jti všeč, zato sem se letos odločila. da se udeležim enotedenske lo; kal ne akcije v Blatni Brezovici Čeprav je delo naporno, sem sklenila, da se bom delovnih akcij še udeleževala.« 4 MDB Ivan Cankar pred odhodom na Zvezno mladinsko delovno akcijo Bratstvo-Jedinstvo 79 v Crno goro. Delali bodo mesec dni v naselju v Ulcinju. V brigadi je 40 fantov in 6 deklet. &IJ1979 NAŠ ČASOPIS SREČANJA BISTRA '79 • SREČANJA BISTRA .79. • SREČANJA BISTRA 79 • SREČANJA BISTRA 79 • SREČANJA Srečanje Bistra 79 Bistriški grad je naš zgodovinski in arhitekturni spomenik, kije hkrati edin-t Vena Priložnost za poustvarjanje in sprejemanje umetnosti v širokem spek- kulturnega delovanja za tri leta zapored. Na dvorišču gradu Bistraj vjuniju ekajo kulturne prirediteve. Letos smo si lahko ogledali dve gledališli pred-tfaw- Ce//sWgledališčniki, ki so tuđi sicer naši stalni gostje, so se predstavili z mskim delom Mojster Arden. Zaradi hladnega vremena so odlično pred-' avo odigrali v dvorani Cankarjevega doma, ki je bila žal slabo zasedena. ';ani amaterskega gledališča Argos iz Vrhnike so si za sceno Veronike ^anc/ta Rudolfa ( premiera je že bila 23. maja v Cankarjevem domu) izbrali v ravno okolje — Hubertovkot na grajskem dvorišču in brez večjih spodrslja-1odigrali predstavo na novem »odru«. slika škoda je, da /e zaradi bolezni enega od igralcev odpadla predstava ^rneaujev nečak Denisa Diderota, ki so jo pripravili in že večkrat odigrali ule clan' AGE. Kerje delo vredno ogleda, bodo ta filozofsko satirični spis še vnoviii v poletnih mesecih ali pa jeseni. _ epo /e uspel literarni večer v grajski kapeli, na katerem so brali svoje sr)iipesniki Ščmen, Kuntner, Dekleva in MRAK. S svojimi pesmimi pa se ■ Pr&jstavil tuđi popularni slovenski pevec-avtor Jani Kovačič, ki ima med Ef' ""• Poslušalci prečo/ občudovalcev. Za zaključek večera so člani novo hi?,novliene dupine za amaterski film Argos predstavili film z naslovom INO Pf'a« slika vrazdalji. zztvza likovno izpoved in za druga kulturna dogajanja, saj trirađa ^rhnika širšemu Ijubljanskemu prostoru. V okviru bistriških kulturnih )0 ? smo Sl lahko ogledali tuđi samostojno razstavo poljskega grafika, . l'kovne kolonije v Bistri, Zbignievva Lutomskega. tih teli' zborovske pesmi so imeli priložnost obiskati štiri večere, na kate-Ij/jj ° Se Predstavili štirje moški zbori, mešani zbor in oktet. Naši trije amater-Pfy?rlsossvoJ'mi koncerti predstavili vrsto novih pesmi, naše goste, moški i ^s zbor iz Mirna pri Novi Gorici, je občinstvo tuđi lepo sprejelo. Zbor, ki 1 13 ze petnajst let, je stalni udeleženec revije »Primorska poje.« \prQU ljubljanski studentski oktet je navdušils svežino glasov in z izvedbo Srama v Cankarjevem domu, kamor so se morali preseliti zaradi vremena. Posebno lepo doživetje, kdorje seveda znal poslušati, je bil 33. letni koncert APZ Tone Tomšič iz Ljubljane s programom, ki so ga studirali letošnjo sezono in ga v Bistri prvič zapeli pred občinstvom. Imeli smo priložnost slišati skladbe iz druge polovice 20. stoletja in novejše skladbe slovenskih avtorjev. Posebno doživetje je bila prav gotovo krstna izvedba pesmi Stric—Jakoba Ježa. Skladatelj je bil prisoten in je na povabilo dirigenta Jožeta Fursta tuđi spregovoril o nastanku in vsebini pesmi, ki izpoveduje žgočo problematiko na Koroškem. Po koncertu smo za hip posedeli skupaj z dirigentom, skla da-teljem Ježem in Lojzetom Lebičem, s skladateljem in predstavnikom odbora za zborovsko dejavnost pri ZKO Slovenije. Pogovor je stekel o vtisih s koncerta, o pesmih, ki sta jih napisala (npr. Jakob Jež: Verzi, Lojze Lebič pa tuba vi-gred se rodi) in o problematiki amaterskega zborovstva v širšem slovensekm prostoru in tuđi pri nas na Vrhniki. Tako so letošnji bistriški kulturni dnevi za nami. Zaključimo lahko, da kaže v prihodnje s kulturnim! dogajani nadaljevati in jih dopolnjevati tako programsko kot tuđi organizacijsko. /vi. R Bistra — arhitekturni spomenik Avtor opisuje Bistro kot arhitekturni spomenik in posebej poudarja tište njene sestavine, ki so se ohranile od nekdanje kartuzije Vallis lo-čosa-Freudenthal, ustanovljene 1255—60. Iz srednjega veka še stoje cenobitični trakti okrog malega križnega hodnika, ki je zdaj gotsko križno—rebrasto obokan (sredina 15. stoletja), manjka le severni krak te nekdanje »galileae minor«, ki so ga v baroku vključili v triladijsko razširjeno cerkev in ga z njo vred leta 1808 podrli. Nacrti starega stanja so ohranjeni. Prvotna cerkev je bila značilna kartuzijska enoladijska stavba z zakristijo in kapiteljsko dvorano ob ravno zaključenem prezbi-teriju ter v celoti obokana. Veliki križni hodnih s celicami in s pokopališ-čem na sredini je bil na prostoru sedanjega parka med »claustrom« in ribnikom. Ohranjeni arkadni trakti so iz 16. in 17. stoletja, ob vhodu pa je baročna »zunanja kapela« s freskami A. Cebeja (po 1773), v kateri je zdaj zbrano nekaj dokumentacije iz zgodovine nekdanje kartuzije, po času nastanka tretje ne le na Slovenskem, temveč v vsej Srednji Evro-Pi- Večja skrb za kulturo Bistriška sročanja 1979 so obenem tuđi zaključek kulturnih dejavnosti polovice leta. Kako smo bili uspešni in dejavni nakazuje ćela vrsta razvitih in utrje-nih aktivnosti. Prav te aktivnosti pa ob analizi pokažejo na določene slabosti, katere moramo čimpreje odpraviti. ZKO znotraj KS mora svojo posredniško vlogo kulturnih aktivnosti spremeniti in dejansko začeti s programiranjem iz potreb organizacij združenoga dela. Faza utrjevanja kulture kot obvezne sestavine in njegovoga osvobajanja mora biti kvalitetno nadgrajena. Potrebno je ugotoviti kakšne so dejanske potrebe delavcev v OZD in programe v bodoče temeljiti na ten potrebah. V občini ražen v kulturni skupnosti in ZKO nimamo kulturnih načrtov — programov. Družbenopolitična skupnost in družbenopolitične organizacije in vsi ostali samoupravni dejavniki zlasti v OZD in krajevnih skupnostih morajo v bodoče večjo skrb posvetiti prav kulturnim potrebam. Skrb za kulturno življenje vseh naj zadiha iz planov, katere smo začeli pripravljati. Del te skrbi pa je nujno takoj vnesti v letne programe dejavnosti, ozi-roma svoje potrebe uveljaviti skozi program KS. Začete aktivnosti se bodo tako lažje razširile iz tište OZD in KS v katerih je edina kulturna dejavnost drobna proslava, jubilej, srečanje. V te začete oblike je možno vključiti vse že razvite kulturne aktivnosti in jih širiti. Potreba lahko nastane le znotraj OZD in KS seveda ob primernem oblikovanju programa in usmerjanju. Pri tem kulturo ne mislim in enačim z ožjim pojmom »umetnosti«, ker je le-ta samo »ena od oblik človekove ustvarjalnosti«, ne edina in ne samo duhovna ustvarjalnost. Gre za več. Za bistvo dela kot univerzalne, svobodne, kreativne, predmetne in čutne dejavnosti. Pri pregledu razmer moramo ugotoviti, da kultura še daleč ni sestavina de-lovnega procesa in življenja delavcev. Pri tem gledam delavca celovito v OZD in KS. Njegova enotna kulturna potreba naj se odrazi skozi kulturni program OZD in krajevne skupnosti. Ti programi iz potreb bodo osnova programiranja v kulturni skupnosti. Na tak način bo odločilni vpliv na program kulturne skupnosti in dejansko izpeljano samoupravno odločanje o porabi sredstev v kulturni skupnosti. To stanje bi želeli v jeseni za naslednje leto, za naslednje srednjoročno ob-dobje čimbolje izpeljati. To novo vključevanje moramo doseći. Akcijo ne mo-remo voditi od zunaj v posamezne sredine. Dejanska je nuja, da se potreba registrira v sami samoupravni organiziranosti in se uveljavlja v KS. Naša kulturna dogajanja bodo tako postala bolj naša in res naša. V malem občinskem prostoru bodo te aktivnosti lahko bolj polno zaživele v vseh sredi- nah. Delovanje in izkušnje ter sodelovanje je začeto, mora pa se bolj odraziti zadovoljevanje potreb. Srečanja BISTRA 79 so predstavila tri gledališke predstave. Izredno predstavo MOJSTRA — ARDENA celjskoga gledališča, domačo VERONIKO v ambientu bistriškega gradu in uspošno izvedbo RAMEAUJEVEGA NEĆAKA. Žive in barvite predstave kakršnih bi si želeli, še veliko, gledališče kakršnega si želimo, poštene igralske ustvaritve, vendar pred veliko premalo gledalcev. še tako buren, navdušen sprejem pri tistih gledalcih, ki pridejo na predstavo ne zakrije praznih mest pred odrom. Več se nas mora v bodoče srečati na gledali-ških večerih. Pevska zborovska dejavnost je v obćini razširjena. Radi pojemo in poslu-šamo. Petsto pevcev na občinski reviji pevskih zborov. Obisk koncertov v okviru srečanj je pokazal, da tuđi ti pevci prepevajo preveč praznemu avditoriju. Ni dovolj, da zapoješ. Potrebno je povedati, da boš prepeval in povabiti na koncert. Za BISTRO 77 in 78 smo tako vabili, pa nas je bilo več poslušalcev. Važno ne srne biti samo prepevanje domaćega zbora, gostje srečanj pa sa-mevajo. V zborih bo potrebno doseći tuđi to, da je trideset pevcev tuđi trideset kulturnih navdušencev za propagando vseh kulturnih aktivnosti, v sredinah kjer delajo in živijo. To pomeni višjo obliko pripadnosti kulturi, bolj čisto in manj vaše zagledano pesem in njeno večjo odmevnost. Literarni večer v BISTRI 79, prvi poizkus in zelo dober sprejem v polni nek-danji grajski kapeli. V bodoče bo potrebno tako obliko stikov z avtorji še bolj razviti. V Sloveniji nimamo večerov poezije. Morda BISTRA ponuja prostor za taka srečanja. Prav gotovo pa bi si želei v Bistri brati pesmi z avtorji iz ostalih naših republik vsaj enkrat v letu. Prvi vrhniški amaterski film je bil predvajan prav v BISTRI. Mladi ustvarjalci brez izkušenj so smelo izdelali svoj projekt. Težko je brez izkušenj na začetku. Mirno lahko zapišem, da je bil start uspešen. In še nekaj. Film govori o otroku> Otroku iz pomožne sole. Letos je leto otroka. Podvig mladih filmarjev je najbrž edini projekt do sedaj realiziran v občini v letu otroka. Srečanje likovnikov v BISTRI. Nastala so likovna dela ob BISTRI. Ta dela bodo predstavljena v jeseni na razstavi. Sodelovala sta gosta iz POLJSKE. V razgovorih pa je bilo povedano še veliko več pa tuđi zabeležno z kamero. Kako čudovita je BISTRA in kako pozabljena od Vrhničanov. Brez prospekta, opozorila o tem, daje v naši občini, v rojstnem kraju I. Cankarja, F. Petkov-ška, N. Sternena, arhitekta Jagra in še marsikaj je pri nas na kar bi lahko opo-zorili tisoče obiskovalcev muzeja. Muzej ohranja zgodovino za obiskovalce. Bistra pa mora živeti drugače tuđi za danes. Naše kulturne prireditve jo za nekaj dni oživijo še bolj. Idej pa je bilo prav na srečanju izrečeno zelo veliko. Bistro moramo v občinskem merilu ovrednotiti in programirati. Prostor v njej mora dobiti več kulturnih dejavnosti. Drugače mora zaživeti v turističnem pogledu. Blizu Ljubljane bi lahko ponudila del prostora v objektih ob gradu tuđi različnim ustvarjalcem. Bistra mora bolj zaživeti tuđi z Barjem. Barje je prav gotovo edinstven košček Evrope in kot tako zasluži, da se tuđi Vrhriičani drugače ozremo nanj. Zgodovina Bistre ftra je IVal°em v rimski dobi bujni izvirki Bistre nišo ostali neznani. Rečica Bi-ihtikj jOrT1o9°čala zvezo z Vrhniko (Nauportus) in Ljubljano (Emona). V kasni Nooh ^°'Z ^r*1n*e vodila skozi Bistro v Borovnico in v Podpeč. O tem pri-Sia • ran'eni rimski kamni v Bistri, med njimi je tuđi temeljni kamen Neptuno-adtemp|ja Pro(j. Uz'janskt red je kot cistercijanski nastal v 11. stoletju iz velikega odpora Srij ^ °9astvu in razkošju takratnega cerkvenega življenja. Ime je dobil po do-^sk a° ^° nePrenodn' divjini — Chartereuse blizu mesta Grenoble v fran-foOs, Palr Tam Je ustanovitelj reda sv. Bruno iz K6lna 1084 postavil prvi sa-JBkerf! n' Oc'tam Pa so Pr'Š'' menihi v prvo slovensko kartuzijo Žice na štajer- Nvod2'*0 °d obeh štaierskih kartuzij (Žice in Jurklošter), ki ju je ustanovila pSjjs. ska rodbina Traungavcev, in od dolenjske (Pleterje), ki so jo ustanovili kite.,19r°fje, so kartuzijo Bistro zgradili Spanheimi. Koroški vojvoda Bernard F®irnski je okoli 1220 poklic^l prve kartuzijanske menihe na Kranjsko. '' so se v Borovnici, da bi od tam nadzirali gradnjo samostana v Bistri. fe* kartuzijansko ustanovo Bistro se je zavzel Bernardov sin Ulrik -a' Po6'"18'*'' ^ ^ar^no listino (1. novembra 1260) ji je zagotovil obstoj, pove-torijgj Ses*va in potrdil meje imunitetnoga področja. Kartuziji so podprli tuđi |H stoye!ni in cerkveni velikaši, zlasti pa Celjski grofje. Vrhunec je dosegla vv fetijSK etJu- Njena velika posestva so bila raztresena po vsej Kranjski, na Go-Ci, juž6rn'v 'stri. na Vipavskem, najvac pa jih je seveda bilo v neposredni oko-iriiflj ,n° °d Ljubljane do Cerknice. Imela je hiše v Kranju, Ljubljani in Kopru, ho ^ S0Ji cerkniškofaro. Bila je oproščena većine mitnin, pobirala jedese-hr\ rt6nar Oc' zadušnic, ter imela pravico od dodstva. V tem stoletju je samo->hr9riVakrat Pogorel. Pogorela je samostanska knjižnica, tako da so iz te dobe Hare 'e rec"■ strogo podredi tesnobnosti. Če pomeni baf* tost petelina skicozni nanos srečanja porrtf* mirna ujetost lastovke že tuđi premišljevaif; Kje sem? Koliko časa? Kam na pot? Na po'' neskončnost ali na pot vrnitve. Napetost teh f? zmišljanj, molk katerega slikar ne more prerW gati. Pogovor ali molk iz svojih platen slikar f zadetoponujagledalcu. Prizadeta barvitost $ Ijenjskih spopadov se lahko umiri v skoraj neflf ravni kolorit, ko ptice ne pripadajo več življe^ ampak so prispodoba nehanja. Ptica ne K° mrtva priroda ampak ptica v ustavljenem \$ oziroma nehanje kot molk končnega leta. Čeprav slikar nakaze obe skrajnosti neb<# Ijenost rojstva in končnost, utrujenost je vmfi veliko barvitih trenutkov srečnih ptić —ljudi'' njihovih tesnob. Slikarsko — človeško razumevanje tako, f skicozna slika iz ateljeja ko sta združena p# in človek. Človek — Leda nedodelana skicoz' nanesena večna neznanka in ptica beli lab? mistična resničnost hrepenenja in nesko.nč11' sti. Naslikane ptice slikar ponudi objemu naše£ v pogled. Ljudje nimamo kril. Zato Božinov sli' ptice. Ptice, ki lahko ali pa ne morejo leteti- PAVEL MF^1 Jf H!!L9 NAŠ ČASOPIS PLANINSKE VESTI faktične vai® »o dobro izvajall. Karei Mušič, predsednik občinske gasilske zveze: »Tekmovanje je oblika kre-pitve usposobljenosti.« Gasilsko tekmovanje J>*> (Jnevu civilne zaičite — 20. juniju — sta Občinska gasilska *a in Obcinski štab za Civilno zaščito organizirala tekmovanje . Ml8klh enot CZ, prostovoljnih gasilsklh društev In ekip Indu-•trijskih gasilskih društev. Tekmovalo Je 9 ekip prostovoljnih in "austrijskih društev v moški, ženski In mladlnski konkurenci ter 'gasilskih ekip CZ. S tem tekmovanjem, ki ima namen preverjati ;^sposabljati gasilske enote in s tem krepiti našo družbeno sa-"aščito, so se vključili v akcijo »Nič nas me srne presenetiti.« i 9 tekmovanju smo se pogo-farlali s predsednikom občinske jasilske zveze Karlom Mušičem f! 9a zaprosili, da oceni to tek-f°vanje. j "Tekmovanja se res nišo ude-Dn!£ vsa Pr°stovoljna gasilska r ustva iz občine, tuđi vse gasil-^6 enote CZ, pa vendar menim, j )e k|jub temu dosežen velik hi=wu To je oblika vzgajanja »aain in krepitev usposoblje-ihir, ekip in Posameznikov. Mi-'auL bo t0 tekmovanje dober •a ea tištim, ki letos nišo tekmo-Cir?e bodo Prihodnje leto pri-wh »•" 9asilci se moramo za-'ab C- da bomo le z nenehno inn-'k pa se PreverJa na tekmo-:""|in, uspešnejši tuđi takrat, ko •re zares, ko zagori.« , " oreJ so razlike v usposoblje-usti posameznih društev!« fi "nazlike med tistimi, ki tekmu-'° m tistimi, ki se redno ne ude-uiejo tekmovanj, so vidne. Pogledmo: če hoče neka enota, desetina, tekmovati, mora tuđi vaditi, s tem pa pridobi tuđi stro-kovno znanje in izurjenost. V gasilskih enotah CZ so Ijudje, ki so že bili gasilci in nekdaj vešči ro-kovanja z orožjem pa ga že dolgo nišo imeli v rokah in tuđi taki, ki se sploh še nišo preizkusili v gasil- skih veščinah. S takimi skupnimi tekmovanji pa si bomo vsi pridobivali izkušnje in širili operativnost. Veliko operativnih članov je v dopoldanskih urah na delov-nem mestu in tako bodo prišle prav enote CZ če bodo dobro izurjene.« Za zaključak pa je poudaril, da občinska gasilska zveza pripravlja tuđi tečaj za vse strojnike gasilskih društev in enot, kajti zavedajo se, da mo-rajo nenehno strokovno uspo-sabljati člane in se aktivno vključiti v akcijo »Nič nas ne srne presenetiti.« Rezultati Gasilska društva: — moški: 1. Ligojna733,2. Fenolit 723,3. IUV— Usnjarna663, 4. Zaplana 616 točk — ženske: 1. Fenolit 646 in 2. LIKO Borovnica 632 točk — mladinci: 1. Bevke 380, 2. Podlipa 369, 3. Log 323,5 točke Gasilske enote CZ: 1. KS Borovnica 802, 2. KS Verd 798,5, 3. LIKO Borovnica (ženske) 771,5,4. LIKO Verd 761,5,5. KS Drago-mer-Lukovica 758, 6. KS Blatna Brezovica 741, 7. KS Podlipa-Smrečje 722, 8. KS Bevke 721,5 in 9. KS Zaplana 612 točk. Zmaga slavljencev Šah: 1. V.P. 5312Vrhnika, 2. ŠD Vrhnika, 3. Dragomer I., 4. Dragomer II. STANKOVIČ MILADIN ŠAHOVSKE VESTI Ponovni uspeh Leona Gostiša Na pred kratkim končanem prvenstvu Notranjske za člane je Leon Gostiša dosegel izreden uspeh in v zelo močni konkurenci 17 šahistov postal prvak Notranjske. Ostali šahisti ŠD Vrhnika so potrdili svoje kategorije. Vrstni red naših: 1. Gostiša Leon 12.8. Gostiša Franc8,12. Prvinšek Jože 7,5, 14.—15. Mlinar Vlado in Ćačić Slavko 5,5 točke. Turnir tretjekategornikov Na turnirju tretjekategornikov od 1. maja do 21. junija je sodelovalo deset mladih vrhniških šahistov. Drugo kategorijo so si pridobili: Čačić Stevo, Justin Matjaž in Trček Zdene. STANKOVIĆ MILADIN Javno opravičilo staršem Javno se opravičujemo staršem tistih otrok, ki so s udeležili izleta dne 20. 5. na NANOS. Vrnili smo se mnogo prepozno, ob 10 uri zvečer, ter s tem povzročili staršem velike skrbi in morda tuđi odpor proti društvu. Šolanih vodičev za ta izlet je bilo dovolj. Zgodila se je napaka. Prece-njevali smo fizične sposobnosti otrok. Izleta so se udeležili otroci ra-zličnih starosti. Največ je bilo majh-nih. Da je bil izlet še težji, je bilo ta dan zelo vroče, +28°. Nekateri otroci so hodili hitreje, nekateri pa bolj po-časi in težje. Tako so vodiči z večjimi otroki čakali ostale skupine, pomagali otrokom (zelo utrujenim in žej-nim) in končno zamudili avtobus, ki je bil predhodno določen za povra-tek. Kaj naj še napišemo? Krivi smo. Skupina se ne bi smela razcepiti. Prosimo starše, naj nam oprostijo ter naj ne izgubijo zaupanja v nas—za-upanja zaradi ene napake. Napake se dogajajo tuđi drugje: v službah, doma, v prometu — toda krivec je največkrat človek. Nekateri so kaz-novani, nekateri ne. Za nas je kazen že dovolj velika, saj se zavedamo, kolikšne skrbi smo nakopali staršem, koliko naporov otrokom. Zato se javno opravičujemo. Otroci naj osta-nejo še v bodoče člani našega P. D. Vzgajali jih bomo v planinskem duhu — uživati v naravi, jo čuvati — ter v njej uživati. Na vse izlete so vedno vabljeni tuđi starši. Planinski pozdrav! Triglavski dom na Kredarici Prvič so zbirali sredstva za kočo, ki stoji danes že leta 1895—s pozivom: »OKLIC ZA VSESLOVENSKI SKLAD ZA TRIGLAVSKO KOČO«. Sedanja koča je bila zgrajena brez dolgov in kreditov — samo s pri-spevki slovenskih planincev. Ta-kratni predračun zasnovane koče je znašal leta 1877 5400 goldinarjev. Samo za primerjavo navajamo nekaj takratnih cen: (Po opisu Jakoba Aljaža): En par težkih gorskih okovanih gojzerjev iz ruske juhte je bil 6 do 8 goldinarjev, nahrbtnik s predali 1 goldinar30 kron. Še nekaj novejših zanimivih podatkov. Leta 1976 je v domu na Kredarici prenoćilo 4183 ljudi, leta 1977 je prenoćilo 4704 ljudi, leta 1978 pa 8050 ljudi. Posnemajmo sedaj naše predni-ke! Darujmo obveznice, gotovino, gradivo ali opremo. V jesenski šte-vilki bomo pričeli imena darovalcev objavi jati v Našem časopisu. Kdor želi obveznice še podariti, naj po telefonu obvesti na številko 751-001 tajnika P. D. Vrhnika, po obveznice bomo prišli na dom" darovalca z ustreznimi potrdili Planinske zveze Slovenije. Prepričani smo, da je tako eno-stavneje od tega, predlaganega, kar smo v predhodni številki. Ker ob če-trtkih, ko so uradne ure, verjetno vsi ne utepnejo priti v planinsko pišamo. ČE ŠO ZMOGLI ZGRADITI LJU-DJE KOČO LETA 1896, SMO PREPRIČANI, DA ZMOREMO ISTO Ml TUĐI DANES. < -. Prijave sprejemamo že ves tekoči mesec. Nekateri starši si želijo letnega počitka bolj v hribih kakor na morju. Zato lahko taborijo z otroki tuđi starši. Seveda moramo pripomniti, da bo za njih veljal isti dnevni red tabora, kakor za otroke. To je: vstajanje, zajtrk, izleti, kosilo, ve-čerje ipd. Tišti, ki še ne bodo prispeli z morja do 1. avgusta, ali pa bodo lahko koristili letni dopust sele po 1. avgustu, lahko pridajo tuđi kasne-je- Vsem zakasnelim planincem bomo obračunali tabor po dnevih bivanja. Ker za starše naših otrok šotori nišo udobni (dvojčki) ter jih imamo tuđi premalo, je zaželjeno, da pripeljejo s seboj svoj šotor (če ga imajo). Postaviti jim ga bodo pomagali naši planinci-vodiči. če pa šotora kdo nima ga bomo vseeno sprejeli. Se bomo pač malo stisnili k tištim, ki bodo »stanovali« bolj udobno. Opozarjamo vse prijavljence, naj se sestanka pred taborom zagotovo udeležijo. (Obveščeni bodo vsi pismeno). Na sestanku bodo dobili potrebna navodila o opremi — kaj bodo morali vzeti s seboj: (volnene nogavice, pulover, kapo, vetrovko, volnene rokavice, polivinil, brisačo, spalno vrečo, čutarico, baterijo, en komplet spodnjega tolplega perila, čevlje z narezano-profilno gumo, ipd.) Prvo pomoč ima vodstvo tabora. fZLET v tabor z izrednirr avtobusom bo v nedeljo 5. avgusta. O uri odhoda bomo obvesttli z lepaki. Prijave bo sprejemala tovarišica Medič Ivanka v blagovnici. Izleti v tabor so postali že tradicionalni. Kakor tuđi prijateljska tekmovanja med udeleženci tabora — ter izlet-niki avtobusa. To je nogomet, vleka vrvi (lansko leto sojo ćelo pretrga-li) ipd. Po takih naporih sledi hrana na žaru ter seveda kaj za žejo. Tega izleta se lahko udeleži vsakdo. Posebno zaželjeni so starši otrok. Izlet je pa tuđi izredna priložnost za vse tište, ki imajo avtomobile s pamimi številkami. Planinski pozdrav ter dobrodošli v lepi dolini Krnice Tuđi vleka vrvi je ena od preizkušenj in oblik zabave v planinskem taboru. Lansko leto so sami močni fantje prijeli za vrv. Izlet na Lubnik Ob zgodnji jutranji uri se nas je zbralo precejšnje število večjih, mlajših in najmlajših planincev na lokalni avtobusni postaji. Cilj vseh je bil osvojiti vrh Lubnika nad Škofjo Loko. V Ljubljani smo prestopili na avtobus, ki nas je popeljal v Škofjo Loko. Med vožnjo smo se pogovarja-li, nekateri že malicali, skratka bili smo precej živahni. Motil nas je edino dež, ki ni in ni hotel nehati. Ko smo izstopili, smo se postavili v vrsto, ter odkorakali proti cilju. Po Lubniku smo si hoteli ogledati tuđi Škofjeloški grad. Ker smo bili vsi pre-lahko oblečeni ter brez primerne obutve in brez pelerin, smo vzpon na Lubnik opustili. Zato smo si ogledali Škofjeloški grad. V gradu smo videli mnogo zanimivosti iz vojnih časov ter še iz časov pred vojno. Po ogledu smo se najprej malo odpočili — po-sedeli. Ko smo si odpočili, smo se napotili na Škofjeloško trim stezo. Pri vsaki tabli smo potelovadili čeprav v dežju. Mokri do kože, a veseli, smo se vračali proti domu. Še prej smo se pa okrepčali z odličnimi škofjeloškimi kremnimi rezinami. Tako da smo za-pravili ves denar. Domov smo prišli mokri, siti in veseli. Lep izlet, kajne? Učenka 7. c. razreda iz sole »Ivan Cankar« PD Vrhnika , !tsliki: Naši balinarji v »finišu« — Orešnik Žane, Turk Franc ml., Turk Franc st., in Urh Franc, fl*oj ko so vrgli kroglo. r^Vci Smo tuđi ŠDOrtnikl rezultatov in nismo osvojili prvega mesta, tako da « ■«# iumi aKvl""n smo morali pokal, ki smo ga osvojili lani, predati ekipi k \ . Hotedrščice. Kaže, da smo se premalo pripravljali za J-Ovci se ukvarjamo tuđi s športnimi panogami in ne tako moćno konkurenco. f °VOm- I3*? Sm° let0SjTeli "eddružinsko , . so jn ba|jnarjj • so premagali vse na- ^ovanje, na katerem so sodelovale lovske dru- enmtnii«. ?elz Logatca, Hotedrščice, Rovt in z Vrhnike. Gosti- "P'01""«?- wa letošnjega tekmovanja je bila lovska družina Prihodnje leto bo gostiteljica srečanja LD Logatec 1 D,yte, tekmovali pa smo pri lovski koči v češirku. in če hoćemo dobiti prehodni pokal nazaj, se bomo iJ^streljanju naglinastegolobein vsrnjakovotarčoz morali bolj potruditi in se že sedaj pripravljati na to *okalibrsko puško nismo dosegli ravno najboljših tekmovanje. DRAGOMERČANI PRVAKI NOTRANJSKE Nogometaši Dragomera so postali prvaki notranjske v sezoni 1978-79 z dvanajstimi zrna-gami in dvema neodločenima rezultatoma. So edino moštvo, ki je odigralo vseh štirinajst tekem. V zadnjem kolu so premagali edinega enakovrednega nasprotnika za naslov prvaka ekipo Usnjarja in tako v enakovrednem boju dokazali, da so resnično najbolje pripravljeno moštvo. Končni vrstni red: 1. Dragomer 26,2. Stara Vrhnika 19,3. Usnjar 18,4. LIK011,5. Rakek 8, 6. Cerknica 6, 7. Rakek (V) 6, 8. Borovnica ) točke. ^Počastitev 35-letnice usta-m in d#vanja I. tankovske |J°e sta ZTKO in komanda tnu" 9arnizona organizi-,^ Rovanje v malem nogo- efn i šarki in šahu- v zanimi-i' eRih-tekmah je 29. in 30. r tekmovalo 20 ekip. Vrstni cj*. nogomet: 1. V.P. Snl' Vrnn'ka, 2. V.P. C;°;A,3.lgrad,4.V.P.5312 rfrešine,5.Fliper,6.delovna sai-ka: 1. v.P. 5312 Vrhni-lUragomer, 3. Mladina I., 4. P'na "., 5. Mladi tehničar, 6. jpRTNO TEKMOVANJE OB 35-LETNICI FORMIRANJA I. TANKOVSKE IJgADE_____________________________________________ 9 Seja občinske skup-ščine v septembru V mesecu septembru predvkJevamo sklic dveh sej zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupšči-ne občine Vrhnika, in sicer naj bi bila prva seja v prvi polovici septembra, naslednja pa koncem septembra. Iz tehničnih razlogov in zaradi letnih dopustov delavcev v tiskarni za to sejo ne bo mogoče natisniti gradiva v delegatski prilogi NAŠEGA ČASOPISA, ampak bodo gradivo prejeli samo delegati za vse zbore občinske skupščine. Prosimo, da to začasno rešitev sprejmete z razumevanjem! Zbori občinske skupščine bodo na tej seji predvidoma obravnavali na-slednje glavne točke DNEVNEGA REDA: 1. osnutek plana drobnega gospodarstva 2. problematiko oskrbe v občini 3. cestnoprometno problematiko v občirii 4. poročilo o izvajanju politike cen, ki so v pristojnosti občine 5. poročilo o izvajanju odloka o pokopališkem redu 6. predlog družbenega dogovora in osnutek pdlokov o ustanovitvi družbenih svetov 7. poročilo o stanju objektov na področju telesne kulture ter kulturnih domov 8. predlog odloka o skladu skupnih rezerv Na drugi seji v spetembru pa bosta osrednji točki: 1. problematika komunalnoga gospodarstva s posebnim oziroma na odlaganje zapadlih obveznosti do krajevnih skupnosti skupaj z analizo poslovanja in gibanja OD v KP Vrhnika 2. uresničevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v sta-novanjskem gospodarstvu in obravnava ustreznih aktov Da bi bili seznanjeni s tematiko, ki jo bodo obravnavali zbori občinske skupščine, je v nadaljevanju navedena kratka vsebina posameznih gra-div. Delegati pa bodo s sklicem sej prejeli vsa gradiva v celoti, skupaj s sta-lišči izvršnoga sveta k posameznim gradivom. Oskrba v naši občini Stanje oskrbe v občini Vrhnika so obravnavali zbori skupščine v letu 1976. V kratki analizi trgovske dejavnosti je bil prikazan problem oskrbe z mesom, s sadjem in zelenjavo, plan trgovskih kapacitet do leta 1980 ter problematika ekonomičnosti poslovanja trgovskih organizacij. Po preteku triletnega obdobja lahko ugotovimo, da se stanje na področju oskrbe ni bistveno spremenilo, čeprav so izpolnjeni že skoraj vsi predviđeni plani povećanja trgovskih kapacitet do leta 1980. Prodajna mreža je v občini Vrhnika, ki šteje 16.850 prebivalcev, v trinaj-stih krajevnih skupnostih zastopana te s prodajo na drobno. Na razvoj trgovine so v zadnjem obdobju vplivali številni faktorji: — upadanje družbenega proizvoda trgovine v strukturi gospodarstva; — ponudba industrijskoga blaga in kmetijskih pridelkov; — politika cen, cene pridelkov so se v večini primerov formirale na osnovi samoupravnih sporazumov, ki nišo vsebovali določil zakona o združenom delu — dohodkovnih odnosov. Izjema je Kmetijska zadruga Vrhnika, ki ima sklonjeno pogodbo o dolgoročnem sodelovanju z Emono pri prodaji oz. oskrbi trgovin s sirom; — politika osebnih dohodkov zaposlenih v trgovini in dvoizmensko delo; — blizina razvitejših centrov izven občine ter premajhna specializira-nost prodajaln na območju občine, ki povzroča precejšen Odliv kupne moči; — premajhno število specializiranih trgovin, ki bi v zadostni meri in kvalitetni izbiri nudili občanu iskano blago (tehnično, konfekcijo). Del teh proi-zvodov je sicer občanom na voljo v obstoječih prodajalnah, vendar v skromnem izboru in količinah, kar ne zadošča vsem zahtevam oz.potre-bam potrošnikov, zato se ti preusmerjajo in odhajajo po nakupih v večja središča (Ljubljano). V občini Vrhnika je 32 prodajaln, ki so razporejene v 12 krajevnih skupnostih. KS Sinja gorica nima trgovine, ki bi skrbela za redno oskrbo kraja-nov. V občini ugotavljamo velika odstopanja osnovnih pokazateljev razvitosti trgovske dejavnosti in istočasno oskrbe prebivalstva s trgovskim blagom. Že osnovni kazalec — število poslovalnic, ki znaša na Vrhniki 1,9 na tisoč prebivalcev je pod republiškim poprečjem, ki znaša 3,6 poslovalnic na tisoč prebivalcev. Še bolj nazorno nam prikaže stanje oskrbe število prebivalcev na zaposlene v trgovini, ki znaša v občini 116, v republiki pa le 49 prebivalcev na zaposlenoga. Kljub takemu stanju, pa lahko ugotovimo, da je mesečna potrošnja na občana porasla za 105%. Na to je v veliki meri vplival porast cen, vendar je prisotna tuđi že preobremenjenost obstoječih poslovalnic. Razdrobljenost trgovin in klasičen način prodaje v večini trgovin vpliva na kvaliteto oskrbe, ki danes ne zadovoljuje potreb občanov. OSKRBA PO. POSAMEZNIH KRAJEVNIH SKUPNOSTIH Krajevnim skupnostim oz. svetom potrošnikov smo poslali vprašalnik, v zvezi z založenostjo trgovin, poslovnim časom in s predlogi za izboljšanje preskrbe. Odgovore smo prejeli od naslednjih krajevnih skupnosti: Borovnica, Verd, Stara Vrhnika, Dragomer-Lukovica in Podlipa-Smrečje. Ostale KS nišo poslale odgovora, vendar iz tega ne moremo sklepati, da so kra-jani povsem zadovoljni z oskrbo. Iz odgovorov na postavljena vprašanja lahko sklepamo, da je poslovni čas prilagojen potrebam krajanov v KS Borovnica, Dragomer-Lukovica in Podlipa, medtem ko poslovni čas v KS Stara Vrhnika in Verd ni ustrezen. Krajani Stare Vrhnike so prisiljeni nakupovati v popoldanskem času na Vrhniki, ker je na Stari Vrhniki trgovina odprta le do 15. ure. Založenost, količina in kvaliteta blaga je zadovoljiva v Podlipi, Stari Vrhniki in Dragomeru. Zadostna in kvalitetna ni v Borovnici, kjer imajo pri-pombo na slabo založenost trgovine s sadjem in zelenjavo ter mesom. Za izboljšanje oskrbe KS Borovnica predlaga ureditev primernega prodajnoga mesta za mesnico in postavitev stojnice oz. kioska za prodajo sadja in zelenjave. Krajani KS Verda predlagajo, da naj bi bila trgovina količinsko bolje založena s prehrambenim in industrijskim blagom, da ne bi bilo potrebno omenjeno blago nakupovati v trgovinah na Vrhniki. Predlagajo tuđi, da naj bi bila trgovina odprta neprekinjeno. Krajani Dragomera in Lukovice so nas opozorili na perec problem poslovnih prostorov trgovine v Dragomeru, ki že dolgo ne ustreza potrebam občanov. Z izgradnjo pa se kljub zagotovilom investitorja, da se bodo za-četna dela izvedla že v marcu, še vedno ni pričelo. Izgradnja seje zavlekla zaradi regulacije bližnjega potoka. Na neustreznost poslovnih prostorov nas je opozorila tuđi KS Podlipa — Smrečje. Krajevna skupnost Vrhnika ni odgovorila na postavljena vprašanja. Iz zapisnikov sej sveta potrošnikov pa je razvidno, da obstajajo problemi v zvezi z oskrbo. Občani Vrhnike so pričakovali, da se bo oskrba z izgradnjo novega trgovskega centra bistveno izboljšala. To je sodobno opremljen lokal, ki bi v primeru, da bi Mercator-Rožnik obdržal poslovalnice na Stari cesii: Preskrbo, Dom, Delikateso in Zelenjavo, res veliko pripomogel k izboljšanju oskrbe, jo približal potrošniku in s tem bi se izognill dolgim ča-kajo- im vrstam ob konicah (konac tedna in pred prazniki). Kljub večkrat-nim rgencam Mercator TOZD Rožnik ni zainteresiran za ponovni pričetek opr; vijanja trgovsko ali druge dejavnosti v teh lokalih. Pripravljen je prodati poslovne površine bivše Zelenjave, trgovine Dom in Preskrbo. Cena in predviđeni stroški adaptacije teh lokalov bi bili verjetno izredno visoki, zato ni interesentov za nakup. V začetku sezone je bila problematična oskrba s sadjem in zelenjavo v KS Vrhnika in Borovnica. Na Vrhniki se je ta problem rešil z izdajo dovo-Ijenj PK Borinci za postavitev kioskov za omenjeno prodajo,in sicer na prostoru na Ulici 6. maja v blizini Mercatorja in poleg tržnice. V celoti pa bo problem rešen, ko bo KZ odprla sodobno opremljen lokal v prostorih bivše Delikatese. Omenjen lokal bo za razliko od ostalih imel poslovni čas od 6. ure zjutraj do 19 ure. V letu 1976 je bil sprejet tržni red, ki ureja prodajo kmetijskih pridelkov na tržnici. Določeno je tuđi, da ima upravljalec tržnice dolžnost, da omogoči na trgu prodajo brez posrednikov, da vodi in organizira prodajo na trgu, skrbi za redno založenost tržnice in za obnovitev in razširitev tržnega prostora in skrbi tuđi za red in snago na trgu. Lahko ugotovimo, da so določene dolžnosti upravljalca ostale le napisane in da je tržnica največkrat prazna in se uporablja v druge namene. Trgovske organizacije, ki skfbijo za redno oskrbo v občini imajo pri ure-sničevanju načrtov širjenja trgovskih mrež in pri adaptacijah obstoječih lokalov določene težave, ki so predvsem posledica nizke akumulativnosti trgovine oz. ostanka dohodka. PROBLEMATIČNO JE POMANJKANJE DELOVNE SILE V TRGOVINI, SAJ KV kader odhaja in se preusmerja v druge stroke, kjer dosegajo večje OD in imajo ugodnejše delovne pogoje in to vpliva na kvaliteto oskrbe. DELO SVETOV POTROŠNIKOV V KS Vse krajevne skupnosti v občini imajo ustanovljene svete potrošnikov, ki naj bi imeli pomembno vlogo pri oskrbi občanov. Delovanje svetov potrošnikov pa se čuti le v KS Vrhnika in KS Borovnica. Na Vrhniki svet potrošnikov šteje 30 članov, od katerih je 15 članov stalnih, ostalih 15 pa predstav-Ijajo OZD, ki proizvajajo blago ali opravljajo storitve za neposredno porabo občanov in se sej sveta potrošnikov udeležujejo po potrebi. Preko sveta potrošnikov naj bi se občani neposredno in samoupravno povezovali z OZD, ki zadovoljujejo njihove potrebe in vplivali na razvoj njihove proizvodnje in storitve za neposredno porabo občanov, sodelovali s pristoj-nimi inšpekcijskimi službami, OZD posredovali kritične pripombe in mne-nja glede cen in kakovosti blaga in storitev ter sodelovali z organi upravljanja OZD, ki na območju KS skrbijo za zadovoljevanje njihovih potreb. Svet potrošnikov naj bi bil v bodoče organ v KS, ki bo s svojim programom in vsa postavljanjem vezi s TOZD, ki imajo sedež v KS ali izven nje, poskušalo po tej poti uresničiti vlogo KS, kot spleta družbenoekonomskih odnosov. Tako lahko v bodoče pričakujemo, da bo k boljši oskrbi pripomoglo tuđi aktiv-nejše delovanje svetov potrošnikov, ki pa bodo morali imeti podporo vseh družbenih dejavnikov v občini. Na osnovi pregleda stanja oskrbe in dejavnikov, ki vplivajo na oskrbo občanov, lahko ugotovimo, da je za izboljšanje oskrbe potrebno; — pospešiti gradnjo trgovine v Dragomeru, — resiti vprašanje poslovnih prostorov za trgovini v Podlipi, — poiskati možnost, da se v prostorih na Vrhniki na Stari cesti: Dom, Preskrba — ponovno prične s trgovsko dejavnostjo, — za izboljšanje preskrbe s sadjem in zelenjavo v Borovnici je potrebno poiskati interesenta za omenjeno prodajo v kiosku oz. na stojnici, — Mercator — TOZD Dolomiti se predlaga naj prouči možnost pove-čanja obstoječega prodajnoga prostora mesnice v Borovnici, oz. se poišče interesenta, ki bi bil pripravljen oskrbovati Borovnico z mesom in mesnimi izdelki, ' , — prilagoditi poslovni čas potrebam krajanov v KS Stara Vrhnika in KS Verd, — urediti nadomeščanje zaposlenih v trgovini v manjših krajevnih skupnostih, — opozoriti trgovska podjetja naj v bodoče posvetijo več pozornosti tako količini, kvaliteti kot tuđi izbiri tehničnega in tekstilnega blaga, — potrebno je oživeti delo svetov potrošnikov pri KS. Kratek vpogled v osnutek plana malega gospodarstva Leta 1/975 je bil sklenjen med Gospodarsko zbornico Slovenije, IS Skupščine SR Slovenije, Skupščino občin SR Slovenije, bankami in zava-rovalnicami na območju SR Slovenije, družbeni dogovor o pospeševanju razvoja malega gospodarstva v obdobju 1976 — 1980. Na tej podlagi je plansko-analitska služba občine Vrhnika posnela stanje z dnem 31. 12. 1978 in v Našem časopisu objavila Teze za izdelavo plana malega gospodarstva. Poleg tega je navezala stike z združenjem samostojnih obrtnikov, s Samoupravno skupnostjo za zaposlovanje, z banko, pregledala možnosti usmerjenega izobraževanja, možnost na področju davčne politike itd. Pripombe na objavljene Teze in primerjava z obstoječimi dejanskimi stanji sosednjih občin so bile osnova za izdelavo plana malega gospodarstva. Prostorsko je plan zastavljen na tri osnovna področja, na katerih naj se koncentrira, oziroma locira storitvena dejavnost. Ta področja so Vrhnika, Dragomer in Borovnica z zaledjem, ki ga je manj. Dolpčitev deficitarnih obrti in ocenitev potreb v letu 1979 in v naslednjem srednjoročnom obdobju so izhodišča za akcije, ki jih je po oceni strokovne službe možno realizirati. V gradivu je zajeto: področje novih lokacij, cen, kader in zaposlovanje, kreditiranje, davčna politika itd. Celoten pregled temelji le na zasebni obrti, ker je družbeni sektor obrti že vključen v redne plane in analize gospodarstva občine Vrhnika. Ta celotna akcija, ki je rezultat resničnih potreb, ne srne zamreti in gotovo ne bo, če bo vsak, ki dela na tem področju, in tuđi ostali v kar največji meri prispeval k realizaciji zastavljenih ciljev. Če se bodo komu ob čitanju osnutka plana malega gospodarstva porodili kbristni predlogi, naj se potrudi in sporoči svojemu delegatu. . i, !• Cestno prometna problematika j ki smo jo pripravili za razpravo v zborih SO Vrhnika, predvsem analfe stanje na naših cestah. Ugotavljamo večje število vozH, voznikov, zaos janje gradnje sodobnejših prometnih površin, porast prometnih nezfi stanje nadzora, kaznovalne politike in ugotavljanje drugih varnostnih' torjev, ki vplivajo na varnost na cestah. ' Na podlagi teh ugotovitev in analize so tuđi predlagani ukrepi, ki trt stopoma privedli do varnejšega prometa na naših cestah. , i Analiza izvajanja odloka o pokopališkem rel za našo občino Ta analiza predvsem nakazuje odstopanje upravljavcev pokopali^ določil tega odloka in predlaga potrebne ukrepe, da se zagotovi došle* spoštovanje določil zakona o pokopališčih iz omenjenega odloka. Kratek pregled osnutka prpgrama izvajanja politike cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine v letu 1979 Na podlagi 11. člena Družbenega dogovora o ukrepih za izvajanje pd tike cen za proizvode in storitve v SR Sloveniji v letu 1979 ter v skladu planom malega gospodarstva smo zastavili program izvajanja politike w, za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine. Vprašanje cen na področju naše občine je dokaj neurejeno, zaradi * slednega izvajanja politike cen na podlagi Družbenih dogovorov z # strani, z druge pa zaradi nerednega predlaganja cenikov v evidentira", Od leta 1972 je bila z vsakoletnim dogovorom o izvajanju politike cen ij cen obrtnih storitev zadržana. V razdobju od 1972 — 1978 je bila za obrt storitve dovoljena 10,7 % poprečna stopnja rasti cen, dejanska stop' rasti je bila 17,8 %. Zaradi različne politike cne, ki sojo vodile posamežj občine, se cene istovrstnih obrtnih storitev močno razlikujejo. Zaradi W je nujna uskladitev cen. ■> Problem pri izvajanju politike cen so normativi za posamezne dejavjj; sti. Teh do danes ni, so pa edini način za ugotavljanje dejanske cene. °' dobno temu je vprašanje kategorizacije gostišč, ki naj bi jo letos oprav* sodelovanju z Gospodarsko zbornico in Ljubljansko medobčinsko z" meo. Zaradi tega smo si zadali nalogo, da v sodelovanju z Gospoda'5 zbornico in z Zvezo združenja obrtnikov izdelamo normative za po* mezne dejavnosti. . Na ostalih področjih se program navezuje na Družbeni dogovor o \Ql janju politike cen, ki v večini primerov že nakazuje mazne rešitve. v Ustanovitev družbenih svetov ^ Družbeni sveti so zasnovani kot oblika demokratične priprave prw! gov družbenih odločitev. V njih udeleženci oblikujejo predloge poenotf' rešitev in stališč glede urejanja posameznih zadev. Družbeni sve'' sprejemajo nobenih odločitev, ampak samo predlagajo celovite rešitv* katerih so se udeleženci v delu sveta sporazumeli. Pri tem pa sveti P^ zemajo politično in strokovno odgovornost za predlagane rešitve in OPJ delitve, ki jih posredujejo v dokončno odločanje in sprejem delegatsK"' skupščinam in drugim pristojnim organom. V občini Vrhnika sta najbolj pereci področji družbenega življenja, za** teri naj bi v prvi vrsti ustanovili družbeni svet, področje planiranja druž? nega razvoja i n področje urbanizma ter komunalnoga in stanovahjsK*n gospodarstva. A, Svet za vprašanja družbenoekonomskega razvoja in družbenega p"j"'f. ranja naj bi obravnaval vprašanja s področja ekonomske politike -Temeljna vprašanja usmeritve gospodarskoga in socialnega razvoja, vPr> sanja s področja skupnih planskih ciljev in nalog, pomembnih za ražn občine, vprašanja zagotavljanja in izvajanja sprejetih načel družbeni i planiranja in druga. » ] Svet za vprašanja urbanizma, komunalne in stanovanjske problematf { ter varstvo okolja pa naj bi obravnaval vprašanje politike urejanja prosW|J usmeritve za urejanje zemljiške , stanovanjske, komunalne in prom^ problematike, problematike varstva okolja in druga vprašanja s tega P dročja. . J Kot udeleženci v delu svetov so predviđeni občinska skupščina, izv'»': svet, organi družbenopolitičnih organizacij, samoupravne interesne sW nosti, katere problematika, ki jo bo obravnaval družbeni svet, neposrftCj zadeva, novo ustanovljeni zavod za načrtovanje ter druge strokovne ijff j tucije ter skupnost krajevnih skupnosti. ' ,ti V delu družbenih svetov pa bodo lahko sodelovali tuđi drugi organi, p" in organizacije, pa tuđi posamezniki, kadar bo koordinacijski odbo/.,^ j oblikujejo udeleženci iz svojih stalnih delegatov menil, da bi bilo njifi0 sodelovanje koristno za uspešno delo sveta. • NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI STROKOVNE KNJIGE Conran T.: Uređenje stana Cavić V. & S. Ostojić: Zakon o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu , Delitev po delu Dobrovoljc F.: Cankarjev album Dolgan M.: Pripovedovalec in pripoved Đuro Đaković: Život i djelo ! Edvard Kardelj 1910—1979 Gerlovič A.: Partizansko lutkovno gledališče Gregori J. & I. Krečič: Naši ptići Ilić S.: Psihološki aspekt informiranja v združenem delu Kladnik R.: Nove merske enote v tehniških strokah Lovšin E.: Triglav gora in simbol Miil V.: Tretjeoko Nešović S.: Moša Pijade Ocvirk A.: Literarna umetnina med zgodovino in teorijo Oglejmo si svet: Azija in Oceanija Peršak T.: Pogovori z režiserji Pirjavec D.: Evropski roman Požarnik H.: Zakonski in družinski konflikti ter njihovo zdravljenje Pravna ureditev prodaje Predpisi o dolgoročnem ekonomskem sodelovanju s tujino s pojasnili Pregrad B.: Nauk o blagu Sfiligoj G.: Temeljna organizacija združenega dela Stanič G.: Samoupravna socialistična demokracija Trstenjak A.: Človek in barve Vipotnik J.: OF ■ Wedam-Lukič D.: Izvršilno pravo Zakon in predpisi o kakovosti proizvodov, del in storitev Zgodovina Slovencev LEPOSLOVJE Mladi nsko: Čepčekova E.: Čebelica Maja in njeni prijatelji Forstnerič F.: Jabolko , Osterc L.: Slonček gre na morje Schneider R.: Pot v Jaroslaw Wrightson P.: Simon in kamniti tujec Zorman I.: Rada bi bila velika Zebre Z.: Jernejček v daljni deželi, Žužek B.: Kruh moje matere Za odrasle — slovensko: Fiegel D.: Pol litra vipavca Kolar M.: Zvezde in krizi Kovač T.: Najbogatejši Kranjec Kožuh J.: Domovina je ena Krišelj M.: YU3DRL — 9N1YU — Mount Everest Kranjec M.: Povest o dobrih ljudeh Krvina M.: Breme resnice Leskovec K.: Hudourniki Potrč I.: Na kmetih Rudolf F.: Fotosinteza Linhart Suhodolčan L.: Trenutki in leta Torkar I.: Deseti brat je Zupančič B.: Sedmina Dekleva M.: Nagovarjanja Forstnerič F.: Pesmi Grafenauer N.: Pesmi Taufer V.: Sonetje Zajc D.: Pesmi Zlobec C: Pesmi Prevodi: Brecht B.: Bobni v noči. Mati korajža in njeni otroci Burk M.: Hrepenenje ostane Debrav R.: Vzplameneli sneg Du Maurier D.: Paraziti Gide A.: Zemeljska hrana Gorki M.: Detinstvo Giinther K. H.: Dolina grenkosladkih sanj Habe H.: Prah v septembru Hooker R.: M.A.S.H. London J.: Dolina meseca Milne A. A.: Skrivnost Rdeče hiše Richter H. W.: Poraženi Singer J. B.: Sovražnice, zgodba o Ijubezni. Sosa Trevor E.: Šojino poletje Wilmot C: Boj za Evropo Yerby F.: Saracensko hodalo Sachs N.: Izbrane pesmi Sodobna mongolska lirika V srbohrvaškem jeziku: Bulatović M.: Đavoli dolaze Jovanović B.: Pada Avala Kapor M.: Skitam i pričam Moczarski K.: Razgovori sa dželatom Rasputin V.: Živi i pamti Kišević E.: Sve mirim te svijete <-* l»79 NAŠ ČASOPIS 11 OBČANOVA OBVEZNOST Nov zakon o potnih listinah Ze uvodoma naj povemo bistveno novost tega zakona ln sicer da se rok veljavnosti od 7.7.1979 dalje podaljšuje za dobo petih let — do sedaj le za dve leti. Zakon prinaša pa še naslednje spremembe: Zakon pozna naslednje potne listine: — potni list za posameznega občana — skupinski potni list — otroški potni list ~ diplomatski, službeni, potni list za vrnitev, potni list Po mednarodni pogodbi. Vsak državljan ima lahko le en potni list. V veljavni potni list se vpisujejo tuđi vizumi. Vl°go za izdajo potne listine vloži kdor je dopolnil 18 let a» Pačejemlajši, daje vdelovnem razmerju ali pajeskle-nil zakonsko zvezo. Za vse ostale mlajše od 18 let vloži zahtevo eden od staršev ali skrbnnik. Prošnji za novo potno listino je treba predložiti dve fotografiji. , Prošnji za podaljšanje veljavnosti potnega lista po eno °tografijo le, če veljavnost podaljšujemo pri nas, a je °menjeni potni list bil izdan pri organu za notranje zadeve v drugi občini. v°jaškim obveznikom ni potrebno več prilagati potrdila °ddelka za ljudsko obrambo; toda vojaški obvezniki — ^BORNIKI morajo prošnji za izdajo potnega lista predati tuđi potrdilo oddelka za ljudsko obrambo. Vojaški obvezniki, ki nišo dopolnili 35 let starosti pa mo-raJO pokazati pri vložitvi prošnje vojaško knjižico. f,;TPtni list za začasno bivanje v tujini se izda z veljav-n°stj6 5 let. po preteku petih let se veljavnost potnega lista za zača-100 prebivanje v tujini lahko podaljša še za pet let, vendar NlKA)llPRAVNA STANOVANJSKA SK4UPNOST VRH-Ces*> gradenj 1 OBJAVA tre.amouPravna stanovanjska skupnost Vrhnika objavlja po-e Po delavcih za opravljanje prostih del in nalog: 2 DC!erenta za 8'adbene zadeve 3 e'erenta za stanovanjske in poslovne prostore • *«nančnega knjigovodje atM^' Za opravlianie del in nal°8: kkuš" • ^nJa str°kovna izobrazba gradbene smeri in 2 leti adr>J "a enalcem au podobnem delovnem mestu. kein r SrednJastrokovnaizobrazbain21etiizkušenina ena- ad r! podobnem delovnem področju. na ' Srednja izobrazba ekonomske smeri in 1 leto izkušenj em ali podobnem delovnem področju. Post C 'avce se sklepa delovno razmerje za nedoločen čas s Ponu"1"1 del0m 2 meseca-objav' o z dolazili o objavljenih pogojih sprejema 15 dni po firari« . amouPravna stanovanjska skupnost Vrhnika, Cesta 8 JJjn. 61360 Vrhnika. DotPir 'dati bodo ° izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh po 'cku objave. n.^IhA T