Dopisi. Iz Ptnja. (K volitvam v okrajni zastop.) V zadajem dopisi od tu smo opisali tiste aemške oziroaia aemčarske može, kateri so izvoljeni od aaših aieščaaov, se ve da nemčurskih, delati priprave za volitev v okrajai zastop. Kakor čujemo, so ti ljudje svoje delovanje uže pričeli. kar aaj bi bilo tadi aam v spodbujo. Razvea nže Bavedeaib mož, pa imajo aaši ,,aemški purgarji" še druzega pomagača na svojej straai in to je v Celji izhajajoči na nas Sloveace in kmete vedao hajskajoči listič zoveč se ,,Deutsche "VVacht". Toti liatič ima v svojej zadnjej številki 51 dopis iz Ptuja. kateri nas Slovence in tiste kmete, kateri ne trobijo v ajibov rog, po svojej aavadi prav grdo psnje O kmeta misli, da ae sme kaj druga biti, kakor hlapec ošabae mu aemčurskemu mešoaan. V oaern dopisi se trdi, da je morala nemška ali bolje nemčurpka aianjšiaa okrajnega zastopa izprazaiti kelh najvp čje bridkosti ter da bila ona vedao tlačena, Slovenska večiaa je hotela aašemu mestn vse pravice odvzeti ter poaižati to mesto v aajslabšo ves. Naši ,. učeai (?) purgarji" morali so vbogati kmečko kleri- kalao večiao. Oporaiaja pa dalje aaše meščane, dia naj ne bodo zaspani, da aaj bodo složai, ker v okrajaem za stopu ptujskeia mora meščaa-neav car vladati in zapovedovati Bašerau kmetu. Tudi laže dopisua, da so v vseb okrajnih zastopib aa Spodajem Stajerskem nemčurji v večiai, poT?abi,pa, da imajo Sloveaci v Ljutomeru. Ormoži, v Šraariji, Soštaaji, Slov. Gradci, Gornjem grada , aa Vraaskem uže več let večiao in da so jo pretečeao leto tudi v Radgoai dobili. SleoiBJic .še iaož-piskač svojim vrnira zažuga, da naj se olikano aieščaastvo ne da več dalje od kraečkib zaatopaikov ia duhovnov po tem grdem aai-iau strabovati dati. Tako aemčurski dopisua. Mi temu le pristavirao, da je bilo inesto Ptuj prav dobro zastopaao, kajti mesto pošilja 18 zastopaikov v okrajai zastop, aa celi ptujski okraj jib pride pa samo 22 iu da se je slovenska večina še prelepo obaašala proti tem zagrizeaim Jjudern, če poraislimo, da se je pri sejab več v nemškem kakor sloveaskem jeziku razgovarjalo. Nam se ae ježi koža, i-e se nemški govori ali kakor vselej aašim neračurjem larnp zaboli, ce toti jezik čujejo. — Tudi ni rea, da so se hotele mostu Ptaju kake pravice odvzeti, česar okrajni zastop tudi storiti ne more. Ali jezilo je te može, ko so videli, da aaši zastopaiki aimajo le koristi mesta, ampak celega okraja pred oimi. Tudi aara je predobro zaaao, da zaaičujejo ti ljudje v prvej vrsti mešaike ia potem kaiete. Vsaj vemo zakaj. Zato ae tem bolje čudirao, da je še vedno par kmetov, ki te ljadi poslušajo. Beve se v sv. pisma: po delib jih bodete spozaali. Ali ti sloveaski kmet, še ae pozaaš dela teh ljurlij ? Ali še vedno ne veš, kdo je aa tvojej straai? Spoznajte jih po delib ia potem se gotovo od njih obraete proč! Slovenec. Od sv. Jnrija pod Tabrom. (Letiaa — toca — volitev.) K aaai prihaja 15—*J() izstisov Slov. Gospodarja. Xaj toraj sledeče objavi! Letiaa pri aas je koj dobra; sadja je srednje doati, razan i-rešenj ia orehov ga letos ne bode toliko, kakor laai. Xa poljih vse lepo kaže, da je veselje gledati, le tu pa tam je klaa že ruraeno-zrel — vsled rje, ki je letos posebao obilna. — Tadi v vinogradih lepo kaže, grozdja — kakor pravijo — sicer ni prav veliko, a to je krepko ia polao. — Do sred preteklega tedaa je bila pri aas — kakor tudi drugod — precej občutljiva suša. da je že vse jamralo — razpokaaa zemlja ia Ijudje ia vsak' je hotel biti prvi deževao-vremenski prorok ia pridao sube oblačke aa višnjastem obzorji pretuhtoval. V petek — 15. t. m. popoldae po 5. uri se zopet zberejo, kakor so se že poprej večkrat pokazovali, deževaim podobai oblaki na južaej strani aašej ia kmalu se začeaja pogosto graienje v oblakih. Ljadje na poljih se komaj zavejo, ko se aaeakrat vlije ploha ia vrnes aaletava, kakor leaaiki — ia tadi debeleja voglata toča, ki pa ni dolgo padala ia v našej dolini ae dosti žkodovala; a po reškili hribih. St. Pavla — St. Lorenci. Grižah, Žalci itd. je — kakor se sliši, občutljivo klestila, posebao po drevji in žitah, tako, da aa nekaterih krajih je žito kar za kositi — ae za žeti. Tudi zadaje daeve so se poaavljale plobe in proso , turšica ali koruza, vrti itd. je dosti aamočeao. tako, da Ijudje zavoljo maogega dela — košnje itd. zopet jasaega aeba žele. Pri aas se, kakor tudi po sosedaih krajib Savinjake doliae prav pridao hraelj obdeluje ia prav lepo kaže; skoro vsak večji posestaik irna svoja bmeljišča ia gozdi so vsled tega pri ailadem vitkem drevji mnogo trpeli. Da bi le veliko ,,okroglega" prinesel skrbaim haieljarjeai. — Pri aas smo imeli 31. dae p. m. občiaske volitve ia izvoljeaili je bilo 18 odboraikov. skoro samih pridaih ia zavedaih domačiaov, ki so poteai iz svoje srede dae 17. t. ,m. v aedeljo izvolili jedaoglasao za župaaa obče spoštovanega. zaanega i vrlega aarodajaka. posestaika ia trgovca g. Valt. Južaa. Uparno ia tudi smemo upati, da bode aovi izvoljeaec v blagor ia prid občiBe svoje uplivae moči daroval, akoravao ajegovo začetao stanje ne bode tako agodao, kakor predaika, ker je občiaa zadnje čase vsled razaih popravil ia z zidaajem uove šole itd. deaarao veliko žrtovala. Želimo torej aoveaiu g. župaau i njegovemu starešiastvu: ,,_aoga leta. veliko sreče ia — vspeha!" — Iz Virštajna. (L e t i a a — v o 1 i t v e.) Kar zadeva letino še hvala Bogu vse lepo kaže. Maogi stari posestaiki si zopet letos obetajo ,,vierundrpisigarja" pridelati. ali bo težko, ker so že sedaj aoči tako mrzle; toda Bog ga daj. Češeaj je bilo sredaje, ter aieo bile posebao dobre. pravijo tudi, da to pomeai aa grozdje. Češpelj ia grušek bode malo, orehi ia jabelka so močao polae. Podaebje ia lega sadanosneiaa drevjn sta tukaj posebao ugodna, le žkoda, da se posestaiki še vse premalo brigajo za njega. Bilo bi priporočati, aaj bi se kje tukaj bliza ustanovila kaka podružaica aovega eesarjevič Rudolfovega sadjerejskega društva ali da bi vsaj vsaki posestnik ud imeaovaaega društva bil. Tako bi si lahko več žlahtaega sadja oskrbeli. V 25 št. od 21. juaija objavlja ,,Slov. Gospodar". kako čudao gospodari okrajai zastop Kozjanski. Temn se ni čuditi. Dokler bodo prijatelji Celjakcga lisjaka gospodarili, si tadi ae upamo boljše prihodnosti. Na č-igar stroške je predsedaik okrajaega zastopa, ob priliki obč. seje že preteceao leto trosil lisjaka po Virštajau? Dobro bi bilo, da bi si premislili davkoplačilci tadi ob časn volitev v.okrajni zastop. Ker se tndi volitve za župaaa bližajo, toraj možje — bodite modri, ter volite si moža zaačajaega, ki bode vedel sam gospodariti, ae le za se, arnpak tudi za blagor občiae! Iz Gutštajna. (Šulferajn.) Zaaaa povest od orjaka, kateri je z vso svojo močjo mabnil z mečem raisleč imeti pred seboj velikaaa, a je zagledal poaižni — mliB, prišla mi je na miael, ko so se začeli aaši nemčurski glavači bati za Nerace, katerili je tukaj ia v Prevaljih v priraeri k Sloveacem borao malo. Sedaj, ko povsodi vedno aiočaeje na daa stopa grozaa (za aaše zopraike) pošast aarodae zavedaosti, ko celo vlada i-e izvesti ravnopravaost itd.. sedaj, rekli so nemčarski prvaki, moramo za aemštvo nekaj storiti. Ia res, zbobaali so pred par meseci aemški šulferaju. A kako so aabirali družaike? Pri premogokopu v Lješah službojori jamski aadzoraiki so z raalo izjemo sami Slovenci; ia ti so bili tako rekoč prisiljeai, aemškemu šulterajnu pristopiti (sarno dva se nista vpisala.) Tedaj aova žrtva plačevati za svoje zatiraaje! Pomilujemo veliko milijonov broječi aemški aarod, ako se mora za ajega obstaaek res tako postopati! ? Izrečemo pa tudi zashiženo grajo možu. kateri je posestnik lepe kmetije, saraostojea, od aikogar odvisen, in katerega smo imeli do sedaj za narodajaka, da se veadar dal zvabiti aa limaaice ia je temu društvu pristopil. Ta mož je kmet Toae Papež. Kaj ste storili? Zatajili ste svojo aaiodaost, izdali mili aiaterni jezik, prodali svoje otroke kot sužaje Ijutemu našemu sovragu. Ali lahko, in skoraj gotovo, Vam naraere tega društva uiso pri pravej lui-i zaaae, da Vam so spis ali volka v ovčji obleki kazali iaVas tako prevarili. Ako je temu taka. tedaj precej pismeao aazaaaite izstop iz društva. katero so škof v Liaci hudo grajali, ia ,,Slov. Gosp." bode, ako aiu to na zaaaje pride, pripravijea Vas javao opravičiti in Vaše ime iz eraih bukev izbrisati. 0 prežalostnem stauji aašega šolstva poročaai pribodajic, daaes le g. učitelju Henkerju. kateri je v Gutštajau z g. Bohraora ustaaovil aov šulferaja, odkritosrčao svetujem, naj mesto rovanja proti Slovencem. med katerirai ia od katerib deloma tudi živi, raji svoje učiteljske dolžaosti zvesto spolauje. Od Slov. Bistrice. (Priliod svitlega cesarja.) Ljnbi Slovenci! bliža se dan 10. jul. ko bodo svitli cesar tudi obiskali Slov. Bistrico. Kaj lepo in prazaičao ae oblači ia saaži aaše mestece. Prav tako! Bolje dobrotljivega vladarja aima svet! Tako je že večkrat poročal ,,Slov. Gospodar*. Resnieao je. Ko je 1. 1881. toča tukaj strašno potolkla. zlasti viaske gorice, darovali so aaai cesar na prošnjo našega vrlega državacga poslanca baroaa GiJdclaa (kojega pa je aa to opozoril uaš blagi deželai poslaaec g. dr. Radaj) veliki znesek S000 gold. Mnogokrat pa so tudi v pozidaaje kako cerkve šole itd. kaj darovali. Kdor kaj časaikov pre-bira, tisti uže ve. da so oai dobrotljivi ia asmi-ljeai oi-a. Slov. Bistričaai še nisrao bili takoarerni, da bi aas cesar obiskali. Slovenci se srčno veselimo tega daeva in takrat gremo vsi skupaj pred ljabljeaega našega vladarja, da ga hvale/.ai ia adaai pozdravimo: ..živijo — aaš svitli cesar Fraac .Tožef*'. — Vsak dober kristijaa se Njih veseli videti in pozdraviti kot najboljega. krščaiiakega vladarja. Oai bodo v Mariboru stanovali v akofovskej palači. oni spoštajejo Kristusovo cerkev in njeae naraestaike. Oai pa tudi ljubijo vse aarode, Slovence kakor Nemce. in aara želijo ia vošijo ravao take pravice. kakor Nemcera. Hočemo Njim torej ljubezea ia vdaaost skazati. ter dae 10. julija vsi eaoglasao ia krepko pozdravljati: živijo — naš svitli eesar Fraac Jožet' I. Narodajak. Iz Celja. (Deputacija kmečkili obč i n.) Sbod žapaaov ia obč. svetovalcev dae 20. maja je izvolil deputacijo kmečkih občia, aodaijskib okrajev: Celje, Laško, Šmarije, Koajice, Slovenjgradec, Šoštanj, Gorajigrad ia Vraasko. obstoječe iz 18 čleaov aaaireč: Bračič Miha, Sraodej Jaaez. Vizjak Miba, Lipov.šek Franc, Boriaa Miha. Guček Franc, Podgoršek Fraač, Ocvirk Jakob, Gradišaik Jeraej. Rudolf Janez, Vivod Janez, Skubic Fraac, Vošajak Janez, Lipold Jože, Spende Jakob, Prislaa Frauc. Sora Gagpar ia Bart Janez. Slavaostai odbor v Celji je dobil pismeni odlok : Njegovo Veličanstvo presvitli cesar bojo to deputacijo v dne 11. t. m. v Celji sprejeli. Povabijo se toraj zgoraj iaieaovani člaai depiitacije. da pridejo orneajeai daa v čitalaico v Celji točao ob 9. uri zjutraj, kjer bodo dobili vstopae liste ia se skupao podali aa kolodvor. Iz Maribora. (Cesar-svečanost -W e i tlof-okr. zastop,Fer]iac.) Mesto se močao pripravlja za dostojai sprejem cesarja. V torek ob '.L6 uri zjutraj obišče cesar vojaštvo aa vadišči pri Viadeaavi. — Šestoletnico Habsburško so tukaj slovesno obbajali tudi giranazijci, to pa v dvoraui starega grada. Xemške dijake je začelo grizti, ko je sloveaski govor se zglasil ter so jo skoz dveri potegaili, pa ravaatelj jili je zavraol nazaj. Mladiaa je zapeljaaa. V aoviaab se tudi labko bere, kako razsajajo dnnajski profesorji ia dijaki. — V čitalaici se je zbralo k 6001etaici okolo 40 udov ter je č. g. dr. Mlakar izvrstno govoril slavaostai govor. — Dae 30. juaija zvečer prišel je v IVIaribor duaajaki advokat Weitlof, predsedaik aeraškema ,,šalt'erajaa'* ogledovat kakor kakšea solski nadzornik šalferajaskih šol. Bil je tudi v Pekrab ia Razvanji. spremljaa od Hamaier-Arabosaa Schmidererja. Sploh pa sta obadva Schmidererja zadnji t-as postala strastaa rogovileža zoper Sloveace ter stopata aa mesto zdelanih SeidTa in Brandsteterja. V kasini so se imenovani večer sešli glavači dr. Duhač, obadva Schaiidererja, profesor Giiatber, profesor Nagele, profesor Knoblob. . dr. Mallv, stari Loscbaigg itd. ter so kar goreli za Weitlofa. to tem leži. ker so skrbao pili, to pa celo noč. do nedelje jutra. — Okrajai zastop je uže pokazal svojo prijazaost Sloveacem s tem, da je prošajo št. Iljske sreaje za cesto, ia sv. Marjetske za most vrgel pod klop, Razvaajčani sraejo 2000 fl. v aajeai vzeti za šalferajasko šolo ia sv. Jurjevčani vredaostue papirje 1600 fl. prodati. — Umrl je 891etai mnogim zaani bakvovezar stari Ferliac!