Kamniški OBČAN
St. 9
Občinski prostorski načrt javno razgrnjen
Od danes, 17. maja, do vključno 19. junija poteka javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Občinskega prostorskega načrta Občine Kamnik in Okoljskega poročila.
Občinski prostorski načrt je najpomembnejši in edini obvezen občinski prostorski akt, s katerim se ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja objektov v prostor.
Ogled dopolnjenega osnutka je možen v prostorih Občine Kamnik v ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 15. ure, v sredo od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure ter v petek od 8. do 13. ure.
V času trajanja javne razgrnitve je gradivo objavljeno v digitalni obliki na spletni strani Občine Kamnik na povezavi http:// www.kamnik.si/obcinski-prostorski-nacrt.
Ogled delov dopolnjenega osnutka Ob-
250. obletnica blagoslovitve temeljnega kamna cerkve sv. Ane v Tunjicah
Cerkev sv. Ane v Tunjicah, baročna lepotica na vrhu malokomu poznanega Bukovega griča, je 2. maja praznovala prav poseben jubilej - minilo je natanko 250 let, odkar je nekdanji komendski župnik Peter Pavel Glavar na svoj 41. rojstni dan blagoslovil vogelni, temeljni kamen za novo cerkev.
V počastitev jubileja so se v cerkvi sv. Ane odvijale slovesnosti, ki so se pričele že
51. leto
Kamnik, 17. maj 2012
činskega prostorskega načrta in povzetka Okoljskega poročila, ki se nanašajo na območje posamezne krajevne skupnosti, bo možen na sedežih posameznih krajevnih skupnosti. Gradivo strateškega dela OPN in kart namenske rabe zemljišč izvedbenega dela OPN za območje celotne občine Kamnik bo javno razgrnjeno tudi v krajevnih skupnostih Motnik in Srednja vas.
Občina Kamnik pripravlja tri javne obravnave: 23. maja ob 16. uri v Kulturnem domu Motnik, 30. maja ob 16. uri v Domu kulture Kamnik in 6. junija ob 16. uri v Kulturnem domu v Srednji vasi.
V času javne razgrnitve in obravnave lahko na razgrnjen dopolnjen osnutek podajo pripombe in predloge vsi zainteresirani organi, organizacije in posamezniki.
OBVESTILO o terminih in lokacijah javne razgrnitve dopolnjenega osnutka Občinskega prostorskega načrta občine Kamnik po posameznih krajevnih skupnostih objavljamo na 4. strani.
1. maja, ko sta Kulturno društvo dr. Franceta Steleta in mešani cerkveni pevski zbor v režiji Dominika Krta vodila slavnostno akademijo v besedi, glasbi in sliki. Naslednji dan je sledila slovesna sveta maša, katero je daroval nadškof in metropolit dr. Anton Stres.
O zgodovini znamenite cerkve sv. Ane v Tunjicah in praznovanju jubileja na 11. strani.
Kamenčki srečnega in zdravega otroštva
V petek, 11. maja, je mestno jedro Kamnika napolnilo otroško veselje in zabava, saj je potekal 4. Veronikin festival. Število delavnic se iz leta v leto povečuje, otroci so ustvarjali in se igrali od zgodnjih dopoldanskih do večernih ur na različnih lokacijah našega mesta: v parku Evropa, na Šutni, Kolodvorski ulici, pri Kavarni Veronika in na Malem gradu. Na odru pri parku Evropa so nastopile pevske, plesne, gledališke in druge skupine kamniškega vrtca, osnovnih šol in gimnazije.
Na fotografiji: otroci iz osnovne šole Marije Vere, iz kulturno umetniškega društva Verine zvezdice, so z mentorico Vanjo Pušič pripravili zanimiv splet besede, pesmi in igre z naslovom Razigrani pastirčki. Prikazali so kako so se zamotili in zabavali otroci na paši, še posebej prepričljivi in zanimivi pa so bili v izvirnih oblačilih, ki so si jih za to priložnost izposodili pri Folklorni skupini Tine Rožanc.
Več utrinkov z Veronikinega festivala na 3. strani.
Patronažna služba v Kamniku
Spremljajo nas od rojstva do smrti
t7"	v» v v	1	v#»	i t	j v	j • j	1 •	1	•
Krožisča so ob večji prometni pretočnosti tudi v ponos kraju
Patronažna služba je dejavnost, v okviru katere zdravstveno osebje zaznava zdravstvene razmere v okolju, kjer ljudje živijo, gre tudi za pravočasno usmerjanje bolnikov v zdravstveni dom. Patronažna služba »skrbi« za občane od rojstva do smrti in marsikateri ostareli človek nestrpno pri-

čakuje njihov obisk, saj je družba prijazne medicinske sestre vedno dobrodošla. Patronažo in nego na domu izvajajo višje medicinske sestre na terenu, na domovih.
Pogovarjali smo se z Darjo Vrtačnik, dipl. med. sestro, vodjo nege na domu in patronaže v ZD Kamnik - na 5. strani.
Krožišča vse pogosteje zamenjujejo običajna križišča, ker imajo kar nekaj prednosti, predvsem glede pretočnosti prometa in varnosti. V zadnjih letih smo v Kamniku in Mengšu dobili kar lepo število krožišč, ki so z urejenimi in cvetočimi zasaditvami tudi v ponos kraju. Še posebej cvetoče in vselej barvito je krožišče ob izhodu iz mesta Kamnik (pri KIK-u), od koder se nam odpre čudovit razgled na planine.
O pravilih vožnje v krožiščih ter mnenjih in izkušnjah udeležencev v prometu v reportaži na 8. strani.
NAS POGOVOR: S slikarjem Bogdanom Potnikom
Požrtvovalna ekipa patronažne službe Zdravstvenega doma Kamnik je predana svojemu plemenitemu poklicu, ki zahteva »celega« človeka z empatijo, strokovnostjo, vljudnostjo ...
Bogdan Potnik je bil rojen 6. aprila 1927 v Zabukovici pri Celju. Mesec dni pred najinim pogovorom je praznoval častitljivih 85 let. Ob našem »druženju« smo spoznali, da ima poleg izjemnega
Mekinjski kros privabil veliko tekačev
V petek, 27. aprila, je ŠKD Mekinje pripravilo tradicionalni, tokrat že 24. Mekinjski kros, ki je bil hkrati tudi 6. memorial Mira Petka. Letos je lepo vreme pod Kamniške planine pritegnilo veliko število udeležencev, skupaj v vseh kategorijah jih je nastopilo okoli 200.
Najhitreje je v cilj pritekel Gašper Bregar (KGT Papež) s časom 36 minut 50 sekund, drugi je bil Peter Kastelic (AK Domžale) in tretji Jeseničan Janez Mulej (Outwet).
Najhitrejša med ženskami je bila Kamničanka Klara Krošelj (Mass Ljubljana), sledili pa sta ji Eva in Nataša Aljančič izAK Domžale.
Več na 12. strani.
talenta tudi velik socialni čut, je izredno ter še vedno ustvarjalen in razmišljujoč. pogovor, ki ga objavljamo na 7. strani.
srčen in iskren človek Spletel se je zanimiv
tU S MARKET Veronika
Kranjska cesta 3 c, Kamnik
UGODNA IN ŠIROKA PONUDBA ZA VAŠ PIKNIK
Dragi bralci, prihodnja številka Kamniškega občana bo izšla 31. maja. Rok za oddajo člankov in fotografij je v petek, 25. maja; zahvale in oglase pa lahko oddate še v ponedeljek, 28. maja, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23, tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: sasa. mejac @siol. net. Aktualno številko Kamniškega občana lahko prebirate tudi v elektronski izdaji na www.kamnik.si
20 % popust za rastline 1Q % zg vse ostale izdelke
V VRTNEM CENTRU ARBORETUM
www.arboretum.si
OKULISTICNI PREGLEDI
Očala 50 € ceneje*
*pogoji na www.optika.si ali tel 01 839 7500
Optika Aleksandra Qlandia Kamnik
huht
Dober razmislek in dobri projekti prinesejo dobre rezultate
14. redna seja Občinskega sveta Občine Kamnik 25. aprila je bila obsežna in vroča, saj so svetnice in svetniki med drugim razpravljali in sprejeli ureditveni načrt K-9 šole ter Predlog Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Kamnik (OPN) v prvi obravnavi. Občinska uprava se vse bolj nagiba k racionalnemu in učinkovitemu delovanju v smislu ugotovitve, da dober razmislek in dobri projekti prinesejo prihranek pri gradnji ter prav tako dobre rezultate tudi pri drugih projektih. Veseli nas, da vizija OPN-ja občine Kamnik gradi na identiteti predalpskega mesta, povezanega z naravo, s ključnim razvojem turizma, pri čemer pa delovnih mest v proizvodnji ne želimo izgubiti. Sporočilo tokratne seje je, da naj načrtujemo tisto, kar potrebujemo, in ravnamo racionalno, saj imamo dovolj razvojnih možnosti.
Demoklejev meč visi nad glavami svetnikov in svetnic
Vodja Oddelka za premoženjsko-pravne in splošne zadeve Maja Hauptman je seznanila Občinski svet z novimi dejstvi v zvezi s sklenitvijo poravnave v postopku denacionalizacije, ki ga je Občinski svet Občine Kamnik na prejšnji seji že obravnaval in sprejel sklep, s katerim je potrdil vsebino poravnave med Občino Kamnik in Zadružno zvezo Slovenije (v nadaljevanju ZZS). Kot je pojasnila Hauptmanova, do podpisa poravnave še ni prišlo, stranke so od drugostopnega organa v postopku denacionalizacije - Ministrstva za kmetijstvo in okolje prejele dopis, ki nakazuje možno drugačno rešitev denacionalizacijskega zahtevka ZZS, zato so se župan in Občinska uprava odločili, da pred podpisom poravnave s tem novim dejstvom seznanijo Občinski svet. Ministrstvo je v dopisu med drugim zavzelo stališče, da je denacionalizacijski zahtevek ZZS za nepremičnine, ki so predmet pritožbe, neupravičen, zato se zavrne. Kot je Občinska uprava poudarila že pri obravnavi predloga sklepa o sklenitvi poravnave, se upravni postopek o upravičenosti denacionalizacijskega zahtevka lahko vleče še leta, končni izid pa je nejasen. Hauptmanova je pojasnila posledice, če ne pride do poravane, kar pomeni, da bo Upravna enota prekinila postopek denacionalizacije in ugotavljala ničnost pogodbe. To lahko pomeni, da bo morala Občina Kamnik povrniti kupcu kupnino v višini 2.215.080 evrov in morebitna uveljavljana povračila ekonomske škode, saj Občini Kamnik grozi tožba na ničnost kupoprodajne pogodbe, s katero je bilo zemljišče parc. št. 825/3 k.o. Volčji Potok prodano. Zato je apelirala na svetnike in svetnice, da ravnajo razumno in ponovno potrdijo ta sklep.
Opozicija (LTS - Za Kamnik, NSi, LDS, SMS-ZE, SNS) je imela pripombe glede ponovne uvrstitve že sprejetega sklepa na dnevni red aprilske seje ter opozorila, da so v zvezi s to zadevo nastala nova dejstva, sam predlagatelj pa ni spremenil svojih stališč. Slišali smo tudi opazko, da zadeva 19 let ni prišla nikamor, od svetnikov pa se pričakuje, da bodo čarali, saj nikakor ne morejo vedeti, kakšen bo razplet v resnici. Nasprotno pa je bila koalicija (SDS, DeSUS, SD, SSS, Zares, SLS) mnenja, da nad vsemi visi Demoklejev meč, ki lahko celotno zgodbo preseka tako, da nas stane cca 3 milijone evrov. Slišali smo tudi ugotovitev, da bosta morali Kmetijska Zadruga Kamnik in Občina Kamnik še naprej sodelovati, ker imata obe strani odprtih več področij in je obema v interesu, da ravnata v obojestransko korist.
Občinski svet Občine Kamnik je po seznanitvi z novimi dejstvi ter obsežno razpravo ponovno potrdil sklep, ki ga je že sprejel na svoji 13. seji.
Dober razmislek in dobri projekti prinesejo velik prihranek
Tudi druga obravnava ureditvenega načrta K-9 šole je šla na aprilski seji »gladko skozi«. Besedilo odloka, potrjenega na prvi obravnavi, je bilo v skladu s Pravilnikom o prikazu stanja prostora v 18. členu dopolnjeno s seznamom enot evidentirane kulturne dediščine in v skladu z zahtevami nosilcev urejanja prostora. Na seji je občinska uprava odgovorila na vse podane pripombe svetnic in svetnikov (ki so jih podali na 12. seji Občinskega sveta) oziroma odgovorila, zakaj pripomb ni možno upoštevati. Poročevalci so povedali, da je bila sprememba projektov nujna zaradi zadnje demografske študije. Prav tako je predvidena nova ureditev prometa, parkiranja, dovozov in infarstrukturna ureditev. Prikazali so tudi načrt urgentnih poti, ki je zaradi dokaj goste pozidave specifičen, zato del urgentnih poti poteka tudi po kolesarski stezi.
Opozicija je imela pripombo na mirujoči promet, parkirišča -predvsem za prvo triado osnovnih šol, ker se v načrtu upoštevajo parkirišča, ki so last knjižnice, CSD Kamnik in Rdečega Križa. Podali so mnenje, da je novo vodstvo gradnjo šol tako zakompliciralo, da ima Občinski svet zdaj pred sabo le kup sprememb, lahko pa bi že gradili nove šole. Nasprotno je koalicija mnenja, da včasih dober razmislek in dobri projekti prinesejo velik prihranek pri gradnji.
Občinski svet je predlagani amandma s strani župana soglasno sprejel, prav tako je soglasno sprejel tudi Odlok o spremembah in do-
Realizacija občinskega proračuna za leto 2011 izjemna
Vodja Oddelka za gospodarske dejavnosti in finance Martina Bajde je povedala, da so z realizacijo lanskoletnega proračuna Občine Kamnik na Občinski upravi zelo zadovoljni, ker je bila realizacija prihodkov 99,3% (cca 21 milijonov evrov), stanje denarnih sredstev na proračunskem računu ob koncu leta 2011 pa je bilo 7.146.897 EUR (od tega: sklad za šole 5.157.086 EUR). Navajamo le nekaj projektov, ki so bili realizirani v okviru proračuna 2011: varstvo in vzgoja predšolskih otrok, OŠ ( POŠ Nevlje, Sela, Gozd, K9 šole), Promet, varnost - nakup avto lestve gasilske, odprava posledic elementarnih nesreč, prenova nihalke na Veliki planini ... Prav tako je bila realizacija na odhodkovni strani izredno visoka.
Svetnice in svetniki iz opozicijskih vrst so pripomnili, da je stopnja realizacije proračuna odvisna od tega kdaj je rebalans - če je na koncu leta, je realizacija proračuna po njihovi oceni pač dobra. Želeli bi si določene boljše specifikacije v naslednjih proračunih za večje postavke v proračunu, saj so po njihovem mnenju nekatere premalo obrazložene. Prav tako so opozorili na prenizke realizacije posameznih postavk (odpiranje novih delovnih mest le 68 % realizacije, pomoč študentom 60%, sofinanciranje mamografskih pregledov 69,4%) ter izpostavili, da je premalo narejenega na področjih zaščite patentov in licenc, razvoja podjetništva, ohranjanja kulturne dediščine, izobraževanja odraslih, evropskih sredstev, vlaganja v kanalizacijske sisteme. Nasprotno pa je koalicija pohvalila Občinsko upravo, njen trud in realizacijo proračuna za leto 2011, ker je bila realizacija prihodkov zelo dobra in celo izjemna v primerjavi s proračuni iz preteklih let. Tudi realizacija odhodkov je bila zelo visoka. V vrstah koalicije upajo, da bodo tudi naslednji proračuni tako uspešni.
polnitvah Odloka o sprejetju ureditvenega načrta K-9 Šole v drugi obravnavi.
Začetek gradnje in obnove šol v septembru 2012
Mag. Ivan Kenda, direktor Občinske uprave, je Občinskemu svetu predstavil Poročilo o izvedenih aktivnostih v zvezi z gradnjo šol v Kamniku. Povedal je, da so se spremembe UN K9 Šole pripravljale sočasno s pripravo projektne dokumentacije z namenom sprotnega in hkratnega usklajevanja obeh projektov, ki sta med seboj soodvisna in tesno povezana. Občinska uprava je morala upoštevati pripombe, ki so jih podali soglasodajalci tako v postopku sprememb UN K9 Šole kot v postopku izdelave projektne dokumentacije. V skladu za šole je na voljo 5.157.086,27 evrov, kljub zamenjavi vlade je OŠ Toma Brejca ohranila sredstva, pridobljena na razpisu Ministrstva za šolstvo in šport v letu 2011 v višini 3,1 mio evrov. Eden izmed pogojev za črpanje teh sredstev je čimprejšnji podpis izvajalske pogodbe. Kenda je pojasnil, da 1.1.2011 v skladu za šole ni bilo 6 mio EUR, kot se večkrat pojavlja v javnosti, ampak 4.398.570,73 EUR. »Za obveznosti iz naročil pred mojim prihodom je bilo porabljenih preko 1,2 mio EUR, v letu 2011 pa je bilo za 250.000 EUR naročil dodatnih projektov«, je poudaril^ Kenda. Prav tako so na Ekosklad, Javni sklad RS, oddali projekt OŠ Frana Albrehta z namenom pridobitve nepovratnih sredstev. Prvotno načrtovana šola je upoštevala le nekatere zahteve PURES-a, zadnja varianta pa jo umešča med ekošole. Za čim boljšo samooskrbo v prihodnosti je v izdelavi tudi projekt fotovoltaične elektrarne. Kot je pojasnil mag. Kenda, potrditev in sprejem novega ureditvenega načrta pomeni najprej pridobitev dokončnih soglasij k projektni dokumentaciji, ki mora biti skladno s predpisi opremljena z ustreznimi navedbami datuma, Uradnega lista, ipd., potrebnih za pridobitev gradbenih dovoljenj. Sprejem novega UN K9 šole pa omogoča tudi enakovredno oziroma fleksibilno faznost gradnje, kar je pomembno pri pridobivanju in koriščenju nepovratnih sredstev. Opravljena je bila tudi analiza primerjave in racionalizacije projektov za gradnjo OŠ Toma Brejca in OŠ Frana Albrehta. Pokazala je, da je smiselno nadaljevati z začetima projektoma, vendar z nekaterimi vsebinskimi spremembami. Glede na demografsko analizo se OŠ Toma Brejca poveča za tri matične učilnice, spremeni se telovadnica, zgradi se povezovalni trakt, končno število učilnic je 22. OŠ Frana Albrehta se poveča za 6 učilnic, dogradi se povezovalni hodnik s športno dvorano s spremljajočimi prostori, skupaj torej 30 učilnic. Prva bo svojo novo podobo dočakala OŠ Toma Brejca in jeseni 2012 sledi težko pričakovani začetek gradbenih del. OŠ Frana Albrehta pa bo morala še počakati na pridobitev PGD in predhodno izdelavo projektne dokumentacije in usklajevanje le te s predlogom spremembe ureditvenega načrta K-9 Šole.
95% gradenj v Kamniku odslej možnih le v skladu s sprejetim OPN (Občinskim prostorskim načrtom)
Vodja Oddelka za urejanje prostora mag. Tadeja Križnar Jamnikar
je poudarila, da je občinski prostorski načrt temeljni in edini obvezen občinski prostorski akt, s katerim se ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja objektov v prostor. OPN bo nadomestil ključne prostorske akte, kar pomeni, da se bo 95% gradenj v občini Kamnik izvajalo v sklopu tega akta. OPN vsebuje strateški in izvedbeni del in je podlaga za pripravo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (z izjemo veljavnih oziroma predvidenih območij podrobnih načrtov, območij veljavnih lokacijskih in zazidalnih načrtov).
Vsebinska zasnova OPN
Izdelovalec OPN Leon Kobetič u.d.i.g., predstavnik podjetja Locus
d.o.o. je spregovoril o treh ključnih segmentih, ki vplivajo tako na postopek priprave kot tudi na vsebino in načela priprave OPN-ja, in sicer o razpršeni gradnji in razpršeni poselitvi ter o kmetijskih zemljiščih, saj mora za vse širitve stavbnih zemljišč na kmetijske površine občina izdelati posebno strokovno podlago - elaborat posegov na najboljša kmetijska zemljišča. Kobetič je povedal, da sledi 30-dnevna javna razgrnitev. Pričakujejo, da bo po javni razgrnitvi še veliko pripomb. Verjetno bo potrebna še dodatna javna razgrnitev, kar pomeni, da bo na gradivo še možno vplivati. Po njegovih besedah je Lokalni energetski načrt že implementiran v ta OPN. Po javni razgrnitvi torej sledi usklajevanje, potem pa bodo pridobivali mnenja nosilcev, sklep ministra,... »V OPN je odnos do prostora nastavljen varovalno, vendar precej v nasprotju s tistim, česar smo bili navajeni. Zato smo v konfliktu s potencialnimi investitorji,« ugotavlja Kobetič. To ni konflikt razvoja, pač pa konflikt individualnih teženj. »Načrtujmo dejansko tisto, kar potrebujemo - ravnajmo racionalno. Imamo dovolj razvojnih možnosti,« je bilo jasno sporočilo Kobetiča Občinskemu svetu. Varovanje in omejitve v prostoru so namenjeni ohranitvi najboljših kmetijskih zemljišč, v prihodnosti bodo to trajno varovana kmetijska zemljišča, trajno varovani gozdovi, poplavna območja, ...Povedal je še, da v OPN-ju usmerjamo poselitev naselja in ne »skačemo po prostoru ad hoc« - predvsem ne po podeželju, ker to degradira naravno okolje. Povedal je, da ima občina velike pristojnosti pri urejanju prostora (država postavi le pravni okvir, potem je vse v naših rokah), a tudi veliko odgovornosti. Nove razpršene gradnje (stanovanjske) so bile v skladu s tem aktom zavrnjene. Poudaril je, da OPN ni seznam želja, temveč je to nov prostorski akt ter ima strateški in izvedbeni del. Izpostavil je vizijo OPN-ja občine Kamnik, ki gradi na identiteti predalpskega mesta povezanega z naravo, s ključnim razvojem turizma, pri čemer pa delovnih mest v proizvodnji ne želimo izgubiti. Kobetič je prav tako izpostavil, da so pri urbanističnem načrtu občine Kamnik preučili tri scenarije in se po posvetu s stroko odločili za scenarij trajnostnega razvoja (povečanje kvalitete bivanja, privlačna identiteta predalpskega mesta,..) Dr. Primož Banovec, u.d.i.g., predstavnik Inštituta za vodarstvo, izdelovalec hidrološko hidravlične študije, je predstavil poplavna območja in hidrološko hidravlično študijo ter v prezentaciji prikazal različne scenarije in animacije razlitja Kamniške Bistrice in sotočja v mestu in izven.
V precej vroči razpravi svetnic in svetnikov je bila na strani opozicije (LTS - Za Kamnik, NSi, LDS, SMS-ZE, SNS) kot največji očitek OPN-ju prikazana sprememba, da ni več predvidene zahodne obvoznice. Po njihovem mnenju zahodno obvoznico potrebujemo, ker dosedanje povezave ne bodo prenesle prometa. Poudarili so, da moramo imeti prostor pripravljen tudi za parke, ceste, šole, igrišča in moramo gledati optimistično na prihod-
nost in razvoj gospodarstva. Prav tako so opozorili, da je prostorske zadeve potrebno dobro dogovoriti. S stani županove koalicije (SDS, DeSUS, SD, SSS, Zares, SLS) je bilo slišati pripombo, da dolgoročne strategije razvoja Kamnik nima. Legalizirali naj bi vikende in s tem pobrali komunalne prispevke, saj je nelegaliziranih vikendov v kamniški občini na stotine. Koalicija je pohvalila, da sta v planu kar dobro zajeta turizem, kmetijstvo in je previden dovolj dober razvoj. Opozorili pa so, da potrebujemo posodobljeno železnico. Zanimivi se zdita ideji koalicije, da bi bilo za samostanom potrebno zgraditi 3 nadstropno parkirno hišo zaradi pomanjkanja parkirnih mest v Kamniku ter sodobno pokrito tržnico v prostorih starega kegljišča (bivši DM).
V daljši razpravi so tako svetnice in svetniki nanizali precej predlogov in pripomb glede pripravljenega Predloga o Odloku o OPN-ju, vendar so na koncu soglasno sprejeli predlog Odloka Občinskem prostorskem načrtu Občine Kamnik v prvi obravnavi.
Prepoved prodaje gensko spremenjene hrane na kamniški tržnici
Vodja Oddelka za gospodarske javne službe mag. Matjaž Srša je
predstavil Predlog Odloka o tržnem redu tržnice v Kamniku, ki je bil tudi izglasovan. Občinska uprava je s Sklepom o določitvi novih cen tržnice v Kamniku in cen sejemski storitev navedla, da so »Ponudniki ekološke pridelane oziroma predelane hrane, ki so vključeni v eko kontrolo in so občani občine Kamnik, oproščeni plačila pristojbine na tržnici«. Pogoj za legalno prodajo kmetijskih izdelkov je registracija ustrezne dopolnilne dejavnosti na kmetiji in s tem pridobitev dovoljenja. Pred vsako spremembo poslovanja je potrebno spremembo sporočiti ter dopolniti vlogo. Občinska uprava je upoštevala pripombo za prepoved prodaje gensko spremenjene hrane, na pobudo Občinskega sveta so dodali tablo z odpiralnim časom tržnice.
Na aprilski seji so svetnice in svetniki obravnavali in sprejeli še Predlog Odloka o ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Kamnik v drugi obravnavi in Predlog Sprememb in dopolnitev Statuta Občine Kamnik.
Poročevalka s seje Nina Irt
Bioplinarne v Kamniku (še) ne bo
Kot zadnja in najbolj vroča točka dnevnega reda je bila gotovo obravnava Stališča Občinskega sveta Občine Kamnik do izgradnje bioplinarne ob Korenovi cesti. V imenu svetniške skupine Nove Slovenije je mag. Matej Tonin predlagal, naj občinska uprava do konca leta 2012 pripravi vse potrebno za sprejem OPPN B 26 polje - del.
Dušan Lozinsek, PromodSolar d.o.o. in Uroš Bajec, Ferment d.o.o. sta Občinskemu svetu obrazložila, da je strah pred škodljivimi in motečimi učinki pridobivanja energije iz odpadkov za kakovost življenja prebivalcev občine odveč zaradi same narave tehnologije proizvodnje bioplina, hkrati pa je predlagatelj podal dovolj zanesljivih zagotovil, da ima resne namene projekt izpeljati in da se bo dosledno držal vseh predpisanih zahtev, pa tudi visokih tehnoloških in okoljskih standardov, ki jih zahteva sodelovanje z nemškimi dobavitelji opreme in razvijalci tehnoloških rešitev. Prav tako je zatrdil, da v Kamniku ne bo smrdelo, ker obdelana mineralizirana gnojevka ne smrdi in celo zmanjšuje smrad - v nasprotju z nepredelano gnojevko, kurjeki.....
Župan Marjan Šarec o bioplinarni v Kamniku
Župan Marjan Šarec predloga sklepa ni podprl, svojo odločitev je obrazložil z besedami: »Predlagatelj, svetniška skupina Nove Slovenije, v gradivu pojasnjuje razloge, s katerimi utemeljuje umestitev bioplinarne v območje proizvodne cone ob Korenovi cesti, saj naj bi projekt popolnoma ustrezal Lokalnemu energetskemu konceptu Občine Kamnik. Hkrati predlagatelj navaja, da je Občina Kamnik več let odlagala sprejem OPPN in investitorju ni dala nedvoumnega signala, kakšno gradnjo namerava omogočiti na tem območju. V gradivu so podani očitki, da je takšna negotovost ovirala vlagatelja in mu je bila s tem povzročena znatna poslovna škoda ter oviran razvoj podjetja. Res je, da Občina Kamnik izvaja v lanskem letu sprejeti lokalni energetski koncept, vendar je potrebno poudariti, da so bili ob pridobivanju podatkov v zvezi s konkretno bioplinarno na voljo zgolj okvirni in nepopolni podatki, zato status obravnave predmetne bioplinarne v LEK-u ni zanesljivo ocenjen. Za odločitev občinske uprave in tudi politike je torej potrebno predložiti podatke in informacije, ki se nanašajo na konkretno bioplinarno in na konkretno lokacijo. Zgolj splošne ugotovitve, navedbe členov iz predpisov, izmed katerih nekateri niti ne veljajo več, življenjepisi strokovnjakov, vzorčni primeri iz tujine ter drugo gradivo, ki se nanašajo na bioplinarne nasploh, ne zadostujejo za odločitev, da bi projekt bioplinarne podprl. Ne le to, ne zadostujejo niti za korektno presojo in debato o ustreznosti ali neustreznosti bioplinarne na Korenovi. Brez strokovno in ustrezno pripravljenega gradiva, ki bo obravnavalo finančno konstrukcijo nameravanega projekta, količino, vrsto ter vir vhodnih surovin, tehnične podatke na konkretnem primeru, podatke o tem, kje se bodo odlagali ostanki, presojo transporta tako v prostorskem kot v okoljskem smislu, s predloženimi pismi o nameri dobaviteljev in odjemalcev, se aktivnosti za sprejem navedenega OPPN ne morejo nadaljevati niti projekta ne morem podpreti.«
Svetnice in svetniki iz vrst koalicije so povedali, da razumejo dileme in prizadevanja investitorja, vendar mora občinski svet prepoznati koristi občine Kamnik, ki jih trenutno zaradi pomanjkljive dokumentacije ne more videti. Glede na vse to - kar je župan izredno dobro pojasnil in navedel - se je koalicija odločila in ni podprla predloga NSi. Kljub temu, da tudi po mnenju nekaterih biogoriva potrebujemo, so kot argumente proti bioplinarni med drugim navedli škodljive posledice bioplinarne, kot so nižja cena nepremičnin, smrad, rakotvorni formaldehidi, ki izhajajo iz bioplinarne, hrup v času nočnega počitka, onesnaženje zaradi transporta, plini,... Nasprotno je opozicija poudarjala argumente za gradnjo in delovanje bioplinarne, saj smo po njihovem mnenju najprej vsi za pridobivanje alternativne energije, a ko se je treba odločiti, vedno najdemo razloge proti (vetrna energija - ptiči, bioplinarna - smrad...), opozorili so, da iz naših odpadkov druge države ustvarjajo denar. Kot primerjavo današnje dileme so spomnili, da je bila nekoč dilema okrog Calcita, ki ima danes 100 zaposlenih in pomembno vpliva na razvoj Kamnika - tako je danes dilema okrog bioplinarne, ki pa jo bomo morda jutri potrebovali. Ker je bilo s strani svetniških skupin, svetnic in svetnikov podanih veliko pripomb na izgradnjo bioplinarne (smrad, pridobivanje energije iz odpadkov) je predlagatelj, svetniška skupina NSi, podala nov sklep: »Občinski svet Občine Kamnik podpira izgradnjo bioplinarn. Pogoji in lokacija za izgradnjo bioplinarn se opredelijo v novem OPN«, katerega je Občinski svet zavrnil s 15 glasovi proti in 12 za.
ZANIMIVOSTI
17. maj 2012
Veronikin festival
Kamenčki srečnega in zdravega otroštva
V petek, 11. maja, je mestno jedro Kamnika napolnilo otroško veselje in zabava, saj je potekal 4. Veronikin festival. Število delavnic se iz leta v leto povečuje, otroci so ustvarjali in se igrali od zgodnjih dopoldanskih do večernih ur na različnih lokacijah našega mesta: v parku Evropa, na Šutni, Kolodvorski ulici, pri Kavarni Veronika in na Malem gradu.
Na odru pri parku Evropa so nastopile pevske, plesne,
gledališke in druge skupine kamniškega vrtca, osnovnih šol in gimnazije. Množico otrok s starši, babicami in dedki je zabaval čarodej Roman, uživali pa so tudi ob nastopu kamniških godbenic in godbenikov ter domačih spretnih mažoretk Veronika.
Zanimiv in raznolik kulturni program Veronikinega dne so pripravili otroci VVZ Antona Medveda Kamnik, učenke in učenci osnovnih šol Marije Vere, Frana Albrehta, Šmartno v Tuhinju in 27. julij ter dijakinje in dijaki Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik. Ter-
me Snovik so pripravile delavnico z nepogrešljivim Palčkom Snovičkom, Matična knjižnica Kamnik pa pravljične urice. Direktorica knjižnice Breda Podbrežnik Vukmir je kar 341 mladim bralcem iz dvajsetih enot vrtca Antona Medveda Kamnik podelila Veronikine bralne značke.
Ob zaključku festivala sta obiskovalce od najmlajših do babic in dedkov pozdravila direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik dr. Andreja Eržen in župan Marjan Šareč.
Besedilo in fotografije: SAŠA MEJAČ
Dijakinje ŠCRM Kamnik so predstavile igre, s katerimi so si otroci nekdaj krajšali čas, med njimi tudi hojo s hoduljami.
Obiskovalci so še posebej uživali v dopoldanski in popoldanski dramsko-akrobatskipredstavi »Veselimo se skupaj«, ki so jo pod mentorstvom Jane Svetec in Tamare Bračičpripravili učenci OS Frana Albrehta. Zgodba, ki so jo spisali otroci sami, pripoveduje o princeski kamniški Veroniki, ki jo predrami poljub žabca.
Tradicionalna prireditev ob Mednarodnem prazniku delavstva
Tudi narod lahko preživi samo na vzmeteh upanja in optimizma
V Kamniški Bistrici je 1. maja potekala tradicionalna prireditev ob Mednarodnem prazniku delavstva. Zbrane je pozdravil župan Marjan Šareč, slavnostni govornik pa je bil predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam dr. Janez Posedi.
ter s pozitivnimi misli nadaljevati začrtano pot, medsebojno spoštovanje in prijateljstvo, pa naj bo naša vrlina«, je še dodal župan Marjan Šarec.
Slavnostni govornik, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam dr. Janez Posedi, pa je povedal: »Prvi maj je praznik, ki ga v naših krajih obeležujemo že več kot 120 let. V Zgodovini je vedno šlo za
liziralo se je vse, tudi finančna industrija. Globalizacijski procesi niso bili regulirani, zato se je prepad med revnimi in bogatimi poglobil. Na kapitalu temelječi socialni skladi, tudi pokojninski, so začeli propadati, z njimi pa socialna država. Danes je socialna država v krizi. V krizi je tudi delavec, ki ga sistem kolektivnih pogodb vse manj ščiti«. Svoj govor je zaključil z besedami iz knjige Antona Trstenjaka Po sledeh človeka: »Drugačen je, kdor gleda v prihodnost. Misel na prihodnost se vselej druži obenem z zaupanjem. V prihodnost potujemo na perutih upanja. Tu je človek vselej idealist in optimist, vsaj v glavnem. Brez tega optimizma se sploh ne da živeti. Misel na prihodnost se giblje po sledeh upanja in njegovega optimizma. To velja za vsakega posameznika; velja pa tudi za člane naroda. Tudi narod lahko preživi samo na vzmeteh upanja in optimizma«.
Dogajanje je z igranjem popestrila Mestna godba Kamnik, s pesmimi so delavsko prazno-
Kres, golaž in prvomajska budnica v Mekinjah
Na predvečer praznika dela smo tudi v Mekinjah zakurili kres, katerega so na Jašovčevem travniku nasproti šole s pomočjo kamniških tabornikov in pod skrbnim očesom izkušenega tabornika Dušana Letnarja postavili mladi Mekinjčani. Kakor se spodobi, smo iz lonca Toma in Irene Smolnikar za udeležence kresovanja, ki so bili po večini domačini, pripravili tudi okusen golaž. Zbrana druščina je ob kresu, prigrizku in dobri kapljici zapela nekaj domačih pesmi. Zjutraj pa je Me-kinjčane prebudila tudi prvomajska budnica, ki se je na svoji poti po občini Kamnik ob 5.55 uri ustavila tudi na nogometnem štadionu v Mekinjah Matej Slapar Foto: Dušan Letnar
Slavnostni govornik, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam dr. Janez Posedi, je med drugim poudaril: »V zgodovini je vedno šlo za »boj« med tistimi, ki živijo od svojega dela, in tistimi, ki živijo od dela delavcev«.
Prvomajsko dogajanje v občini Kamnik se je začelo že ob pol četrti uri zjutraj, ko je Mestna godba Kamnik s Tradicionalno prvomajsko bud-nico krenila z Glavnega trga v Kamniku in pot nadaljevala proti Duplici, Šmarci, Podgorju, Volčjemu Potoku, Tu-njicam, Mekinjam, Motniku, Špitaliču, Zgornjemu Tuhinju, Pšajnovici, Vrhpolju, Godiču, nazadnje pa ob 11. uri na prizorišču osrednje tradicionalne prireditve ob Mednarodnem dnevu delavstva v Kamniški Bistrici sklenila prvomajsko bujenje. Del poti (od Motnika do gostišča Repnik v Vrhpolju) jih je spremljal tudi župan Marjan Šarec, ki je pri
Domu v Kamniški Bistrici pozdravil zbrano množico udeležencev in jim, kljub težkim časom, zaželel veselo praznovanje 1. maja, praznika dela. Poudaril je, da je potrebno spoštovati tako delavke in delavce, kot tudi njihove pravice do dela. »>Vsi skupaj moramo biti optimistični

Prvomajsko dogajanje v občini Kamnik se je začelo že ob pol četrti uri zjutraj, ko je Mestna godba Kamnik s tradicionalno prvomajsko budnico krenila z Glavnega trga v Kamniku in pot nadaljevala proti Duplici, Šmarci, Podgorju, Volčjemu Potoku, Tunji-cam, Mekinjam, Motniku, Špitaliču, Zgornjemu Tuhinju, Pšajnovici, Vrhpolju, Godiču in jo sklenila ob 11. uri na prizorišču osrednje tradicionalne prireditve ob mednarodnem dnevu delavstva v Kamniški Bistrici.
Konstruktorji kresa.
OBVESTILO
Kamniški OBČAN - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 20.000 izvodov. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9. do 15. ure, sreda od 9. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Grafična priprava in tisk Set d.d., 17. 5. 2012.
»boj« med tistimi, ki živijo od svojega dela, in tistimi, ki živijo od dela delavcev. V Evropi se je kot posledica teh bojev razvil model socialne države, kot smo jo poznali v začetku 90. let. Potem pa se je začel razkroj. Ocenjujem, da je razkroj posledica globalizacije, ki se je začela v 80. letih prejšnjega stoletja. Globa-
vanje obeležili pevci Moškega pevskega zbora DKD Solidarnost Kamnik, Ansambel Nagelj pa je obiskovalce zabaval po koncu uradnega dela prireditve.
Janja Zorman Macura Odnosi z javnostmi, Občina Kamnik
Občina Kamnik obvešča, da je na spletnih straneh www.kamnik.si www.kamnik-tourism.si
OBJAVLJEN RAZPIS
»Javno zbiranje ponudb za oddajo v najem gostinskega prostora na bazenskem kompleksu Pod Skalco«.
Regijski posvet županov z Računskim sodiščem
V petek, 11. maja, so se v občinski hiši Občine Kamnik srečali župani in predstavniki občinskih uprav osrednjeslovenskih občin na regijskem posvetu, ki sta ga pripravila Občina Kamnik in Računsko sodišče Republike Slovenije. Nosilna tema posveta je bila problematika razpolaganja z javnimi financami v lokalnih skupnostih.
Posvet je bil namenjen izmenjavi mnenj, stališč in vprašanj, povezanih z javnimi financami v občinah in s predmetno zakonodajo. Na posvet so bile vabljene občine Kamnik, Komenda, Lukovica, Domžale, Mengeš, Vodice, Trzin, Medvode, Dobrova - Polhov Gradec, Horjul, Vrhnika, Log - Dragomer, Brezovica, Borovnica, Ig, Škofljica, Grosuplje, Hrastnik, Zagorje ob Savi, Moravče, Dol pri Ljubljani, Litija, Šmartno pri Litiji, Občina Trbovlje, Ivanč-na Gorica in Mestna občina Ljubljana.
Udeležence je nagovoril župan Občine Kamnik Marjan Šareč in poudaril, da je tovrstna oblika predstavitve ugotovitev Računskega sodišča in sodelovanja z občinami koristna, saj gre za pristop, ki se razlikuje od klasične revizije, v razpravi pa lahko udeleženci dobijo koristne napotke in priporočila za boljše upravljanje z javnimi sredstvi.
Predsednik Računskega sodišča dr. Igor Soltes je povedal, da je namen posveta predvsem izmenjava izkušenj in prenos znanja
čim večjemu številu občin, saj je zaradi velikega skupnega števila občin vsako leto nemogoče izvesti revizijo pri vsaki posamezni.
Vrhovni državni revizor Samo Jereb je predstavil problematiko
Sledila je razprava z udeleženci na temo razmerij med občinami in izvajalci gospodarskih javnih služb, najemnin javnih prostorov, nepreglednosti oz. prenormirano-sti zakonodaje s strani države do občin, postopkov javnih naročil predvsem z vidika formalnosti v odnosu do gospodarnosti, ustanoviteljskih pravic občin do javnih podjetij, gospodarske javne infrastrukture in zamrznitve cen gospodarskih javnih služb.
Deseti regijski posvet se je zaključil z novinarsko konferenco, na kateri sta sodelovala predsed-
OBVESTILO
Občina Kamnik obvešča občanke in občane o urah in lokacijah javne razgrnitve dopolnjenega osnutka Občinskega prostorskega načrta občine Kamnik po posameznih Krajevnih skupnostih.
razmerij med občinami in izvajalci gospodarskih javnih služb glede gospodarske javne infrastrukture ter glede upravljanja javnih podjetij, izpostavil je nekatera vprašanja in ugotovitve revizijskih poročil s področja oblikovanja cen izvajanja gospodarskih javnih služb varstva okolja.
Poletne ugodnosti za kamniške turiste
Poletna turistična sezona je že skoraj pred vrati in na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik so pripravili turistično ponudbo in ugodnosti, ki jih bodo turisti lahko koristili v poletnih mesecih, od sredine junija do sredine septembra.
Vsak torek ob 19. uri se bo izpred TIC-a na Glavnem trgu možno udeležiti turističnega vodenja po Kamniku v slovenskem in angleškem jeziku, potrebna pa bo predhodna najava na TIC Kamnik in plačilo treh evrov. Vsako nedeljo ob 9. uri bo organiziran obisk Velike planine. V ceno 26,5 evrov na osebo je vključen ogled po planini, vozovnica za nihalko in po-kušina sira v Gostišču Zeleni Rob.
TURISTIČNE SOBOTE bodo namenjene spoznavanju turističnih točk po občini, do nekaterih se bodo podali pes. Od junija do septembra si bodo turisti lahko ogledali znamenitosti, od Muzeja na Zapricah, Mekinjskega samostana, Svečarne Stele ter se z vodnikom peš podali do cerkvice sv. Primoža, sv. Miklavža nad Šmartnim, ob Kamniški Bistrici itd. Letošnja novost so tudi organizirani kombi prevozi do slovenskih turističnih biserov: Ljubljane, Bleda, Postojne, Logarske doline.
Ustvarjalne otroške delavnice bodo potekale tudi letos ob sobotah dopoldan na Malem gradu.
»Uspešno sodelujemo tudi z Zavodom za turizem Ljubljana, ki je že ta mesec začela izvajati redna vodenja na Veliko planino, in sicer vsak ponedeljek; enako pa tudi s podjetjem Vegov hram, ki organizira kolesarske izlete po Srcu Slovenije«, so sporočili z Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik.
O urbanih sprehodih: Pobuda Jane's Walk
V soboto 5. 5. 2012 je Skupina Štajn v sodelovanju z iPOP-om (inštitut za politike prostora) organizirala urbani sprehod - Jane's walk. Ob 10. smo se odpravili na uro in pol dolg sprehod in si pogledali degradirana območja ob Kamniški Bistrici. Tekom sprehoda smo se pogovorili o povezavi mesta z reko, o urejenosti prostora za pešče ter o razvojnih možnostih različnih prostorov. Sprehodu je sledilo druženje v Hiši arhitekture Kamnik.
»Jane's Walk« je kanadska neprofitna organizacija, ki organizira urbane sprehode z namenom obeležiti dragocena sporočila dediščine Jane Jacobs in popularizirati živost mest, ki se poraja preko povezanosti prebivalcev z bivalnim okoljem, sosedi in obiskovalci. Urbani sprehodi »Jane's Walk« potekajo vsak prvi konec tedna v maju in promovirajo urejanje mest po meri pešcev. Mesta, ki prebivalce spodbujajo, da po vsakdanjih opravkih hodijo peš, omogočajo višjo kakovost življenja, boljše zdravstveno stanje prebivalstva, več varnosti, boljšo družbeno povezanost in tudi boljše možnosti za razvoj lokalnih storitev. Namen sprehodov Jane's Walk je ponovno odkriti skrite razsežnosti naših mest z očmi pešca in radovednega opazovalca. Odkriti kaj je tisto, kar morajo vsebovati pešcu prijazne ureditve in kaj dela naše ulice in trge varne za prebivalce in obiskovalce, obenem pa povezovati ljudi v prizadevanjih za vsakodnevnemu življenju prijazne mestne četrti. Ideja za urbane sprehode prihaja iz Toronta, kjer so bili prvi tovrstni sprehodi organizirani leta 2007, leto po smrti Jane Jacobs. Od 2009 naprej sprehode gosti tudi vedno več mest izven Kanade. Leta 2011 je bilo organiziranih že 511 sprehodov po 75 mestih v petnajstih državah, med njimi so bili prvič tudi
štirje sprehodi v Ljubljani.	„ „ , ™ . x, .
J 1	J J	Maruša Debevec, Skupina Stajn
nik Računskega sodišča Republike Slovenije dr. Igor Soltes in župan Marjan Sarec (na fotografiji). Kot je povedal dr. Šoltes, da Računsko sodišče po vseh izvedenih posvetih (do konca obiskov vseh občin bosta pripravljena še dva) pripravilo podrobno poročilo, predvsem s predlogi za spremembe predpisov, ki bo namenjeno zakonodajnemu telesu ter izvršilnim organom. Ugotavlja, da večino občin tarejo enaki problemi glede izpolnjevanja obveznosti in zakonodaje, ki je na nekaterih mestih kontradiktorna. Med problemi občin je izpostavil tudi področje javnih naročil, ki mora biti transparentno in v skladu z zakonom, ter razdrobljenost občin, ki povsod terja svoj davek. V prihodnosti bo potreben temeljit premislek in razprava glede ste^ oKi". SAŠA MEJA»
Krajevna skupnost	Lokacija razgrnitve	Uradne ure
1. Črna	podružnična šola Gozd	od ponedeljka do petka od 16. do 19. ure
2. Duplica	Sedež KS Duplica, Jakopičeva 11	vsak torek od 12. do 15. ure
3. Godič	Krajevni dom v Godiču	sreda in petek od 16. do 19. ure
4. Kamniška Bistrica	OŠ Stranje - v avli	od ponedeljka do petka od 15. do 19. ure
5. Motnik	Kulturni dom Motnik	vsako nedeljo od 9. do 10.30 ure
6. Nevlje	podružnična OŠ Nevlje	vsako sredo od 19. do 21. ure
7. Podgorje	Kulturni dom Podgorje	vsak petek od 18. do 19. ure
8. Pšajnovica	podružnična OŠ Češnjice nad Blagovica	torek od 19. do 20. ure četrtek od 18. do 19. ure
9. Sela	Gasilni dom Sela	vsako nedeljo od 8. do 10. ure
10. Srednja vas	Kulturni dom v Srednji vasi	vsak petek od 19. do 20. ure
11. Šmarca	Prostori KS Šmarca, Trg padlih borcev 2	vsak ponedeljek, od 18. do 20. ure
12. Šmartno	Kulturni dom Šmartno	petek, 18.5. od 19. do 20. ure petek, 25.5. od 19. do 20. ure petek, 1.6. od 19. do 20. ure petek, 8.6. od 19. do 20. ure petek, 15.6. od 19. do 20. ure
13. Špitalič	Sedež KS Špitalič, Špitalič 32a	vsak petek od 19. do 20. ure
14. Tuhinj	Sedež KS Laze v Tuhinju	vsako nedeljo dopoldne
15. Tunjice	Gasilni dom Tunjice	17.5 2012 , 23.5.2012, 30.5.2012, 6.6.2012 in 13. 6. od 19. do 20. ure
16. Volčji Potok	Dom KS Volčji Potok - Rudnik	vsak četrtek od 18.30 do 20.30 ure
17. Vranja Peč	Podružnična šola Vranja Peč	vsako nedeljo od 9. do 10. ure
18. Kamnik Center	Občina Kamnik	
19. Mekinje	V prostorih ŠKD Mekinje, Cankarjeva cesta 37	vsak četrtek od 19. do 21. ure
20. Novi trg	Občina Kamnik, Glavni trg 24, II. nadstropje	v ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 15. ure, v sredo od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure ter v petek od 8. do 13. ure
21. Kamnik Perovo	Sedež KS Perovo, Steletova cesta 25	ob torkih od 10. do 11. ure in ob četrtkih od 18. do 19. ure
22. Kamnik Zaprice	Občina Kamnik, Glavni trg 24, II. nadstropje	v ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 15. ure, v sredo od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure ter v petek od 8. do 13. ure
Srce Slovenije je edina
KARAYANING DESTINACIJA V SLOVENIJI
Center za razvoj Litija gradi v Srcu Slovenije prijazno karavaning destinacijo. Avtodomom prijazne kmetije, lokalne zanimivosti in doživetja v naravi bo že konec maja predstavljala brezplačna zgibanka z zemljevidom in nasveti prav za karavaning turiste. Srce Slovenije bodo člani Caravaning Cluba Slovenije spoznavali na zgodnje junijski turi od Višnje Gore do GEOSS- a in od 15. do 17. junija na turi, ki bo vodila pod obronke Kamniških Alp.
Center za razvoj Litija je v preteklem letu izdelal Strategijo razvoja in trženja Srca Slovenije kot turistične destinacije. Ena izmed prioritet razvoja je tudi produkt avtodomarski turizem. V spomladanskih mesecih smo popisali turistično privlačne točke na območju ter preverili možnosti obiska in parkiranja avtodomov. K sodelovanju smo povabili tudi ponudnike, ki bi želeli urediti postajališča za avtodome ali pa vsaj »improvizirano« gostiti avtodome. Tako smo že v prvi fazi v sodelovanju s strokovnjakom stkali mrežo preko 12 obstoječih in novih postajališč za avtodome ter dveh kam-pov, za prihodnje leto pa jih načrtujemo vključiti še več. Poleg kampov je v Sloveniji zaenkrat namreč le okrog 70 karavaning prostorov.
Maja bo izšla brezplačna zgibanka z zemljevidom Srca Slovenije, s podatki za avtodomar-ske turiste.
V sodelovanju s Caravaning Clubom Slovenija, katerega člani se zavzemajo za razvoj karavaninga v Sloveniji, za letos pripravljamo dve spoznavni turi. Prva bo potekala od 1. do 3. junija, in sicer od Leskovca nad Višnjo Goro do GEOSS-a v Spodnji Slivni nad Vačami. Udeleženci - odrasli in otroci - bodo uživali v razgledih z vrhov tega gričevnatega območja, okušali domače pridelke in kulinariko ter obiskali nekaj pomembnih kulturnozgodovinskih točk, predvsem pa preživeli aktivni vikend na kolesih, konjih ali v krošnjah dreves pustolovskega parka.
Od 15. do 17. junija pa se bo karavana odpravila pod obronke Kamniških Alp na severozahodu Srca, kjer bo poleg ogleda zanimivosti in zabavnih športnih aktivnosti deležna tudi blagodejnih učinkov energetskih točk in razvajanja v termah.
Avtodomarji, vabljeni, pridružite se nam!
Mojca Hauptman,
Center za razvoj Litija
V SRCU SLOVENIJE
In the Heart of Slovenia
Program
karavaning ture
po Srcu Slovenije Datum:
od petka, 15. do nedelje, 17. junija 2012
Petek Zbor udeležencev v Kamniku, v kampu Resnik. Individualni ogled srednjeveškega mesta Kamnik.
Sobota: Vožnja do Brda pri Lukovici, predstavitev rokovnjaške in furmanske preteklosti Črnega grabna, ogled Čebelarskega centra Slovenije
Program A:
ogled Arboretuma Volčji potok ali
program B:
strokovno vodenje po duhovnem wellness centru v Zdravilnem gaju Tunjice, Športno obarvano popoldne pod vznožjem kamniških planin (Piknik center pri Juriju), možnost individualnega soteskanja v Predoslju
Nedelja Razvajanje v EKO termah Snovik (kopanje v notranjih in zunanjih bazenih, športne igre, savna, kolesarjenje)
Dodatne informacije in prijave: 051 312 739, mojca.hauptman@razvoj.si, www.ccs-si.com
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje. Projekt sofinancira Evropska unija.
17. maj 2012 5
Kamniški OBČAN
ZANIMIVOSTI - POGLEDI
Patronažna služba v Kamniku
Spremljajo nas od rojstva do smrti
Patronažna služba je dejavnost, v okviru katere zdravstveno osebje zaznava zdravstvene razmere v okolju, kjer ljudje živijo, gre tudi za pravočasno usmerjanje bolnikov v zdravstveni dom. Patronažna služba »skrbi« za občane od rojstva do smrti in marsikateri ostareli človek nestrpno pričakuje njihov obisk, saj je družba prijazne medicinske sestre vedno dobrodošla. Patronažo in nego na domu izvajajo višje medicinske sestre na terenu, na domovih.
Pogovarjali smo se z Darjo Vrtačnik, dipl. med. sestro, vodjo nege na domu in patronaže v ZD Kamnik
Šola za starše je organizirana enkrat mesečno
Patronažna služba spremlja ljudi tako rekoč od rojstva do smrti. Nosečnost, porod in poporodno obdobje so obdobja, ko je patronažna služba dobrodošla, če ne že kar nujna. Bodoča starša običajno najprej obiščeta Šolo za starše. Koliko časa traja šola za starše in kako je obiskana?
Šola za starše je organizirana enkrat v mesecu. Predavatelji (patronažna MS, MS-babica, fizioterapevt, pe-diater, zobozdravnik, psiholog in zunanji sodelavci) podajo vsebine v šestih večerih. Urnik in vsebine šole so objavljeni na spletni strani.
Menite, da se dovolj bodočih staršev odloči za obisk šole za starše? Šola za starše je dobro obiskana, saj se je udeležijo skoraj vsi pari, ki
bodo prvič postali starši, pa tudi tisti, pri katerih je že nekaj let minilo od prejšnjega poroda. V kolikor se poroda ne bo mogel udeležiti oče, lahko mamico pri porodu spremlja druga oseba in tudi te so dobrodošle v šoli za starše.
O čem bodoče starše seznanite v Soli za starše in zakaj jo priporočate?
Udeležence predavatelji seznanijo o porodu, vlogi očeta pri porodu, poporodni negi, negi dojenčka, hrambi matičnih
Patronažne sestre v Soli za starše seznanijo bodoče mamice in očke tudi z nego novorojenčka.
celic in drugo. ©olo za starše priporočamo, ker je dobro, da v poplavi vseh mogočih informacij bodoči starši dobijo informacije tudi od nas - zdravstvenih delavcev.
V	Ljubljanski porodnišnici obstaja tečaj za bodoče očete, ki je namenjen samo očetom, kjer so v dobrih dveh urah seznanjeni z bistvenimi podatki. Ste razmišljali, da bi kaj podobnega uvedli tudi za kamniške bodoče očete?
O tečaju za bodoče očete še ne razmišljamo, saj se zaradi bližine Ljubljane lahko udeležijo 3-urnega tečaja v porodnišnici, kjer so vsebine zelo strnjene.
Patronažne medicinske sestre so svetovalke mladim staršem, pa tudi vir informacij in najnovejših spoznanj na področju nege dojenčka
Družino obiščete takoj po rojstvu otroka. Koliko obiskov ponavadi opravite in do katere starosti otroka spremljate mlado družino?
Družino z dojenčkom običajno obiščemo še tisti dan, ko nas starši zjutraj obvestijo o prihodu iz porodnišnice. Število obiskov je določeno v navodilih Ministrstva za zdravje, ki pravijo, da pripada šest patronažnih obiskov dojenčka v prvem letu starosti, dva dodatna obiska pri dojenčkih slepih in invalidnih mater do 12. meseca otrokove starosti in po en obisk v 2. in 3. letu starosti. Poleg tega pripadata še dva obiska otročnici in en obisk nosečnici. Obisk otročnice je ponavadi združen z obiskom novorojenčka.
V	kakšnem primeru družine z novorojenčkom ne obiskujete?
Obiščemo vse družine z novorojenčkom. V primeru, da je novorojenček zaradi bolezni zadržan v bolnišnici, po dogovoru obiščemo mamico, otroka pa, ko pride domov. Tudi v primeru smrti otroka ima ženska pravico do našega obiska.
Po vaših izkušnjah mladi starši enakovredno sodelujejo pri negi novorojenčka ali je večja obremenitev na mami? Kaj ob tej priložnosti svetujete novopečenim očkom?
Patronažne medicinske sestre smo svetovalke mladim staršem, pa tudi vir informacij in najnovejših spoznanj na področju nege doje-
Požrtvovalna ekipa patronažne službe Zdravstvenega doma Kamnik.
nčka. V nego in vzgojo dojenčka pritegnemo oba partnerja. Odkar imajo očetje možnost koriščenja očetovskega dopusta (velika večina tega izkoristi), zelo aktivno sodelujejo v tem najnežnejšem otrokovem obdobju. Čeprav je otrok najšibkejši član družine, ima v njej največjo moč - določa urnik in zahteva prilagajanje mlade družine v vseh aktivnostih. Prav zato je očetova opora in pomoč materi po porodu neprecenljiva, saj se bosta na ta način mlada starša lažje prilagodila otrokovim in tudi partnerskim potrebam.
Srečujete se z zdravjem žensk v obdobju, ko so najbolj ranljive, v času, ko rojevajo nova življenja. Ali zaradi krize v državi opažate poslabšanje splošnega zdravstvenega stanja žensk, ki jih obiskujete?
Seveda se kriza, ki je zajela državo, pozna tudi v mladih družinah -več je brezposelnih in več je malodušja. Zaenkrat še ni čutiti velikega porasta poslabšanja zdravstvenega stanja otročnic, vendar, če se bo kriza nadaljevala, lahko pričakujemo tudi to.
Pomagajo pri dejavnostih, ki pripomorejo k boljšemu zdravju, okrevanju po bolezni ali vsaj vzdrževanju obstoječega zdravstvenega stanja
Obiskujete tudi bolne ljudi vseh starosti. Kdo je upravičen do obiska patronažne službe in kaj patronažna medicinska sestra nudi bolniku, ki ga obišče?
Dva preventivna patronažna obiska na leto pripadata tudi slepim in slabovidnim osebam z dodatnimi motnjami v starosti od 7 do 25 let, ki so v domači oskrbi, bolnikom z aktivno tuberkulozo, z živčno mišičnimi obolenji, s paraplegijo, s tetraplegijo, z multiplo sklerozo, s cerebralno paralizo, osebam z motnjami v razvoju, invalidom in kronično bolnim osebam ter osebam, ki so stare nad 65 let in so osamele in socialno ogrožene. Patronažna služba nudi zdravstveno nego bolniku na domu na podlagi delovnega naloga s strani njegovega osebnega zdravnika, s katerim tudi ves čas sodeluje. Pomagamo pri dejavnostih, ki pripomorejo k boljšemu zdravju (zdrav stil življenja, dejavniki tveganja), okrevanju po bolezni ali vsaj vzdrževanju obstoječega zdravstvenega stanja.
Vaše delo je timsko delo. S kom sodelujete pri obravnavi pacienta s težjo boleznijo?
Po potrebi vključimo v proces še potrebne strokovnjake in organizacije, kot so Zavod za oskrbo na domu, CSD, RK, DSO, lokalna skupnost, vrtec,...
Najtežje vas verjetno pričakujejo starostniki, saj je patronažna medicinska sestra marsikomu edini obisk. Ali je do vaše individualne obravnave upravičen vsak starostnik ali samo bolni starejši ljudje?
Upravičeni so tudi starostniki nad 65 let, ki so osameli ali socialno ogroženi. Starostniki imajo zaradi fizioloških sprememb, ki so posledica staranja (slabovidnost, slabši sluh, slabša orientacija v prostoru in času, okornost, slabši spomin), veliko težav. Pri obisku kroničnega bolnika gre v večini primerih za starostnika.
Pri obravnavi starostnika je empatija ena pomembnejših lastnosti patronažne medicinske sestre. Kaj je še tisto, kar starostniki najbolj potrebujejo?
Svetujemo jim nabavo raznih pripomočkov, ki pripomorejo k boljši varnosti in lažjemu gibanju (hojica, palica, razna držala, stol za banjo, ...). Pri nepokretnih bolnikih svetujemo bolniško posteljo in blazino proti preležaninam. Nekatere pripomočke lahko predpiše bolnikov osebni zdravnik na naročilnico za izposojo, žal pa je nekatere pripomočke treba kupiti.
K/e nas čevelj fuic?
Obrtna zbornica
Končno je prišlo do potrditve, da Slovenski podjetniki in obrtniki, ki smo bili pod prisilo združeni v Obrtni zbornici Slovenije (OZS), ne želimo in nočemo kupovati megle. Že pred nekaj leti sem pisal o tem, kako je obvezno članstvo v kakršni koli organizaciji povsem neprimerno in nekaj, kar ne gre skupaj z mojim razmišljanjem o demokraciji. Glede na izide referenduma, kjer smo sodelovali člani zbornice, je razvidno, da nihče od tistih, ki smo glasovali proti obveznemu članstvu, od zbornice ni dobil nič drugega kot vsako leto novo položnico.
Ko so pred leti ukinili obvezno članstvo v Gospodarski zbornici Slovenije, so me prepričevali, da naj se prostovoljno vključim v zbornico. V teh nekaj letih seveda niti za las nisem spremenil svojega mnenja in obema zbornicama sporočam, da naj naredita za nas zanimive programe, ki jih bomo brez težav naročili in plačali. Vsi podjetniki in obrtniki, ki smo ves čas na trgu, se moramo neprestano prilagajati novim in vedno zahtevnejšim razmeram na trgu. Neka organizacija, ki ji zakon omogoča prekrasno preživetje, pa ni pripravljena na nobene spremembe in na nove izzive. Upam, da bodo nove razmere, v katere je zbornico in tam zaposlene potisnil referendum, spremenile razmišljanje in da bodo z inovativnimi
prijemi uspeli pritegniti dovolj denarja za preživetje zbornice, ki pa seveda ne bo taka, kot dosedanja.
Moje glavno nasprotovanje članstvu izhaja iz dejstva, da je bil del mojih konkurentov vključen v zbornico, del konkurentov pa ne. Zakon bi moral biti za vse enak, zato mi ni bilo jasno, kako je možno imeti tako ločena merila. Ne vem tudi, kdo je odločal o tem, kdo bo član in kdo ne. Seveda pa je bil del mojih konkurentov s tem, ko niso bili včlanjeni v zbornico, v privilegiranem položaju. Res je sicer, da denar ni bil pretirano velik. Gre pa za princip, da smo pred zakonom vsi enaki. Ko sem o teh anomalijah v zadnjih letih velikokrat pisal vodstvu zbornice, sem bil vedno deležen samo ciničnih odgovorov. Niti enkrat nisem dobil odgovora, da bomo včlanjeni vsi, ki po zakonu moramo biti. Podpisani pod te cinične zmazke pa so bili najvišji člani vodstva zbornice, včasih tudi predsedniki. In ta organizacija naj bi nas zastopala? Ta nepoštenost me je tako razkurila, da sem razmišljal celo o pritožbi na ustavno sodišče. Od te namere me je odvrnilo upanje, da bo prej ali slej prišla vlada, ki bo takšno stanje ukinila.
Glavni razlog, ki naj bi ga sedaj imela Zbornica za obvezno članstvo, je ta, da nas lahko zastopa. To je seveda neumnost brez primere. Če nas hočete zastopati, nas vprašajte, če to želimo. Vsak tisti, ki bo za to, bo pač to plačal. Seveda pa za neko zastopanje ne potrebujemo 200 zaposlenih. Tega pa res ne. Da te nekdo zastopa, je potrebnih samo nekaj ljudi. Le-ti naj bodo dobro plačani in temu primerna naj bo tudi pristojbina.
Na koncu bi se rad zahvalil vsem, ki ste izglasovali prepričljiv NE cinizmu, nepoštenju in samopašnosti.
ROBERT KOKOTEC, podjetnik
Obstajajo razlike med mestnim in vaškim prebivalstvom
Ali opažate razliko med mestnim in vaškim prebivalstvom? Je kvaliteta Življenja starostnikov boljša ali slabša glede na lokacijo bivanja?
Opažamo razlike med mestnim in vaškim prebivalstvom. Predvsem starostniki v mestu so večkrat osamljeni. Tisti, ki živijo v blokih in so sami v stanovanju, bi v veliko primerili še zmogli opraviti vsakodnevne opravke (npr. nakup v trgovini, obisk pri zdravniku), pa tega ne morejo, ker blok nima dvigala. Na podeželju je problem v oddaljenosti, imajo pa starostniki običajno ob sebi svojce.
Kamnik je ena obsežnejših občin, imamo veliko visoko ležečih in odroč-nejših vasi. Kako tam, še posebej ob neugodnih vremenskih razmerah, pridete do bolnikov?
Kamnik je obsežna in razgibana občina, kar nekaj vasi leži na višini 900 metrov. Patronažne medicinske sestre za prevoz na terenu uporabljamo osebne avtomobile. Neugodne vremenske razmere so naš velik problem. Zima s snežnimi zameti in ledenimi cestami nam marsikdaj pokvari dan. V takih razmerah ni druge možnosti kot se odpraviti peš do bolnika (in to z vsemi pripomočki).
Plemenit poklic, ki zahteva »celega« človeka z empatijo, strokovnostjo, vljudnostjo...
Srečujete se s prijetnimi situacijami, kot je rojstvo, in manj prijetnimi situacijami, kot je težka bolezen in smrt. Kako »predelate« tiste manj prijetne dogodke vašega dela?
Pri svojem delu se srečujemo z rojstvom in hudo boleznijo, ki se pogosto konča s smrtjo. To sta dva naravna mejnika v življenju. Medtem, ko je rojstvo veselje in pričakovanje, nas bolezen in smrt vedno najdeta nepripravljene in nam vzbujata nelagodje ter strah. Vendar je prav, da umirajočemu bolniku, ki si želi umreti doma - med njemu ljubimi ljudmi - to omogočimo. Pri tem smo patronažne medicinske sestre lahko v precejšno pomoč in oporo. Na takih obiskih je tudi nam težko. Najlažje se o tem pogovorimo s sodelavci, ki to razumejo, saj smo vsakodnevno v podobnih situacijah.
Kaj je tisto, kar daje dodano vrednost vašemu poklicu?
Dodana vrednost našemu delu je, da smo usmerjeni na delo z vsemi oblikami družin in z vsakim članom posebej. Namen našega dela je promocija zdravja, preprečevanje bolezni, zagotavljanje zdravljenja, zdravstvene nege in rehabilitacije. Patronažna medicinska sestra z družino, v katero vstopi, vzpostavi vzajemen odnos, se pa zaveda, da je gost v njihovem domu.
Vsekakor opravljate zelo plemenito delo. Kaj svetujete mladim, ki se odločajo za ta poklic?
Mladim, ki se odločajo za poklic medicinske sestre, želim poguma in vztrajnosti na njihovi poti. Če bodo poleg strokovnosti opremljeni še z empatijo, obzirnostjo in vljudnostjo, bodo v tem poklicu uspešni in zadovoljni.
MAJA ROŽMAN
Perovanje na kvadrat ali Perovanje, kot ga še ni bilo
Perovo te dni dobiva praznično podobo. Na ogled jo postavi v nedeljo, 20. maja, ko bo lanski Ta veseli Peromajski dan postal Perovanje na kvadrat. Ledeni svetniki in modra (in mokra) Zofija so »svoje« naredili, da bo zeleno na Perovem še bolj zeleno, Kamniška Bistrica še bolj bistra, perovske domačije, ceste, parki in igrišča pa oprani ... Perovo je te dni kot nevesta, ki čaka, vznemirjeno in nestrpno, na svojega ženina in svate ter dan, ko se bo veselju na zemlji poklonilo celo sonce in bodo zvezde padle z neba ... Ampak, te šele zvečer! Pred tem bo Perovo najbolj zabavno in družabno prizorišče, z najbolj razigrano perovsko množico, ki je ne smete zamuditi.
Praznična ponudba
Na športnem igrišču Zikove ulice bo od 11. ure dalje - zagreto in napeto. V malem nogometu, namiznem tenisu, badmintonu in štafet-nih igrah! Ustvarjalno in razgibano bo od 10. ure v Otroškem peroraju (ustvarjalne delavnice in družabne igre v družbi vrtca Sneguljčica), kjer se bo od 15. ure dalje ponudba še razširila, zanimivo bo pod perovski-mi krošnjami (čitalnica, tiskarna, otroški bolšjak, zbiranje sličic, ...) in v njihovi bližini (izdelovanje grafita, brakedance in športna delavnica, stackline teren, skateboard free ride, druženje z gasilci, ...). Na glavnem Peroodru na Zikovi ulici se bodo od 15. ure dalje predstavili folklorna skupina OŠ Frana Albrehta, z roko v roki pevski zbor OŠ Toma Brejca in Društva upokojencev Kamnik, oder si bosta delila tudi Sožitje Kamnik in Mengeš, »Strahca« pa nam bo predstavil vrtec Zarja. Prisluhnili bomo učencemGlasbene šole Kamnik, Muped show pa nam bodo uprizorili učenci OŠ 27. Julij. Za »vroče« bosta poskrbela »zumba« Pinee in Ansambel Grintovci, za smeh do ušes pa Vroča župa. Nagovoril nas bo naš (tudi perovski) župan Marjan Šarec, domov pa nas bodo pospremile iskrice ognjenega spektakla.
Zakaj praznovanje na kvadrat?!
Zato, ker to še ni vse! Okoli 16. ure vas bomo z glavnega odra povabili na še dve perovski prizorišči. Najprej do Grošanove kmetije, kjer bomo po perovsko zaznamovali naš domači kraj in nato uživali ob nastopu ŠCRM Kamnik (Kitare, Me3, Maček Muri), od tu dalje pa se bomo »po stopinjah perovskih peric« sprehodili k Perovski brvi ... Potem pa nazaj k glavnemu odru na Zikovo ulico. Lahko v povorki - prijateljstva.
Zato, ker boste v našem prazničnem »meniju« našli še dve perovski »specialiteti« na Zgornjem Perovem: Tatjana Hlačer bo od 10. do 13. ure na stežaj odprla vrata svoje lončarske delavnice na Korenovi domačiji (Perovo 18b), Zavod Periferija pa bo na otroškem igrišču ob perovski brvi od 15.30 do 19. ure poučeval samopreskrbo in partnersko kmetijstvo ter nas povabil v glasbeno, kaligrafsko, ter vegansko delavnico.
Zato, ker nismo pozabili na druge! Zbirali bomo zamaške za Dejana in odeje, brisače, zdravila za varovance, za katere skrbi naš perovski Slovenec leta, letošnji kamniški častni občan Aleksander Doplihar!
Potovanje - od srca do srca ...
Že ves mesec zbiramo dobitke za perovske srečelovce. Vsaka naša srečka zadane - z darilom in dobro željo prav iz srede perovskih donatorskih src. Srečelov bo »potoval« med krajani in obiskovalci po Perovem in prav gotovo nikogar ne bo spregledal...
Vabljeni na perovsko gostijo. In ne zamerite nevesti, če bo zardela zaradi nepredvidene nerodnosti. Perovsko praznično ponudbo najdete na http://www.skd.kamavt.si, pod njo se podpisuje Ivana Skamen in ŠKD PEROVO.
6 17. maj 2012	POGLEDI	Kamniški OBČAN
I postanke ktopi
NAREDILI SMO PRVI KORAK, SLEDIJO ŠE DRUGI
S sprejetjem varčevalnih ukrepov je bil storjen prvi korak na poti gospodarskega okrevanja Slovenije. Druge izbire nismo imeli. Brez sprejetja varčevalnih ukrepov, bi vsak dan težje dostopali do denarja, ki ga za izpeljavo projektov in ustvarjanje novih delovnih mest nujno potrebuje slovensko gospodarstvo. V prihodnjih mesecih bodo sledili naslednji koraki; poenostavitev postopkov za pridobivanje gradbenih dovoljenj, ureditev trga dela, ukrepi za učinkovitejše sodstvo. Sledila bosta še pokojninska in zdravstvena reforma.
Prepričan sem, da nihče ni bil v celoti zadovoljen z varčevalnimi ukrepi. Za nekatere so bili, kljub popuščanju sindikatom, še vedno preostri, za druge premili. Ne glede na vse, so bili nuja, zaradi zavez in dolžnosti, ki jih imamo kot člani evro območja. Če tega ne bi storili, bi nas, zaradi naše majhnosti, iz evro območja veliko lažje in hitreje izključili kot na primer Grčijo, o čemer se, po nedavnih grških volitvah, zelo odkrito govori. Zato izjemno nevarno ravnajo tisti politiki, ki ustvarjajo vtis, da obstaja lažja pot in da sprejetje varčevalnih ukrepov ni bilo potrebno, saj naj bi težave rešili na drugačen način. Govorilo se je o dvigu DDV kot alternativi varčevalnim ukrepom. Gre zgolj za lažno dilemo. Dvig DDV za eno odstotno točko, naj bi po izračunih ekonomistov pomenil dodatnih 120 milijonov evrov v državnem proračunu. Da bi z dvigom DDV-ja nadomestili učinke varčevalnih ukrepov, bi morali dvigniti DDV iz 20% na najmanj 25%. Si predstavljate? Kljub tako drastičnemu dvigu DDV, država ne bi imela nobene garancije, da bi na koncu v proračunu zbrali več denarja. Obstajajo ekonomske teorije (Laffarjeva krivulja), ki govorijo o tem, da pretirano povečevanje davkov, lahko pomeni manj zbranega denarja v proračunu. Logika je preprosta. Če so davki previsoki, ljudje trosijo manj, poleg tega tudi bolj intenzivno iščejo načine, kako se izogniti plačevanju davkov. Da ne gre le za ekonomsko teorijo, v praksi dokazuje Španija, ki je v letu 2010 dvignila DDV, vendar v letu 2011 v proračunu zbrala manj denarja.
V teh dneh se je veliko govorilo, kako naj bi ta vladna koalicija razgrajevala socialno državo. Veliko je bilo slišati tudi o tem, kako varčevanje ni pravi pristop za izhod iz krize. Neštetokrat sem slišal, da potrebujemo močno državo, da bodo lahko državljani uživali vse socialne pravice. Če bi vse to držalo, potem bi morala biti Grčija, ki je ves čas poslovala preko svojih zmožnosti, primer dobre prakse. Pa ni! Če bi bila močna država ključ, do zagotavljanja socialnih pravic, potem bi bila Severna Koreja najbolj socialno čuteča država. Pa ni, številni njeni državljani danes stradajo. Socialne države in socialnih pravic bomo imeli toliko kot bo močno naše gospodarstvo. Bolj kot bomo gospodarsko uspešni, več bo lahko država razdelila med svoje državljane.
MATEJ TONIN, poslanec
Aprilski seji Občinskega sveta na rob
Redna seja Občinskega sveta Občine Kamnik, ki je potekala 25. aprila, je imela zelo dolg dnevni red, na katerem je bilo veliko pomembnih točk. Trajala je več kot devet ur. Med obravnavanimi zadevami sta bili za nadaljnji prostorski in gospodarski razvoj občine pomembni zlasti prva obravnava Predloga Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Kamnik in Stališče Občinskega sveta Občine Kamnik do izgradnje bioplinarne ob Korenovi cesti. Tretja pomembna zadeva, ki pa (po županovih besedah zaradi postopkovne neustreznosti pobude) ni bila obravnavana, je bil enotni predlog opozicije (LTS - Za Kamnik, NSi, LDS, SMS-ZE, SNS), da Občinski svet zaradi določenih nepravilnosti in celo nezakonitosti v nedavno sprejetem Odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Kamnik in izrednega povečanja zneskov plačila pri vsaj tretjini občanov oz. zavezancev opusti oz. odloži izvajanje odloka. Na spornost in problematičnost sprejetega odloka je nedavno začela opozarjati anonimna skupina občanov pod imenom Amos Sokol, ki v javnosti izpostavlja nezadovoljstvo dela kamniške civilne družbe z vsebino omenjenega odloka, načinom njegovega oblikovanja, pridobivanja podatkov in po mnenju številnih občanov neupravičenih in neutemeljenih izračunov višine nadomestila. V NSi Kamnik menimo, da bi morala občina izvajanje odloka zadržati, dokler dosledno ne razčisti njegovih spornih vidikov.
Nedvomno je velik dosežek, da sedanja občinska oblast želi v do-glednem času sprejeti občinski prostorski načrt (OPN), vendar bi si tako pomemben strateški dokument prostorske politike občine zaslužil obravnavo na posebni, izredni seji, ki bi Občinskemu svetu nudila vse možnosti za kakovostno in izčrpno (javno) razpravo. Seja, ki traja 9 ur in pol, je nedvomno maratonska in psihično ter fizično izčrpa udeležence. Kakor koli že, 8. maja se je pričela javna razgrnitev predlaganega odloka o OPN in v NSi Kamnik spodbujamo vse občanke in občane, posebej pa tiste, ki se s prostorom poklicno ukvarjajo in imajo dodatne kompetence, da si vzamejo čas, pregledajo gradivo, zlasti tista področja, ki jih še posebej zanimajo in jih (strokovno) poznajo, pa četudi jih neposredno morda ne (pri)zadevajo, ter podajo pripombe, sugestije, predloge, ki jih bo morala občinska uprava zabeležiti in javno podati obrazložitev svojega odziva nanje. Verjamemo, da imajo prebivalci naše občine veliko tehtnih predlogov in pripomb, ki še lahko pripomorejo k izboljšanju kakovosti vsebine OPN.
Zadnja točka maratonskega dnevnega reda pa je bilo Stališče Občinskega sveta Občine Kamnik do izgradnje bioplinarne ob Korenovi cesti. V imenu svetniške skupine NSi Kamnik je zadevo predstavil mag. Matej Tonin. Poudaril je, da predlog ne želi česar koli vsiljevati, da pa morata Občinski svet in vodstvo občine nedvoumno povedati, ali podpirata gradnjo bioplinske naprave v industrijski coni ob Korenovi cesti ali ne. Tonin je predlagal, da se pogoji in lokacije za njihovo izgradnjo opredelijo v nastajajočem OPN. Večina v občinskem svetu je možnost postavitve bioplinarne zavrnila. Kakšne bodo posledice taksne odločitve večine v Občinskem svetu za prihodnost gospodarskega (in tehnološkega) razvoja nase občine, trenutno še ni jasno. Največ, kar lahko rečemo, je to, da se poslovna pobuda pač utegne uresničiti v kaki drugi občini. V premislek bralcem naj za konec navedemo še tole analogijo: podjetje Calcit je danes največji zasebni pokrovitelj športa v občini. Brez njegovega prispevka bi bile razmere za šport na Kamniškem radikalno drugačne. Ce bi dejavnost tega podjetja pred leti tako omejevali in, kot zdaj bio-plinsko napravo, Calcit najverjetneje sploh nikoli ne bi obstajal.
PRIMOŽ ZUPAN, tajnik OO NSi Kamnik
Maratonska seja Občinskega sveta
Zadnja seja Občinskega sveta spet spada med daljše seje. Od deset urnega sejanja izluščiti najpomembnejše stvari je kar težko, saj so vse zadeve zelo pomembne. Omenil pa bi rad dve zadevi. Prva je imenovanje nadomestnega člana občinskega Nadzornega odbora. V naši občini imamo kar nekaj odborov, v katere delegiramo člane tiste stranke in liste, ki smo se uspele uvrstiti v občinski svet. Poudariti moram, da gre pri teh imenovanjih za popolnoma politično kadrovanje. V teh odborih naj bi imenovani ljudje zastopali mnenja svojih strank, zato je zelo verjetno, da imamo za vsakega predlaganega člana odbora predstavniki nasprotnih strank večje ali manjše pripombe. Vendar v smislu demokracije in pluralizacije delovanja občine tega do sedaj še nikoli nismo komentirali. Tokrat smo bili prvič do sedaj priča, da je ena izmed strank (NSi) komentirala novo imenovanje. Taki komentarji me spominjajo na stare socialistične čase, ko je SZDL odločala, kdo sme za kakšno mesto kandidirati in kdo ne. Ker opisujem to dogajanje si lahko predstavljate, da sem zelo razočaran, da se je takih postopkov poslužila tudi ena izmed pomladnih strank. Vnaprejš-
nje diskreditacije, ki smo jim bili priča, so nekaj, kar naj bi šlo na politično smetišče že pred dvajsetimi leti. Vendar neke stranke mislijo, da imajo pravico kadrovanja v drugih strankah. Mislim, da to ne bo uspelo nikomur. Ce pa bomo začeli vsi po vrsti komentirati politično izbrane člane odborov, nam bog pomagaj.
Druga stvar, o kateri moram nujno pisati pa je predlog NSi, da naj damo zeleno luč za izgradnjo bio plinarne na Korenovi cesti. Predlog sklepa, pod katerega je podpisan poslanec g. Matej Tonin, je predlagal, da bi občina naredila vso dokumentacijo, na osnovi katere bo Občinski svet sprejel odlok o možnosti gradnje. Tu pa seveda nastanejo veliki problemi. Dokumentacija bo po mojem mnenju stala 50 tisočakov v evrih. Predlog sklepa NSi je bil narejen tako, da naj bi ta znesek plačala občina iz svojega proračuna. Za mene je to na meji korupcije, saj ne vidim nobenega razloga, da bi občinski proračun plačeval dobičkonosne gospodarske projekte. Cinično pri tem pa je še to, da je ravno NSi v začetku lanskega leta zahtevala, da se iz občinskega proračuna ne plačuje prostorskih aktov za zasebne namene.
Problem bio plinarne na Kore-novi poti je tudi vsebinski. V lanskem letu, ko sem bil še podžupan, smo imeli sestanek s potencialnim investitorjem. Sklepi tega sestanka so bili popolnoma jasni. Potrebno je narediti strokovno študijo izvedljivosti, iz katere bodo razvidne vse tehnične karakteristike in finančne posledice. Gradivo, ki so ga pripravili v NSi, pa teh podatkov ni imelo in je zato po mojem mnenju popolnoma neprimerno za obravnavo. Še več. Svetnik NSi g. Sekavčnik je zelo natančno opisal, kaj mora vsebovati dokumentacija. Vendar pa je pri tem pozabil, da je sam sopredlagatelj te točke. V dokumentaciji so predlagatelji napisali, kaj vse naj bi se uporabljalo kot gorivo v tej plinarni. Seveda smo v SDS preverili, ali so opisane količine odpadkov sploh na razpolago. Prišli smo do zaključka, da je vse to napisano na pamet, ne da bi se kdor koli pogovarjal z vodilnimi v podjetjih, ki naj bi te odpadke imeli. V gradivu je tudi zapisano, da je podjetniški riziko, če bodo podjetja, ki sedaj proizvajajo za bio plinarno zanimive odpadke (Jata, Fructal, Meso Kamnik), prenehale z delovanjem. Pa to ni res. V naslednjem trenutku bodo lastniki plinarne našli
nekje v Sloveniji podjetja, ki se bodo želela znebiti svojih odpadkov. Na koncu bomo v takem primeru mi tisti, ki bomo nosili ta riziko, saj bomo v našo občino vozili odpadke iz vse Slovenije in si s tem slabšali naše pogoje bivanja.
V SDS podpiramo gradnje bio plinarn. Vedno bolj pa smo prepričani, da naj bio plinarne dela samo tisti, ki ima za to primerne odpadke, ne pa da bo lastnik bio plinarne odpadke pridobival z vseh vetrov. Dejstvo je, da če bo neko podjetje ali kmetija, ki ima primerne odpadke, prenehalo z delovanjem, bo istočasno prenehala z delovanjem tudi bio plinarna. Danes pa ne vemo, kaj bodo investitorji pripeljali v našo občino. Obljubljajo eno, kaj pa bo na koncu pa ne vemo. Tak primer vidimo pri Tisi, ko zaradi ekonomske potrebe lastniki v peč mečejo še marsikaj drugega, kot samo les. Pritožb na ta račun imamo že dovolj in zanima me, kdo v Šmarci, Duplici in Podgorju bi podprl zadevo, ki ne izboljšuje ničesar. Jata ne povzroča več smradu, Fructal in klavnica pa ga tako ali tako nikoli nista povzročala. Opozicija nas je poskušala prepričati, kako je na Korenovi cesti še vedno vse onesnaženo. Prepričajte se sami.
ROBERT KOKOTEC, SDS Kamnik
Volitve so praznik demokracije - tudi v KGZS
V tednu od 21. maja do dneva mladosti, 25. maja, bodo potekale volitve v voljene organe KGZS, z zakonom postavljeno nevladno organizacijo slovenskih kmetov, ki »mora« zastopati interese največjega podjetja, ki je 365 dni v letu odvisno od milosti neba.
Kmetijstvo je znanost, je stroka, je delo ali pa način življenja saj človek, ki ne razume kako seme vzklije, kako se živo bitje rodi, kako zagrmi izza oblakov in iz njih padejo pohlevne kaplje dežja ali pa za vse usodna toča, težko razume odgovornost stanu KGZS.
Potrebujemo KGZS ali ne? Da, potrebujemo jo, ampak po 12 letih si zasluži korenite spremembe in prav volitve so tiste, ki dajo moč za novo življenje, ter svetniki, ki jim je zaupano odločanje tako na nivoju države kot na nivoju regije. Prav žalostno je, da svetniki zadnjega sklica niso razumeli pomena »temelja«, to je Izpostave, ki deluje na območju upravne enote in so le te izključili iz volitev. Za takšno stanje ni kriv predsednik in direktor, temveč Svet KGZS, ki v zadnjih letih ni upravičil svojega dela, zato je čas za nova imena,
za nove ljudi in za nove ideje, za ljudi, ki jim je kmetijstvo osnova za preživetje in ne cilj sive ekonomije ali pa priboljška ob vedno prenizkih pokojninah. Pa še članarino so dvignili iz optimalnih 4% na 4,8% (to je dvig za 20%, namesto da bi jo znižali za prav toliko - na 3,2%).
Težko je razumeti 100.000 nezadovoljnih članov, ki z zborničnim prispevkom živijo proračun KGZS in za to praktično ne dobijo ničesar. V času novega mandata bo potrebno opraviti korenite spremembe, zmanjšati število članov, opraviti poizvedbo in zbornico osnovati na osnovi prostovoljstva predvsem za manjše kmetije, ki imajo tam do 10 ha zemljišč - medtem pa bi morale tudi pravne osebe in sklad kmetijskih zemljišč in gozdov plačati članarino od KD, pa tudi prostovoljni člani bi morali biti deležni vseh bonitet brezplačno - to bi moralo biti vključeno v članarino. Ravno tako je treba jasno in glasno povedati katere so službe, ki so plačane iz denarja davkoplačevalcev (proračuna), in te službe bodo morale delovati v okviru javnih služb - ravno tako pa odpisati sorazmeren znesek članari-
ne za področje gozdarstva, saj se s tem ukvarjajo druge službe in ni potrebno podvajati dela samo zato, da službe obstajajo.
KGZS mora postati servis kmeta na vseh področjih in članska kartica bi morala nuditi posebne ugodnosti. Urediti je potrebno človeka vredno življenje v prostoru, kjer živi trden in pošten klen človeški rod že od nekdaj, urediti sobivanje divjih živali in zveri s kulturnimi domačimi živalmi in urediti pošten odnos z lovci - ne da bodo oni samo jemali, ampak tudi poskrbeli za pravične odškodnine in dobre sanacije škod, ki jih povzročijo divje živali.
Sramota, ki se imenuje denacionalizacija, se mora končati, urediti se morajo lastninska razmerja na področju agrarnih skupnosti (le te zavzemajo skoraj 30% slovenske kulturne krajine) in jim dati svoj pomen - to so običajno mejna območja, po katerih je izredno velik interes sosedov onstran danes navidezne meje.
Vrednost poklica kmet naj se ne bi nihče sramoval, povečati je potrebno moč dopolnilne dejavnosti na kmetiji, omogočiti mladim, da z deli za komunalo in
gojitvenimi deli v gozdovih najdejo svojo socialno varnost in s tem možnost preživetja.
Zmanjšati je potrebno birokracijo in omogočiti vsem, ki jih zanima, računalniško opismenjevanje, s pomočjo ponudnika mobilnega signala doseči, da ima vsaka še tako odročna vas kvaliteten signal in s tem tudi elektronsko povezavo z svetom.
Sodelovanje organizacij na področju podeželja mora biti z roko v roki in ne tako, kot se običajno dogaja: »Ce nisi naš si proti nam«. Izvoljeni se morajo zavedati, da s svojimi deli odgovarjajo svojim delodajalcem - volivcem in le ti jih so dolžni vseskozi seznanjati z novimi dejstvi in dogodki - a tudi nesebično priskočiti na pomoč v trenutku odsotnosti voljenega - mogoče pa se prav v tem trenutku za vse pripravlja odločilno dejanje, ki bo odločalo o življenju na vasi jutri. Izrabite to možnost in oddajte svoj glas, to lahko storite po pošti od ponedeljka, 21. maja, do vključno četrtka,
24.	maja, ali pa na volišču v petek,
25.	maja 2012
JOŽEF ROMŠAK,
predsednik izpostave KGZS Kamnik
v
Župan z opozicijo kontaktira le preko medijev
Kamniška opozicija (LTS -Za Kamnik, NSi, LDS, SNS in SMS-ZE) je zaradi očitnih nezakonitosti in spornih nepravilnosti poslala županu pisni poziv za takojšnjo ustavitev izvajanja Odloka o NUSZ (obvestili smo tudi medije) in pričakovala županov pisni odgovor, kar bi se spodobilo in kakršne so navade v poslovnem svetu. Žal pa kamniški župan Marjan Šarec z opozicijo kontaktira le preko medijev. Njim je poslal odgovor, nam pač ne. Ker do ponedeljka pred sejo občinskega sveta, ko imamo sestanke svetniških skupin, odgovora ni bilo, smo se odločili, da poskušamo razširiti dnevni red 14. seje Občinskega sveta (25. aprila 2012) kljub temu, da je praviloma rok za oddajo gradiva 48 ur pred sejo. Ta rok smo zamudili, toda poslovnik izjemoma omogoča razširitev dnevnega reda s tehtnimi argumenti predlagatelja, ki smo jih imeli in sem jih na seji tudi zagovarjala:
- od župana nismo dobili pisnega odgovora na našo pobudo, da sam uvrsti točko na dnevni red
(zaradi aktualnosti smo to po tihem upali),
-	na prejeta obvestila o odmeri NUSZ je prišlo čez 3000 pritožb
(kar je tretjina gospodinjstev v občini),
-	pri ogledu na terenu in v medijih je bil kršen Zakon o osebnih podatkih,
-	Odlok je v nekaterih točkah nezakonit in glede na vsesplošno krizo finančno nesprejemljiv.
Je to za župana in občinsko upravo zanemarljiv podatek
Seveda je bil naš predlog arogantno zavrnjen. Z aktivnostmi v tej zvezi bomo nadaljevali, sklicali bomo izredno sejo, sprožili ustavni spor. Sprašujem pa se: mar ne bi bila bolj elegantna rešitev za župana in za občane, če bi točko obravnavali ali pa bi predstavnike opozicije (izjemoma) poklical na sestanek, kjer bi lahko pogledali vsa^ dejstva za in proti?
Župan nam očita, da s svojimi dejanji ščitimo neplačnike in tiste, ki so doslej plačevali premalo ali sploh nič in tiste, ki prikrivajo dejansko stanje stavbnih površin,
kar pa odločno zavračamo. Ves čas trdimo, da je NUSZ pomemben vir občinskega proračuna in prav je, da ga plačujemo vsi. Strinjali smo se s posodobitvijo evidenc, dvignili smo roko tudi za 7% zvišanje vrednosti točke (mimogrede - tudi to so na občini za dva odstotka preveč »izračunali«, na kar jih jih je opozoril nekdanji svetnik Danijel Kovačič).
Odlok bi moral biti pripravljen tako, da bi »pil vodo«. Pa ni. Iz predloga Odloka ni bilo in še vedno ni jasno razvidno, kaj pri končni realizaciji pomeni točkovanje, kjer se skriva podražitev. To smo lahko ugotovili šele ob prejemu obvestila. In verjemite, da ne hodimo spat na seje OS (kot nekateri iz koalicije) in ne hodimo zgolj po sejnino. Le odločati ne moremo o ničemer, saj koalicija s svojimi 15 glasovi trdno podpre vsak županov predlog. Bojim se le, da bodo koalicijski svetniki (SDS, SD, DeSUS, SS, ZARES), v kolikor ima kdo kakšen »problem« (sliši se, da nekaterim tudi ni vse po volji), le tega v dogovoru z županom na tiho rešili, za
druge pa ostali neomajni.
V naših opozicijskih prizadevanjih za pravičnejšo odmero imamo v mislih prav vse skupine občanov,
ki menijo, da se jim godi krivica, ne glede na to, ali so lastniki stanovanj (tudi tu so nelogičnosti in nepravilnosti), stanovanjskih hiš, obrtniki, podjetniki, društva, itd., živijo v mestu ali na podeželju, le da nismo vseh naštevali. Pritožbe z vseh strani povedo, da gre za nelogičnosti pri vseh skupinah in tako jih jemljemo, enakovredno.
Na javni razgrnitvi so sicer res bile možne pripombe (a nanje še ni bilo odgovora) in ker jih je bilo preveč, bi občinska uprava morala to upoštevati, a tega ni hotela -nasprotno: podatke je kar se da hitro posredovala na davčno upravo, občane in druge zavezance pa bo po prejetju položnic napotila na dolgo in mukotrpno pot pritožb na DURS. Ce bi odlok takoj »prevetrili«, bi bil do jeseni že lahko v zadovoljstvo obeh strani popravljen, zavezancem poslane položnice, občinski proračun pa bogatejši.
MARINKA MOŠNIK
Kamniški OBČAN
KULTURA - NAŠ POGOVOR
17. maj 2012
7
Portret slikarja Bogdana Potnika
Bogdan Potnik je bil rojen 6. aprila 1927 v Zabukovici pri Celju. Mesec dni pred najinim pogovorom je praznoval častitljivih 85 let. Ob najinem »druženju« sem spoznala, da ima poleg izjemnega talenta tudi velik socialni čut, je izredno srčen in iskren človek ter še vedno ustvarjalen in razmišljujoč. Letom navkljub se mi zdi veliko bolj živ in iskriv kot povprečen dvajsetletnik današnjega časa, ko so se vrednote in prioritete v primerjavi z nekdanjimi časi precej spremenile.
Že v mladosti je bil sila radoveden. Živel je v romantičnem kraju Zabukovica, kjer je večkrat posedal na hribčku za hišo in občudoval prelepo okolico. Rad je tudi opazoval gradnjo cerkva in hiš, oče pa mu je pripovedoval kako je kaj narejeno in tako je spoznal postopke gradnje in zraven slikal. Izredno so ga zanimali tudi mehanizmi, tehnologijo rudarstva je poznal že precej pred srednjo šolo.
Avtoportret (medaljersko delo)
Velike, če ne največje zasluge za njegovo slikarsko pot ima njegova učiteljica iz prvega razreda osnovne šole Potočnikova. Med eno izmed šolskih ur je odšla iz razreda in učencem naročila, naj naslikajo kaj se dogaja, kadar nje ni v razredu. Bogdan je naslikal gibanje (kaos) in takrat je prvič prepoznala njegov izjemen talent. Ves čas šolanja pri njej ga je zelo vzpodbujala, do petega razreda osnovne šole je za šolo risal Glasila in kiparil (npr. divje živali). Učiteljica je res veliko dala na izobraževanje nadarjenega človeka in zato ji je še danes hvaležen.
Dr. Potrata, begunec s Primorske, je druga oseba, ki igra veliko vlogo na Potnikovi poti. Tudi on je prepoznal Bogdanov izjemen talent in občudoval njegove skulpture in figurice ter ga pri tem vzpodbujal. Oba, učiteljica in dr. Potrata, sta mu obljubila sponzorstvo za akademijo, vendar so se stvari obrnile drugače. Prišla je vojna, inteligenca je bila v napoto in izobražena in rodoljubna slovenska družina Potnik je bila izgnana v Srbijo. Tudi
nemški učitelj na meščanski šoli je nek dan vzkliknil v nemškem jeziku: »O moj bog, ti si čudežni deček«, torej je tudi on prepoznal njegovo nadarjenost. V tistem času so ga pedagogi napotili na testiranje za nadarjene ljudi. Ker je bil zelo tehnični tip, je znal s 14 leti narediti detektor na kristal in enocevni radijski aparat, kar je s pridom uporabil na omenjenem testiranju, kjer je narisal načrt za to. Starši so prvič prejeli pisno obvestilo o tem, da je nadarjen. Večkrat med najinim pogovorom poudari, da je za njegov razvoj bistveno pedagoško delo, ki ga je bil deležen, seveda pa tudi življenjske izkušnje, ki jih je doživel.
Ob prijetnem kramljanju sem veliko izvedela o tem, kaj se je dogajalo med drugo svetovno vojno. Druga svetovna vojna na Slovenskem se je začela ravno na njegov štirinajsti rojstni dan, 6. aprila 1941, ob vkorakanju nemške vojske. Izobraževanje nekega naroda je zelo pomembno, da ohrani svojo samobitnost. Za okupacijo je bilo zelo pomembno, da imajo najboljše pedagoge, Nemci so namreč želeli spremembo miselnosti in zavednosti, zato so bili najboljši pedagogi in psihologi prav nemški. Inteligenca nikoli nikjer ni bila dobrodošla, zato se je izvajal izgon duhovnikov, učiteljev, bogatih trgovcev.
Bogdana Potnika še vedno zelo zanima in vznemirja aktualno politično dogajanje. Boli ga, ko gleda kaj se dogaja. Redno šolanje pripravlja človeka na življenje, mu da osnovno izobrazbo po strokovni plati in neko zavest pripadnosti. Ne strinja se z varčevalnimi ukrepi v šolstvu, saj je vzgoja otrok prvobitnega pomena za znanje in zavest nekega naroda. »Šolnike bi morali plačevati več, ne manj«, pravi. Upa in želi si, da bodo ljudje spregledali, da je v poštenem povezovanju moč, da je pomembno ohranjanje kulture in seveda pripadnosti svojemu narodu.
Po študiju na tehniški šoli se je vpisal na akademijo za likovno umetnost, a so ga zavrnili. Ni imel mecena za akademijo. Tisti, ki spremljajo njegovo slikarsko pot, komajda verjamejo, da je bil zares zavrnjen. Pove mi, da so ga ve-
petek, 18. maj
18h ZAKLONIŠČE/drama/Take Shelter/2011, ZDA/ 123 min 20:30h DEŽELI KRVI IN MEDU / vojna drama / In the Land of Blood and Honey / 2011, ZDA/ r: A. Jolie /127 min
sobota, 19. maj
18h V DEŽELI KRVI IN MEDU / vojna drama / In the Land of Blood and
Honey / 2011, ZDA / r: A. Jolie /127 min
20:30h ZAKLONIŠČE / drama / Take Shelter / 2011, ZDA /123 min
ponedeljek, 21. maj
20h PTIČI / triler / The Birds /1963, ZDA / r: Alfred Hitchcock /119 min sreda, 23. maj
18h LORAX/ animirana družinska pustolovščina / Dr. Seuss' The Lorax / 2012, ZDA / r: Chris Renaud, Kyle Balda / 94 min, sinhronizorano, 6+ 20h NAMIŠLJENE UUBEZNI / drama / Les amours imaginaires / 2010, Kanada / r: Xavier Dolan /102 min
ponedeljek, 28. maj
20h ŠE ENO LETO / komična drama / Another Year / 2010, VB /129 min torek, 29. maj
18h LORAX / animirana družinska pustolovščina / Dr. Seuss' The Lorax / 2012, ZDA / r: Chris Renaud, Kyle Balda / 94 min, sinhronizorano, 6+ 20h NAMIŠLJENE UUBEZNI / drama / Les amours imaginaires / 2010, Kanada / r: Xavier Dolan /102 min
sreda, 30. maj
20h VIHARNI VRH / drama / Wuthering Heights/ 2011 / Velika Britanija / r: Andrea Arnold /129 min
Bogdan Potnik pri svojih petinosemdesetih se vedno ustvarja.
čkrat povabili na študij v Beograd, vendar se za to možnost nikoli ni odločil.
Po direktivah oblasti je leta 1948 prišel v službo v kamniški Titan, kjer je delal do upokojitve. Tri leta je poučeval tehnične predmete na industrijski kovinarski šoli Titan, ki jo je tovarna ustanovila z name-
Skulptura na vrtu Potnikovih, ki jo je Bogdan izdelal iz lesa češnje, prijazno pozdravlja mimoidoče.
nom, da bi se vajenci v njej izučili za ključavničarje. Po zaprtju šole se je vrnil nazaj v proizvodnjo. Ob njegovi nedavni obletnici ga je obiskal njegov nekdanji učenec iz industrijske šole, eden najboljših učencev. Čestital mu je za visoko obletnico in se mu zahvalil, ker jih je res veliko naučil. To mu zelo veliko pomeni. »Učil sem jaz njih in oni mene«, večkrat pove Potnik.
Kamnik je umetnika Bogdana Potnika dobesedno navdušil in prevzel, predvsem malograjska kapela in legenda o kamniški Veroniki. Pravi, da se je takrat zaljubil kar trikrat, in sicer v Mali grad, Veroniko Malograjsko in pozneje še v Veroniko Deseniško, ki je igrala v Celjskih grofih in postala njegova žena. Kamnik je postal njegov dom, kjer se je ustalil in si ustvaril družino. Bil je tudi gledališko dejaven, saj je igral v mestnem kamniškem gledališču in bil član igralske družine Titan. V Titanu je bil pobudnik in organizator kulturnega življenja vse do upokojitve. »Včasih je bilo v primerjavi z danes veliko več kulture,« se spominja z nostalgijo.
Z ustvarjanjem je začel že v rani mladosti. Ves svoj prosti čas je posvetil
gled na svet je danost, ki je nima vsak. Tudi področja njegovega dela so zelo raznolika: grafika, akvareli, linorez, olje, tiskanje in oblikovanje bakra, nekaj malega rezbarstva in kiparstva, relief, medaljerstvo...
Dopolnjeval se je pri pokojnem slikarju Sovretu, kjer se je veliko naučil. Njegova vzornika sta pokojni profesor Ljubo Ravnikar, ki je eden najvidnejših slovenskih akvarelistov in slikar Werner Berg s Koroške. Posebno mesto v Potnikovem ustvarjalnem življenju ima tudi slovenski slikar Ferdo Vesel, ceni ga tako po načinu slikanja kot po značaju. Prijateljeval je tudi s Stanetom Dremljem in Vladimirom Štovičkom, kjer je dobil osnovno kiparsko znanje iz medaljerstva.
Sodeloval je na številnih slikarskih kolonijah, razstavah doma in v tujini in za svoja dela prejel veliko priznanj in nagrad. Leta 2005 je prejel tudi zlato priznanje Občine Kamnik za likovni opus, s katerim je obogatil kamniški kulturni prostor. Kot zanimivost mi pove, da se po malem ukvarja tudi s kredo, kar mu je prineslo najvišje priznanje. Kljub vsem nagradam in priznanjem je vse do danes ostal skromen človek. Veseli ga, če s svojimi deli koga razveseli. Je izjemno pozoren človek, nariše sliko, oblikuje čestitko in na ta način vošči slavljencu ob osebnem prazniku ali znancu ob novem letu. Vzame si čas za drobne pozornosti, s katerimi razveseljuje ljudi. Mislim, da mu to veliko pomeni. Med najinim pogovorom je večkrat dobil idejo komu bi lahko katero od slik podaril in s kakšnim namenom. Tudi na njegovem vrtu mimoidoče »pozdravlja« prelepa skulptura, ki je nastala iz češnje, ki je pred tem krasila vrt. »Leta 1948 sem prejel knjižico nemških pesmi in pred nedavnim sem jo podaril nemški družini s štirimi otroki. Naj služijo svojemu namenu, pa čeprav po toliko letih,« mi mimogrede omeni in s tem nehote poudari svojo lepo lastnost.
MESTNI KINO DOMŽALE
se nahaja v Kulturnem domu Franca Bernika, Ljubljanska 61, Domžale INFO / tel. 01 722 50 50 / info@kd-domzale.si / www.kd-domzale.si
ustvarjanju in se kaj kmalu uveljavil kot umetnik samouk. Iz njegove hiše je čudovit pogled na Stari grad in Kamniške planine, kar je velikokrat upodobil na svojih slikah. Gospod Bogdan Potnik zna »pogledati široko«, pravi, da sprejme vse, kar je lepega, pa naj je to ustvaril »bog ali hudič«. Širok po-
Homarjeva hiša; ena prvih slik Bogdana Potnika po prihodu v Kamnik (1949).
Ker mu trenutno vid povzroča manjše težave, mu iz srca želim, da se njegovo najpomembnejše orodje čim prej spravi v ravnovesje, da bo še naprej lahko ustvarjal in s svojimi deli razveseljeval nas in sebe. Srečno, gospod Bogdan Potnik.
Pogovarjala se je MAJA ROŽMAN
Turistično-informacijski center Kamnik
tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si
KOLEDAR
PRIREDITEV
Zavod za turizem in šport v občini Kamnik www.kamnik-tourism.si, 01 831 82 50
Sobota, 19. maj 2012
3. MEDNARODNA REVIJA STARODOBNIKOV »A«
od 7. do 10. ure: Arboretum Volčji Potok od 9. do 13. ure: staro mestno jedro, Kamnik od 13.20 do 16. ure: hipodrom v Komendi od 16.15 naprej: Arboretum Volčji Potok Organizator: Društvo starodobnih vozil Kamnik
Nedelja, 20. maj 2012, od 10. do 21. ure PEROVANJE NA KVADRAT
Pevski in plesni nastopi, ustvarjalne delavnice, športna tekmovanja ter za zaključek ognjeni spektakel. Lokacije: Zikova ulica, Grošanova kmetija, perovska brv, Korenova domačija
Dom kulture Kamnik
www.domkulture.org,
031 775 700 ali 01 839 76 06
Četrtek, 17. maj 2012, ob 9. uri
POSVET RAVNATELJEV OŠ ZA PODROČJE LJUBLJANE, NOVE GORICE, KOPRA, KRANJA IN NOVEGA MESTA
Organizator: Zavod RS za šolstvo Zaključena prireditev
Petek, 18. maj 2012, ob 19. uri
KONCERT PSPD LIRA IN MPZ EGLISAU
Skupni koncert kamniškega in švicarskega pevskega zbora Vstop prost!
Sobota, 19. maj 2012, ob 20. uri
Angleška gledališka skupina ŠCRM Kamnik MAMMA MIA!
Premiera muzikala Razprodano!
Nedelja, 20. maj 2012, ob 17. in 20. uri
Angleška gledališka skupina ŠCRM Kamnik MAMMA MIA!
Prva in druga ponovitev muzikala Vstopnina: 5 eur
Ponedeljek, 21. maj 2012, ob 20. uri
VID VALIČ IN DENIS AVDIČ, UDAR PO MOŠKO!
Večer stand up komedije Organizator: Lions klub Kamnik Vstopnina: 18 eur
Torek, 22. maj 2012, ob 11.15
PREDSTAVA IMPROVIZACIJSKEGA GLEDALIŠČA ZA OŠ MARIJE VERE
Zaključena prireditev
Torek, 22. maj 2012, ob 19.30
Torki v Klubu Kino dom POTOPISNO PREDAVANJE: DUBAJ
Predavateljici: Sabina Lavrič in Petra Čarman Organizator: Študentski klub Kamnik Vstop prost, prostovoljni prispevki dobrodošli.
Četrtek, 24. maj 2012, ob 20. uri
Speaks you English? - večer stand up komedije v angleščini CHRISTIAN STEEL - VELIKA BRITANIJA
Vrhunski britanski komik v Klubu Kino dom Vstop prost, prostovoljni prispevki dobrodošli Priporočamo rezervacijo miz preko: 031 775 700 ali info@domkulture.org
Petek, 25. maj 2012, ob 21. uri Pozdrav iz kotla 7
KONCERT SKUPIN ŽOAMBO ŽOET WORKESTRA IN NAPRAVI MI DETE
Organizator: Mladinski center Kotlovnica Koncert bo potekal pred MC Kotlovnica, vstop prost
Sobota, 26. maj 2012, od 15. ure naprej Pozdrav iz kotla 7
SKATE SESSION, BRAKE DANCE, DELAVNICE ZA MLADE IN KONCERT SKUPINE KRIK!!
Organizator: Mladinski center Kotlovnica
Dogodek bo potekal na parkirišču za Domom kulture Kamnik,
vstop prost!
Sreda, 30. maj 2012, ob 16. uri
JAVNA RAZGRNITEV IN OBRAVNAVA OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
Organizator: Občina Kamnik
Četrtek, 31. maj 2012, ob 18. uri
ZAKLJUČNI KONCERT GLASBENE ŠOLE KAMNIK
Vstop prost!
Krožišča zamenjala kar nekaj semaforiziranih križišč
Krožišče oziroma krožno križišče je križišče z otokom in krožnim smernim voziščem, na katerem teče promet v nasprotni smeri urinega kazalca. Krožišča zamenjujejo običajna križišča, ker imajo kar nekaj prednosti. V primerjavi s klasičnimi križišči je manj kon-fliktmh točk za nastanek prometne nesreče, zaradi otoka na sredini je voznikom onemogočeno, da bi z nezmanjšano hitrostjo prevozili križišče, pretočnost prometa je večja, kar pomeni tudi manj hrupa in emisij plina.
Tudi v Kamniku imamo kar nekaj krožišč. Pridobitev trgovskega centra ob vstopu v Kamnik je »prinesla« tudi novo dvopasovno krožišče (Duplica), ki se je uradno odprlo proti koncu leta 2010 in predstavlja nekakšna »vrata« v mesto Kamnik. Kljub temu, da običajno uporabniki krožišča dobro sprejemamo, krožišče na Duplici ne zadovoljuje pričakovanj. Po mnenju večjega števila voznikov je dvopasovno krožišče s toliko izhodi na tako majhnem prostoru nevarno.
Ob opazovanju prometa v krožišču na Duplici večkrat opazimo, da promet večinoma ne poteka po pravilih. Vozniki velikokrat vozijo po zunanjem pasu, notranjega ne uporabljajo. Glede na to, da so krožišča relativno nova zadeva, pri nas jih poznamo približno 15 let, je verjetno razlog tudi nepoznavanje pravil vožnje v krožiščih. Vozniki, ki so opravili vozniški izpit že veliko pred tem, ko se je pojavilo prvo krožišče, s pravili vožnje v tem primeru niso bili seznanjeni. Kakšna kratka izobraževalna oddaja ali zgibanka na to temo vsekakor ne bi bila odveč in bi marsikomu razjasnila pogled na promet v krožišču. Nemalokrat se zgodi, da voznik čaka, da je prost tako zunanji kot notranji pas in nato obotavljajoče zapelje v krožišče, upajoč, da ga bo prevozil srečno.
Nekaj voznikov smo povprašali po mnenjih in izkušnjah prometa v krožiščih:
Darko se ob omembi krožišč nostalgično spomni na mlada leta, ko je precej potoval in tudi živel v Skandinaviji in Indiji. Pred približno tridesetimi leti je v New Del-hiju prvič videl krožišče in bil prijetno presenečen, da je to najhitrejši pretok prometa skozi križišče cest. Krožišč je bilo tam res zelo veliko, pri nas pa jih še ni bilo. Glede na to, da je v New Delhiju zares veliko prometa in je bilo več kot očitno, da zadeva odlično deluje, je z navdušenjem sprejel dejstvo, da so se krožišča pojavila tudi pri nas. Je pa pomembno, da vozniki poznajo in spoštujejo pravila, ki veljajo za vožnjo v krožišču, pravi. Opaža, da temu velikokrat ni tako in se je tudi sam že večkrat znašel v nevarni situaciji ravno zaradi neupoštevanja pravil vožnje. »Rastline so prijetna popestritev za oko, vendar se vseeno ne sme pretiravati z zasaditvijo. Naj velja pravilo manj je več, kajti več lahko povzroči slab pregled nad situacijo v
Primer pravilne vožnje v krožišču. Voznik, ki zapelje na krožno križišče, katerega vozišče ima dva ali več prometnih pasov, se razvrsti na notranji prometni pas in na ta način omogoči vključitev v promet na križišču tudi drugim voznikom, razen če zapušča križišče na najbližjem izvozu ali mu prometna ureditev ali prometna situacija tega ne dovoljuje.
krožišču, krožišče mora biti zelo pregledno«, je kritičen. Darko poudari tudi zadovoljstvo nad nedavno pridobitvijo krožišč skozi Mengeš. Prej je za enako pot porabil približno deset minut, sedaj pa le tri minute.
Azra v krožiščih vidi veliko prednost, saj so zasnovani tako, da bi promet potekal bolj gladko. Kamniško krožišče pri Hoferju se ji zdi popolnoma zgrešeno, saj ni dobro označeno za ljudi, ki se redko ali prvič peljejo tam. Krožišče je premajhno, v dragi izvoz lahko pelješ skoraj naravnost skozenj (recimo z Duplice proti Domžalam). Moteče se ji zdi tudi to, da se večina voznikov ne koncentrira dovolj, ko se pelje skozi krožišče, ampak »sanjajo«.
Dobro je poznati pravila vožnje v krožiščih!
Zakon o varnosti cestnega prometa narekuje, da mora biti promet na krožnem križišču s prometno signalizacijo urejen tako, da ima voznik na vozišču krožnega križišča prednost pred voznikom, ki se vključuje na to vozišče. Voznik, ki zapelje na krožno križišče, katerega vozišče ima dva ali več prometnih pasov, se razvrsti na notranji prometni pas in na ta način omogoči vključitev v promet na križišču tudi drugim voznikom, razen če zapušča križišče na najbližjem izwzu ali mu prometna ureditev ali prometna situacija tega ne dovoljuje. Pri vključevanju na krožno križišče po smernem vozišču, ki ima dva prometna pasova, se vozilo na desnem prometnem pasu razvrsti na zunanji prometni pas, vozilo na levem prometnem pasu pa na notranji prometni pas, vozišča krožnega križišča. Preden zapusti križišče, se mora voznik razvrstiti na zunanji prometni pas, razen na izvozu, na katerem je s predpisano prometno signalizacijo dovoljeno zavijanje desno tudi z notranjega prometnega pasu. Na izvozu s krožnega križišča, na katerem je dovoljeno zavijanje desno tudi z notranjega prometnega pasu, mora biti zunanji prometni pas namenjen izključno zavijanju desno.
»To si lahko dovoliš mogoče pri večjem rondoju, kot je tomačevski, ne pa pri tako majhnem. Precej naporna je tudi mengeška obvoznica, saj ima preveč krožišč. V primerjavi s črnuško obvoznico je slednja precej »prijaznejša«, eno križišče vmes in »to je to«. Mengeških krožišč se običajno kar izogibam, saj sedaj tudi vožnja čez mesto ni zamudna, ker je občutno manj prometa, kot pred obvoznico«, pravi. Azra je naklonjena ureditvi prometa s krožišči, le da so ustrezno prilagojeni in označeni. »Voznice in vozniki pa bi morali povišati svojo koncentracijo na vožnjo ob vstopu vanj,« poudari.
Matjaž pravi, da »rondoje« obožuje. Najraje se vozi po »rondojih« in je zelo vesel, da so pred nedavnim na ta način uredili tudi gost promet skozi Mengeš, ki je v prometnih konicah povzročal »sive lase« marsikomu na poti v Ljubljano. Tudi v Kamniku jih je vedno več. Opozori edino na »rondo« na kamniški obvoznici, ki je zaradi ograj precej nepregleden. Zanimivo se mu zdi, da se skozi Mengeš veliko voznikov pelje kar po stari trasi, čez semaforje, kot bi se »rondojev« nekako bali. »Se je pa disciplina vožnje po 'rondojih' v zadnjem času zelo popravila«, ugotavlja. Ko so odprli »rondo« pri Hoferju so se vozniki precej »lovili«, sedaj pa niti ne več. Ker se vse več ljudi vozi s kolesom, tudi kot eko alternativa vožnji z avtom, je zelo pomembno, da je ob »rondoju« s kolesarsko potjo poskrbljeno tudi za kolesarje. Opaža, da povsod za kolesarje še ni poskrbljeno, kar predstavlja kolesarju kar veliko oviro, kar se tiče varnosti v prometu.
Tina najprej poudari dejstvo, da je na račun krožišč poleg bolj tekočega prometa tudi veliko manj nesreč. Super se ji zdi mengeška obvoznica, kajti sedaj je precej manj prometa skozi kraj, kar je prijetnejše in varnejše za pešce. Vidi dvojno korist; kot peška ali kolesarka se sedaj lahko mirno pelje skozi kraj, kot voznica pa ne potrebuje več »jeklenih živcev«, da se prebije skozi kolone in semaforje, ker obvoznica zagotavlja tekoč promet tudi ob prometnih konicah. Manjši in večji rondoji se ji zdijo dobra rešitev, dvom izrazi edino pri rondojih s semaforji, kot je tomačevski. Sprašuje se, če je res to najboljša rešitev. »Promet je bil na omenjenem rondoju pred povečanjem bolj tekoč«, pravi. Problem tako velikih krožišč je v prehajanju iz enega na drug pas, nekateri vozniki sploh ne pogledajo niti ne nakazujejo spremembe smeri.
Pogovarjala se je MAJA ROŽMAN
Energetsko varčni Medgeneradjski center Bistrica, v Bomžalah odpira svoja vrata
Družba IMP d.d. iz Ljubljane je v zadnji fazi gradnje Medgeneracijskega centra Bistrica v Domžalah, saj bo v mesecu maju predvidoma pridobljeno uporabno dovoljenje. To je objekt, v katerem bo poleg 82 oskrbovanih stanovanj na 16.150 kvadratnih metrov površine še 69 sob institucionalnega varstva, dnevni varstveni center, center za družbene dejavnosti, lokali z različnimi tržnimi dejavnostmi in 116 parkirnih mest v kletni etaži.
V petek in soboto, 18. in 19. maja, investitor organizira DNEVA ODPRTIH VRAT, ko si bo možno ogledati dokončan objekt in oskrbovana stanovanja. Ogledi se bodo začeli ob 10. uri, posebnih omejitev ni, obvezna pa je predhodna najava na 031/684-849 Vanja Lovšin, 041/733-783 Gregor Gerbec ali 031/647-333 Benita Kovič.
Oskrbovana stanovanja investitor ponuja na trgu in sicer so cene stanovanj od 89.480,00 EUR do 198.240,00 EUR z DDV-jem na enoto. Celotni cenik in vse ostale informacije lahko najdete na www.mgc-bistrica.si.
Po predhodni najavi je možen tudi ogled stanovanj. Za vse dodatne informacije je na voljo predstavnica investitorja IMP, d.d., Vanja Lovšin, 031 684 849, vanja.lovsin @imp.si.
Kamniški OBČAN
ZANIMIVOSTI
17. maj 2012
9
Starodobna vozila bodo zavzela Kamnik, Komendo in Arboretum Volčji Potok
Društvo starodobnih vozil Kamnik bo v soboto, 19. maja, organiziralo 3. mednarodno revijo starodobnikov »A« razreda.
Društvo, ki združuje 50 članov iz vse Slovenije, si je ob ustanovitvi leta 2011 kot glavno nalogo postavilo ohranjanje in razvijanje tehnične kulture na področju avtomobilov in motorjev, kjer so še posebej pomembne predstavitve starodobnih vozil in njihov razvoj široki javnosti, s čimer se krepi pomen varovanja in vzdrževanja rezultatov tehnične kulture.
Najbolj odmevna aktivnost je bil festival predvojnih starodobnih vozil, ki ga je društvo od leta 2005 izvedlo petkrat, vedno v maju. To je bil edini tovrstni festival v Sloveniji, saj so se ga lahko udeležili le povabljeni lastniki starodobnih vozil, pri čemer je bil glavni kriterij starost vozila in njegova ohranjenost. V letu 2010 je ta festival prerasel v mednarodno revijo starodobnikov »A«, to je vozil, izdelanih pred drugo svetovno vojno.
Letošnja tretja revija starodobnikov »A« razreda bo poleg avtomobilov in motorjev slovenskih lastnikov prikazala še vozila članov Deželnega kluba Steiermark Nord iz pobratenega mesta Trofaiach,
Leto dni Qlandie Kamnik
vozila iz Veteran CarCluba Jičin iz češkega mesta Jičin, vozila z Madžarske, iz Italije, Nemčije in letos prvič iz Francije. Med njimi bo nekaj pravih lepotcev »stoletnikov«, torej vozil, katerih rojstna letnica sega daleč nazaj v leta pred 1911.
Na revijo je Občina Kamnik povabila goste in veleposlanike držav udeleženk in seveda tudi veleposlanike drugih držav, ki se vsako leto z veseljem pridružijo temu prijetnemu dogodku. Organizator napoveduje, da se bo prihodnjo soboto dopoldan v Kamniku ter v popoldanskih urah na hipodromu v Komendi in v Arboretumu Volčji Potok na ogled postavilo 70 kovinskih lepotcev izpred druge svetovne vojne.
VERA MEJA»
19. maja bo natanko leto dni, odkar je vrata kupcem in obiskovalcem odprla Qlandia Kamnik kot največje nakupovalno središče v naši regiji, ki obsega 13.100 kvadratnih metrov prodajnih površin, zagotovljenih je 382 pokritih parkirišč pod objektom in 25 zunanjih parkirišč. Qlandia Kamnik je zrasla na nekdanji Stolovi deponiji lesa v rekordnih desetih mesecih in povsem spremenila podobo južnega dela Kamnika. Prebivalci kamniške, komendske in domžalske občine so nakupovalni center lepo sprejeli,
kot pravijo, center zagotavlja široko ponudbo izdelkov številnih blagovnih znamk in se po nakupih ni potrebno odpravljati več v Ljubljano ali Kranj in še kam dlje. Kot smo izvedeli, je Qlandio Kamnik v prvem letu obiskovalo preko 1,6 milijona obiskovalcev.
Center v 34 trgovinah in lokalih prebivalcem Kamnika in širše okolice ponuja širok izbor kakovostnih artiklov in storitev iz različnih programov - dom, tekstil, obutev, živila in drugo ... Pod streho Qlandie Kamnik domujejo
Hipermarket Spar kot največji ponudnik v Qlandii Kamnik, trgovine Hervis, Müller, Deichmann, Charles Vögele, Bags & More, C&A, H&M, Sanolabor, dm - drogeriemarkt, Mass, New Yorker, Skinny, Intima, Pikapolonica, Witboy, Takko, Polzela, Moj dom, Mana, Zlatarna Celje, Učila, knjigarna Felix, Studio moderna, Slowatch, tehnični trgovini Pal Media in Tv raj, Optika Aleksandra in še nekatere. Bančno ponudbo zagotavlja Gorenjska banka, tu so še cvetličarna, trgovina za male živali, frizer, kavarne in
VABLJENI NA
SLASTNE
PALAČINKE
V TRGOVINO TOP SHOP,
Qlandia Kamnik,
v soboto 19.5.2012 od 10. ure dalje.
DOPOLDANSKO DOGAJANJE 10.00 glasbena skupina SRČEV AS 10.30 nastop otrok vrtca DUPLICA 11.00 R0JSTN0DNEVNA TORTA 11.30 nastop pevke MAJE 0DERLAP 10.00 - 12.30 nagradna igra KOLO SREČE, animacija za otroke s TEATROM CIZAM0, zajček SPARKY in ustvarjalna delavnica za otroke
Sobotno povabilhlnaikav-ol
Vas v soboto spet čaka cel niz opravkov? Ce bo med njimi tudi obisk naše poslovalnice, vas bomo pocrkljali s svežo kavo, ki si jo boste na naš račun privoščili v slaščičarni Mala terasa. Poslovalnica Kamnik - Qlandia, vsako soboto v maju.
Dobrodošli med 8.00 in 12.30 uro.
pizzerija, tako, da je center postal tudi mesto za srečevanja in prijetna druženja.
Veriga nakupovalnih centrov pod blagovno znamko Qlandia je rezultat uspešnega prodora skupine Hypo Leasing na poslovno področje upravljanja z nepremičninami t.i. real estate management. Skupina z nakupom ali izgradnjo postaja lastnik manjših in večjih nakupovalnih centrov po vsej Sloveniji z namenom oddajanja poslovnih prostorov v najem. Za nakupovalna središča v lasti skupine Hypo Leasing je bilo zasnovano in zaščiteno ime Qlandia »dežela nakupov«, kar izhaja iz Q = kakovost, količina in LANDIA = dežela.
Kot pravijo v skupini Hypo Leasing, to soboto Qlandia Kamnik praznuje prvi rojstni dan skupaj s svojimi obiskovalci, za katere so pripravili obilo zabavnih dogodkov, številne akcije ter rojstnodnevno kolo sreče. Trgovci pa so pripravili prav posebne akcije in ugodnosti. Tako bo to soboto, 19. maja, v Qlandii Kamnik še posebej živahno in veselo!
Kava na naš račun.
Vsako soboto v maju. Vabljeni!
QLANDIA
www.qlandia.si
POPOLDANSKO DOGAJANJE 15.00 godba Stranje in Kamniške mažoretke 16.00 ansambel MLADI UPI 17.00 in 19.00 pevka MANCA ŠPIK 18.00 R0JSTN0DNEVNA TORTA 16.00 do 19.00 nagradna igra KOLO SREČE, klovn ŽARE, zajček SPARKY in ustvarjalna delavnica za otroke
www.gbkr.si
Gorenjska ^ Banka
l/se, kar šteje.
10 17. maj 2012	IZ DRUŠTEV IN STRANK	Kamniški OBČAN
Društvo upokojencev Kamnik
Pestre dejavnosti privabljajo v članstvo in vključevanje v aktivnosti
Ob zaključku mandatnega obdobja Društva upokojencev Kamnik so se delegati, izvoljeni na delnih občnih zborih v krajevnih skupnostih, 28. marca sešli na letni Skupščini društva, ki je potekala »Pri Repniku« na Vrhpolju.
Bogata dejavnost društva privablja upokojence ne le k članstvu, ampak tudi k neposrednemu vključevanju v aktivnosti. Več kot tri tisoč člansko društvo, ki je največje v občini in med največjimi v državi, je tesno povezano z življenjem občine in tudi širše.
V tem obdobju sta PEVSKI ZBOR in FOLKLORNA SKUPINA doživela že 15-letnico marljivega in nadvse uspešnega delovanja, ljudske pevke PREDICE delujejo že polnih 10 let. Zelo uspešna je humanitarna dejavnost, rekreativno-športne aktivnosti, izletnistvo, počitnikovanje in vrsta drugih, kamor sodi tudi projekt »starejši za starejše«, ki vključuje starejše nad 69 let ne glede na članstvo v društvu.
V uvodnem delu Skupščine je Miha Prosen, vodja šport-no-rekreativne sekcije, predstavil oblike razvejanih športnih disciplin in ob zaključku skupaj s predsednikom društva Vinkom Polakom sta podelila številna priznanja za dosežene rezultate. Skupščino je pozdravil tudi župan Marjan Šareč in poudaril pomen in vlogo društva upokojencev. Janez Sušnik, predsednik Pokrajinske zveze upokojencev in predstavnik ZDUS-a, je govoril o dobrem medsebojnem sodelovanju, posebna pisna priznanja ZDUS-a pa je podelil predsedniku društva Vinku Polaku, Mariji Merčun in Jožetu Jagodicu. Za delo prostovoljcev, prostovoljk in za humanitarno dejavnost, ki jo vodi in usmerja Marjana Berlec, je podelil posebna priznanja 30 prizadevnim prostovoljkam. Za dolgoletno delo v društvu so najvišja priznanja ZDUS - VELIKO PLAKETO prejeli Jože Kalan, Franci Poljans-ek in Karla Urh.
Skupščine se je udeležilo tudi veliko povabljenih gostov iz sosednjih društev upokojencev in sicer:
10 LET LJUDSKIH PEVK PREDIC
Za dolgoletno delo v društvu so najvišja priznanja ZDUS-VELIKO PLAKETO prejeli Jože Kalan, Karla Urh in Franci Poljanšek.
Posebna pisna priznanja ZDUS-a za aktivno delo so prejeli predsednik društva Vinko Polak, Marija Merčun in Jože Jagodic.
GLASBENA SOLA KAMNIK
Kajuhova pot 11, Kamnik
VPIS UČENCEV ZA ŠOLSKO LETO 2012/13
Vpis učencev brez sprejemnega preizkusa
PLES. PRIPRAVNICA	otroci stari 6-11 let
PRED. GLAS. VZGOJA	rojeni leta 2007
GLAS. PRIPRAVNICA	rojeni leta 2006
Vpis učencev s sprejemnim preizkusom	
	
INSTRUMENT	Priporočena starost za vpis k instrumentu
VIOLONČELO*	od 7 do 9 let
VIOLINA*	od 7 do 9 let
VIOLA*	od 11 do 13 let
TUBA*	od 11 do 18 let
TROBENTA*	od 9 do 11 let
TOLKALA*	od 9 do18 let
SAKSOFON	od 10 do 12 let
ROG*	od 9 do 11 let
POZAVNA*	od 9 do 18 let
PETJE	od 17 do 24 let
ORGLE	do 18 let
OBOA*	od 10 do 12 let
KLJUNASTA FLAVTA	od 7 do 9 let
KLAVIR	od 7 do 9 let
KLARINET*	od 10 do 12 let
KITARA	od 8 do 10 let
HARMONIKA	od 7 do 9 let
FLAVTA	od 10 do 12 let
DIATONIČNA HARMONIKA	od 9 do 11 let
CITRE	od 9 do 11 let
Prednost pri vpisu imajo orkestrski instrumenti*.
Ravnatelj šole lahko odobri vpis tudi izven obsega navedenih starosti, glede na nadarjenost in prosta vpisna mesta.
• Sprejemni preizkusi bodo potekali v prostorih Glasbene šole Kamnik in sicer
za trobila in godala v petek, 25. maja 2012, od 17.00 do 19.00 za petje v petek, 25. maja 2012, od 18. 00 do 20.00 za pihala, brenkala, instrumenti s tipkami in tolkala v soboto, 26. 5. 2012 od 9.00-12.00.
O rezultatih sprejemnih izpitov in terminih za vpis
boste obveščeni do 10. junija 2012.
Ravnateljstvo Glasbene šole Kamnik
Že polnih 10 let aktivno in uspešno delujejo kamniške Ljudske pevke »Predice«. S svojimi nastopi v okviru DU Kamnik razveseljujejo ljubitelje narodnih in ponarodelih pesmi, iz pozabe pa obujajo mnogo starejših pesmi.
Jubilej so proslavile s koncertnim večerom v Domu Kulture v Kamniku 24. marca. V začetni sestavi in ob njihovem prvem nastopu 8. junija 2002 so sodelovale pevke: Angelca Jagodic, ki je že vseh 10 let iniciatorka in organizatorka skupine, pevke Ana Kuret, Marta Vrhovnik, Joži Belcijan in Tončka Nahtigal. Tekom let se je sestav delno spreminjal. Na slavju ob 10-letnici pa so sodelovale: Angelca Jagodic, Ana Kuret, Fani Klemenc, Nežika Dro-venik, Jelica Slavič, Štefka Cerar in Metka Vodlan.
Poleg Predic so v programu
sodelovali: harmonikar Jože Jagodic, ki Predice spremlja že vse od prvih korakov pred desetimi leti. otroška folklorna skupina Šmartno v Tuhinju, pevski duet Ana Plahutnik in Štefka Cerar, citrar Tomaž Plahutnik, sekcija ljudskih pevcev kulturnega društva Bukovci, godec Matej Slapar iz Srednje
vasi, ljudski pevci REBER-Vinska gora, ljudski godci Veseljaki: Jože, Angelca in Jelko.
Ljudske pevke »PREDICE« so poznane širokemu krogu poslušalcev, saj imajo letno okrog 40 nastopov. Redno sodelujejo pri prireditvah v DU, Budnarjevi hiši in Dnevih narodnih noš v Kamni-
ku. Sodelovale so po vsej Sloveniji, zapele Slovencem iz Koroške, na Madžarskem v Furlaniji in drugih krajih.
Jubilejni večer je bil toplo in z navdušenjem sprejet, z željo, da bi se na podobnih prireditvah še velikokrat srečali.
STANE SIMŠIČ
POSVET ČLANIC GASILK REGIJE LJUBLJANA III V TUNJICAH
Gasilke so se srečale v Tunjicah
Mengeš, Motnik-Spitalič, Šenčur, Vir, Trzin, Radomlje, Moravče, Cerklje, Domžale, Komenda in še nekateri drugi.
Skupščina je po obširnejši razpravi izvolila nove društvene organe, ki bodo vodili društvo v naslednjem 4-letnem obdobju. Za predsednika društva je bil ponovno soglasno izvoljen Vinko Polak, za podpredsednika pa sta bila izvoljena Miha Prosen in Franc Svetelj. Nadzorni odbor bo v prihodnje še naprej vodil Peter Plevel, častno razsodišče pa Jože Kalan. Izvoljen je bil tudi Upravni odbor
društva.	.
STANE SIMSIC
V petek, 20. aprila, so se v PGD Tunjice na posvetu članic gasilk regije Ljubljana III zbrale članice iz GZ Kamnik, GZ Moravče, GZ Domžale, GZ Lukovica, GZ Litija, GZ Šmartno pri Litiji in GZ Mengeš.
Po uvodni dobrodošlici in pozdravih, ki jih je vsem zbranim namenila predstavnica gostiteljic in predsednica komisije za članice PGD Tunjice Vera Romšak, se je posvet nadaljeval z obiskom Naravnega zdravilnega gaja Tunjice. Članice so se razdelile v manjše skupine in obiskale vseh devet energijskih centrov, katere v idilični naravi ponuja gaj za sprostitev, zdravje in energijo. Nato so si ogledale razstavo najstarejših fosilov morskih konjičkov na svetu in drugih fosilov.
Drugi del posveta je bil izobraževalne narave, seveda z gasilsko tematiko. Poveljnik regije Ljubljana III Jože Oblak je pripravil predavanje z naslovom Fotovoltaika (požari sončnih elektrarn). Gasilke so z zanimanjem prisluhnile ak-
tualni temi, saj postajajo sončne elektrarne okoli nas zelo pogost pojav, z njimi pa seveda tudi nevarnosti oziroma možnosti za nastanek požara. Zato je seznanjenost o tovrstnih zadevah za članice, ki bodo svoja znanja prenesla v gasilska društva, zelo dobrodošla.
Prisotne je pozdravila predstavnica Sveta članic Gasilske zveze Slovenije in predsednica Sveta članic Zasavske regije Magda Klopčič. Izrazila je zadovoljstvo nad dejavnostjo članic ter jih pozvala naj bodo še naprej uspešne pri svojem delu v gasilskih organizacijah.
O aktivnostih članic regije Ljubljana III je spregovorila predsednica Sveta članic regije Ljubljana III Vladimira Bučevec, ki je
poleg pregleda preteklega dela gasilk podala še nekaj statističnih podatkov o članicah. Izrazila je zadovoljstvo, da je bil odziv na
Vse zbrane je spomnila, da bo komisija za članice GZ Kamnik 7. julija za članice gasilke iz vse Slovenije organizirala pohod po Koželjevi poti. Posebej se je zahvalila organizatorjem posveta -PGD Tunjice z Vero Romšak na čelu. Članice PGD Tunjice pa so poskrbele tudi za okusno enolonč-
Gasilke pred Zdravilnim gajem v Tunjicah.
tokratni posvet zelo dober ter vse skupaj povabila k nadaljnjemu delu tako v društvih, kot k vključevanju v dejavnosti članic na nivoju gasilskih zvez in regije.
nico in sladke dobrote. Članice so si izmenjale marsikatero gasilsko izkušnjo in idejo. Nenazadnje je bila to priložnost, da je bilo koristno združeno s prijetnim.
Obisk Evropskega parlamenta v Bruslju
Na povabilo evroposlanke mag. Mojce Kleva smo člani in članice ter simpatizerji Socialni demokrati 11. aprila obiskali Bruselj, ki je eden od treh sedežev Evropskega parlamenta. Danes Evropski parlament šteje 736 poslank in poslancev, ki predstavljajo 500 milijonov državljanov Evropske unije. Število sedežev, ki pripadajo določeni državi, je odvisno od njenega števila prebivalcev. Slovenija ima štiri poslanke in štiri poslance. Kar 60% osebja Evropskega parlamenta predstavljajo ženske, medtem, ko je delež evropskih poslank okrog 30%.

Mag. Mojca Kleva, evroposlanka
Pravica vsakega poslanca je, da prebira parlamentarne dokumente, posluša razprave in razpravlja v svojem lastnem jeziku. Kar 23 jezikov je uradnih, tolmačenje pa je urejeno za vse jezike. Poslanki mag. Mojca Kleva in Tanja Fajon delujeta v drugi, politično najmočnejši in s 184 sedeži veliki poslanski skupini socialistov in demokratov, ki jo sestavljajo nacionalne delegacije vseh držav članic EU.
Naslednji dan smo obiskali najmlajšo evropsko institucijo Odbor regij, ki je politična skupščina, šte-
je 344 članov in prav tako nadomestnih članov in 27 nacionalnih delegacij. Slovenijo zastopa 7 delegatov iz lokalnih in regionalnih območij, ki izražajo stališča iz teh sredin. Odbor regij daje pobude Parlamentu in Svetu Evrope, ki odločata o vseh aktualnih področjih: zaposlovanje, ekonomija, sociala
in zdravstvo....Pred odhodom proti
domu smo si ogledali znamenitosti mesta, predvsem pa stari del mesta ter življenje v njem.
Morda še ena zanimivost - delovanje Evropskega parlamenta stane vsakega državljana Evropske unije manj kot 3 evre na leto.
Milena Petrič, članica SD Kamnik
Sodelovanje med šolo in starši je lahko zelo poučna izkušnja
Učenci 3A OŠ Frana Albrehta v okviru predmeta spoznavanje okolja spoznavajo različne poklice. Najbolj zanimivo je, če poklic predstavi kater od staršev ali starih staršev. Nekaj staršev se je opogumilo in jim prišlo svoj poklic predstaviti v šolo. Dedek enega izmed učencev pa je ves razred povabil, da ga obiščejo kar v njegovi delavnici, kjer uokvi-rja slike. Učenci so se do delavnice Letvica na Glavnem trgu odpravili kar peš. S seboj so prinesli sliko na platnu in opazovali celoten proces uokvirjanja. Mojster Gojko Kenda jim je uokviril še skupinsko sliko, ki so jo ponosno odnesli v razred, kjer bo visela na steni in jih spominjala na ta dogodek. Učenci so bili nad obiskom navdušeni in mojstru v zahvalo zapeli pesmico. Vsi so se strinjali, da ga z veseljem še kdaj obiščejo.
Kamniški občan
KULTURA
17. maj 2012 11
250. obletnica blagoslovitve temeljnega kamna cerkve sv. Ane v Tunjicah
Cerkev sv. Ane v Tunjicah, ba-	jubilej - minilo je natanko 250
ročna lepotica na vrhu maloko-	let, odkar je nekdanji komend-
mu poznanega Bukovega griča, je	ski župnik Peter Pavel Glavar na
2. maja praznovala prav poseben	svoj 41. rojstni dan blagoslovil
Slovesen sprevod pred cerkvijo sv. Ane v Tunjicah - krajanke v narodnih nošah in duhovniki skupaj z ministranti.
ti II
Nekdanji tunjiški duhovniki Marijan Arhar, Ivan Trnovec in Pavle Juhant (z leve proti desni).
\ wm I
vogelni, temeljni kamen za novo cerkev. Na njenem mestu je do tedaj stala manjša gotska cerkev, ki se v Seznamu cerkvenih dragocenosti omenja že leta 1526. Zanjo si je Glavar v petdesetih letih 18. stoletja prizadeval pridobiti naziv romarske poti, ki je zaslovela predvsem po pridobitvi relikvije sv. Ane leta 1752, še danes ohranjene v relikviariju z obliko monstrance. Cerkvica je kmalu postala premajhna za številne romarje, zato se je Glavar odločil zgraditi večjo in veličastnejšo, v kateri je še danes ohranjen del opreme stare gotske stavbe. Na stranskem Križevem oltarju je ohranjen Križani, nad spovedm-co pod koroni visi Metzingerjeva slika sv. Izidorja, v župmšču pa je shranjen že omenjeni relikviarij z relikvijo sv. Aie.
Novo stavbo je Glavar naročil zgraditi po vzoru cerkve sv. Neže v Rimu, vendar se je arhitekt Lovrenc Prager zgledoval po Hildebrandtovi cerkvi sv. Petra Lucasa na Dunaju. Cerkev leta 1766, ko je Peter Pavel Glavar zapustil Komendo in se preselil na gospostvo Lanšprež, še ni bila povsem končana. Glavni oltar je bil dokončan šele leta 1782, na binkoštm torek leta 1796 pa so v slovesni procesiji iz Komende v Tunjice prinesli relikvije sv. Peregrine, ki so še danes shranjene pod glavnim oltarjem.
Tekom 250 let zgodovina tunjiški cerkvi marsikdaj ni prizanesla. Zanjo je bila kar dvakrat usodna velika noč - leta 1895 je bila poškodovana v Ljubljanskem potresu, leta 1929 pa je v požaru pogorelo celotno ostrešje. Farani so tedaj uspeli rešiti notranjost cerkve in zvonove, med
njimi tudi največjega iz leta 1864. Zadnja temeljita obnova pročelja se je zgodila leta 1997, ko je v Tunjicah še služboval duhovnik Pavle Juhant, preteklo leto pa so v cerkvi pod klopmi napeljali cevovode za ogrevanje prostora s plinom in prvič tudi peskali vse štiri zvonove.
V počastitev spomina na blagoslov temeljnega kamna so se v cerkvi sv. Ane odvijale slovesnosti, ki so se pričele že 1. maja, ko sta Kulturno društvo dr. Franceta Steleta in mešani cerkveni pevski zbor v režiji Dominika Krta vodila slavnostno akademijo v besedi, glasbi in sliki. Zbranim so nastopajoči predstavili krajšo zgodovino današnje cerkve kot tudi gotske stavbe pred njo, hkrati pa se dotaknili življenja ljudi, povezanega s preteklimi dogodki. Naslednji dan je ob deseti uri sledila slovesna sveta maša, katero je daroval nadškof in metropolit dr. Anton Stres, ki je v pridigi poudaril pomembnost božjega
Slovesnosti v lepo okrašeni cerkvi sv Ane so sepoleg krajanov udeležili tudi gostje, med njimi župan občine Kamnik Marjan Šarec, predsednik sveta KS Tunjice Anton Šuštar, direktor občinske uprave mag. Ivan Kenda, načelnik upravne enote Mihael Novak in poslanec Državnega zbora mag. Matej Tonin.
hrama in zapuščino, ki so nam jo zapustili pretekli rodovi ter poudaril, da moramo v prihodnosti zanjo skrbeti tudi mi. Po zahvalnem govoru tunjiškega župnika Jožefa Razingerja je urednica Milena Erbežnik Klanšek predstavila knjigo z naslovom Baročna lepotica na Bukovem griču: sv. Ana v Tunjicah skozi 250 let, ki jo je napisala skupaj s sodelavci.
Svete maše se je udeležilo veliko tujih in domačih vernikov,
r
>
Sveto mašo v Tunjicah je daroval nadškof in metropolit dr. Anton Stres.
i
Zahvalni nagovor tunjiškega župnika Jožefa Razingerja.
ki so poskrbeli za prijeten potek slovesnosti. Cerkev so farani okrasili s cvetjem in spletenimi bršljanovimi venci, postavili so mlaje in pred glavnim vhodom izobesili napis DEO GRATIAS -BOGU HVALA. Gospodinje so po končani maši pripravile okusno pogostitev z domačim pecivom, v župnišču pa kosilo za vse duhovnike, organizatorje in goste. Med njimi so slovesnosti prisostvovali župan občine Kamnik Marjan Šarec, direktor občinske uprave mag. Ivan Kenda, načelnik upravne enote Mihael Novak in poslanec Državnega zbora mag. Matej Tonin ter duhovniki, ki so v Tunjicah službovali pred današnjim dušnim pastirjem, Jožefom Razingerjem - Marijan Arhar, Ivan Trnovec in Pavle Juhant. Dogodka sta se udeležila tudi zadnja tunjiška duhovnika (skupno je v Tunjicah božjo službo opravljalo enajst duhovnikom) Štefan Stele in lanskoletni novomašnik Jure Koželj.
Besedilo in fotografije: Barbara KlanSek
Dobrodelni koncert v Šmarci
Kulturni dom v Šmarci postaja vse bolj družabno in prepoznavno kulturno središče, zato so ga organizatorji izbrali za izvedbo dobrodelnega koncerta. Kljub zgodnji večerni uri in dejstvu, da je bil naslednji dan delovni, je bila dvorana v sredo, 18. aprila, napolnjena do zadnjega kotička. Nastopajoči so se odpovedali honorarjem z namenom zbiranja prostovoljnih prispevkov za potrebe sedmih učencev 3. in 4. razreda osnovne šole Zavoda CIRIUS Kamnik.
Večer je odprla Klapa Mali grad in s pesmimi dalmatinskega melosa ogrela publiko, ki je s ploskanjem dodajala takt. Nato je oder prepustila organizatorju koncerta Komornemu pevskemu zboru Šutna, ki tovrstne dogodke organizira že nekaj let, vedno z namenom zbiranja sredstev za učenje otrok s posebnimi potrebami v naravnem okolju, saj bi jim bilo sicer le-to predstavljeno le preko slik in računalnika. Zbor je pod vodstvom Primoža Leskovca izvedel tri slovenske narodne: Druml'co, prekmursko Ne Ouri, ne sejaj, jn rezijansko Čiči Nana Maričica. Še preden so člani zbora odšli z odra je nanj privihral igralec Konrad Pi-žorn - Kondi, ki je na hudomušen način povezoval prireditev. S koncertom so nadaljevali
Dejan poje Cist' nor; v ozadju donira-na slika Marjana Novaka - Škatle.
učenci Zavoda CIRIUS Kamnik ter mentorja Mateja Griljc in Miran Antonin. Skupina z zanimivim imenom Dost' dob'r geng je suvereno izvedla nekaj znanih skladb, med njimi tudi Kreslinovo Eno pesem. Navdušenje v dvorani je bilo na vrhuncu, ko se je skupini in pevcu Mihu pridružil še Dejan in imenitno izvedel pesem Sokolov, Čist nor.
Oder so potem zasedli otroci, za katere bo porabljen denar, zbran na koncertu. S pesmijo Ah, kako so grdi z mano, ob spremljavi mentorja Mirana na kitari, so se zahvalili vsem prisotnim za prispevke, nastopajočim pa za njihovo petje
in igranje. Med slednjimi se je z igranjem diatonične harmonike imenitno izkazal Tine Štrajhar.
Seveda pa je vrhunec večera predstavljal nastop legende slovenske glasbe Andreja Šifrerja. Andrej je povedal, da je ta dan zanj čisto poseben. Poseben, ker nastopa na tem koncertu in tudi, ker je prejšnji dan dobil vnukinjo Frido. Njegov sin Martin je poznan skoraj vsakemu Slovencu, saj njegovo ime nastopa v pesmi, ki jo po skoraj 30. letih še vedno prepeva staro in mlado. Seveda je novo pečeni dedek požel velik aplavz, nadaljeval pa s svojimi nekoliko novejšimi pesmimi, med njimi z Ja-rčevo hruško. Navdušeno publiko je za konec razveselil s skoraj že ponarodelo Za prijatelje, s katero je zmagal na Slovenski popevki leta 1998. Poslušalci v dvorani so se objeli in si tako še bolj vtisnili v spomin, da je dober prijatelj največ, kar človek lahko ima. Ob koncu je pozdravil tudi gostji, ki sta na koncert prišli med nekajdnevnim bivanjem v Sloveniji. Lyn Westcott je predstojnica na oddelku za delovno terapijo na Univerzi v Plymouthu v Angliji, Rosi Raine pa profesorica
na istem oddelku. V pogovoru po koncertu nista mogli skriti navdušenja, da v Sloveniji organiziramo tako dobre dobrodelne prireditve. Predvsem pa sta bili navdušeni nad večglasnim petjem brez glasbene spremljave.
Za zaključek je Kondi napovedal licitacijo slike, olje na platnu, ki jo je prispeval Marjan Novak - Škatla. Naslikal je pejsaž Malega gradu, s katerim si bo dom okrasil obiskovalec iz Šmarce.
Koncert se je zaključil z zahvalo prisotnim za prostovoljne prispevke, nastopajočim za njihovo darilo po-
slušalcem in otrokom ter z vabilom na kakšnega od naslednjih dobrodelnih koncertov, ki ga bo Komorni zbor Šutna zagotovo še organiziral in s tem nadaljeval tradicijo, da poleg svoje redne dejavnosti poskrbi tudi za dobrodelnost.
Pripis:
V primeru, da se prireditve niste mogli udeležiti, bi pa radi sodelovali pri zbiranju sredstev za sedem otrok, se lahko obrnete na tajništvo Zavoda CIRIUS Kamnik in se dogovorite za donacijo. Otroci odidejo v šolo v naravi 4. junija.
KPZ Šutna
Organizatorji koncerta Komorni pevski zbor Šutna.
Odmev uspešno na tekmovanju Naša pesem
V mesecu aprilu je potekalo tradicionalno državno tekmovanje slovenskih pevskih zborov Naša pesem 2012 v Mariboru. MePZ Odmev smo sodelovali že četrtič in osvojili 87,7 točke, kar je pomenilo, da smo zabeležili največji uspeh našega zbora v 30-letnem delovanju.
Na državno tekmovanje smo se pevke in pevci Odmeva uvrstili direktno, po prepričljivi zmagi na območni reviji gorenjskih pevskih zborov v Škofji Loki. Ta izvrsten rezultat potrjuje, da je naša jubilejna sezona tudi najuspešnejša doslej.
Žirijo in gledalce tekmovanja Naša pesem 2012 smo navdušili s sproščenim in dovršenim nastopom, brezhibno intonacijo in živahno energijo. Zborovodkinja Ana Smrtnik se z nami neumorno trudi in tudi zato jo imamo vedno raje. Dobro nas pozna in vedno najde pot, ki se izkaže za preudarno in učinkovito. Tudi ostali zborovodje jo vedno bolj
Mariboru. Zahvaljujemo se jim tudi za izredno gostoljubje.
Ponovno se je potrdilo, da se ljubiteljska kultura dela s srcem
in cveti ter bo še naprej. Slovenska zborovska dejavnost sodi v sam svetovni vrh, MePZ Odmev pa med najboljše pevske zbore. To smo dokazali tudi z izrednim uspehom v Riminiju v Italiji, kjer
smo z zlato plaketo in uvrstitvijo v Grand prix dosegli zgodovinski uspeh. Naše delo se nadaljuje, sezone zaenkrat še ni konec, saj nas to soboto čaka še koncert v Avstriji. Letos pa beležimo še en
prav poseben rekord. V zakonski stan stopa kar pet naših pevcev, tako da se za prihodnost lepega petja ni treba bati.
MARINA KOŽELJ
cenijo, ker zna iz nas izvabiti maksimum, kljub dejstvu, da zbor sestavljamo samo ljubiteljski pevci, ki nam je petje hobi.
Na naši pesmi 2012 je zmagal zbor Megaron pod vodstvom priznanega skladatelja Damjana Močnika, za najboljšo dirigentko pa so strogi žirantje izbrali Heleno Fojkar Zupančič, ki vodi zbor sv. Nikolaja iz Litije. Ta zbor je bil nekako tudi moralni zmagovalec prireditve in je bil v zakulisju tudi najbolj pohvaljen. S tem zborom smo se srečali tudi na gostovanju v Litiji, kjer smo se udeležili koncerta, ki so ga pripravili kot nekakšno generalko pred tekmovanjem v
ZAKLJUČEK 3. ZIMSKE LIGE SV. PRIMOŽ NAD KAMNIKOM
V	soboto, 10. marca, se je na Sv. Primožu s podelitvijo nagrad in diplom uspešno končala že tretja Zimska liga Sv. Primož nad Kamnikom. Zaradi številčne udeležbe in rojstva hčerke Hane nama je pri urejanju rezultatov priskočil na pomoč Igor Alpner.
V	sezoni 2011/12 se je lige udeležilo kar 157 udeležencev, naziv ligaš pa si je prisvojilo 55 ljubiteljev teka, ki so naredili vsaj deset od petnajstih vzponov, in sicer 7 otrok v kategoriji do 15 let, 15 žensk in kar 33 moških.
Pri otrocih si je prvo mesto prislužil Nejc Uršič (24:17), drugo mesto Matevž Škrtič (25:36) in tretje Karmen Orehek (25:38). Pri ženskah je slavila Barbara Galjot (24:38), drugo mesto je pripadalo Tinkari Šerkezi (26:31), tretje pa Fani Alpner (27:40). Gregor Mlakar (18:45) je bil najboljši med moškimi udeleženci, drugo mesto si je priboril dvakratni zmagovalec lige Lado Kveder (19:42), tretji pa je bil Martin Vodlan (20:40). Rezultati
so povprečni časi desetih najboljših vzponov.
Rekorder proge Sebastjan Zamik (17:11) je bil letos bogatejši za 100 €, ki jih je podaril mizar Darko Golob. Pri ženskah je Barbara Galjot postavila rekord s časom 23:37 in si s tem prislužila spominski pokal iz osebne zbirke kolesarke Vide Uršič, M ji ga je osebno izročila. Sebastjan Zarnik pa je Roku Sušniku (20:50) podaril tekmovalni dres, spominski pokal in avtogram
Malo za šalo, malo zares sva letos obdarila tudi: najbolj simpatično Barbaro Galjot, borovničko lige Lada Kvedra, najlepšega ligaša Toneta Klemenca - Olsona, najstarejšega udeleženca lige Miha Horvata, polžka lige Miro Verbič ter najmlajšo Manco ©pur.
Tudi tokrat so se umetniki pozitivno odzvali. Marjan Novak -Škatla je naslikal karikaturo Barbare Galjot, Klemen Janša je izdelal kipa, ki sta ju prejela zmagovalca Gregor Mlakar in Nejc Uršič, Miro
Prešeren pa je izdelal že tradicionalnega polžka lige.
Na ligo so se kot gostje odzvali Mra in Dušan Papež, Miro Kregar, Vida Uršič, David Kadunc, Marko Baloh in Peter Macuh. Ligaši, ki so progo pretekli pod 20 minutami, so se vpisali v Klub20. To so Sebastjan Zarnik, Boris Peček, Gregor Mlakar, Lado Kveder, Andrej Lindič, Metod Bregar, Gašper Bregar ter Simon Novak. Vseh 15 vzponov je opravilo kar 11 ligašev (Fani Alpner, Igor Alpner, Mira Orehek, Nika Kokalj, Miran Uršič, Martin Vodlan, Fredi Adler, Bojan Galin, Marko Hribar, Lado Kveder in Robert Spruk), ki so se potegovali za uro Forerunner 50 Garmin, ki jo je doniral ironman Matic Romšak. Pot do nagrade je bila zelo težka. Miha Ažnik je namreč vodil igro »moč noge«, najbolj vztrajna pa je bila Fani Alpner.
Ves čas lige so bili ligaši deležni Petrovega čaja v okrepčevalnici na Sv. Primožu, za kar je zasluž-
no podjetje Calcit. Letos nama je na pomoč priskočilo 52 donator-jev. Spisek donatorjev, poročilo o vzponih in še kaj si lahko pogledate na Tekaškem forumu in na spletni strani http://zlsvprimoz.webs.com/. Skozi ligaško sezono so nas snemali in fotografirali Marko Alpner, Andrej in Maja Jeglič, Matevž Skamen,
Skupni zmagovalec tretje Zimske lige Sv. Primož nad Kamnikom Gregor Mlakar.
Aco Randjelovič in Maja Klemenc. Zahvaljujeva se vsem sodelujočim, donatorjem, fotografom, snemalcem ter vsem, ki ste kakorkoli pomagali,
t
da sva tretjo ligo uspešno pripeljala do konca.
Organizatorja Tomaž Cukjati in Sandra Prešeren
Ob zaključku Zimske lige 2011/12 .. HVALA DONATORJEM:	Gostilna PIRC
Gostilna PIRC, Radomlje, AGP PRO	Rovai žiška u Radom|je
d.o.o., Kranj, Arboretum Volčji Potok,
Avto center SUBELJ, Jarše, Avtoelektrika Aet, Teodor Stupica, Avtoličarstvo-avtokleparstvo Papež, Calcit bike team, Calcit d.o.o., Stahovica, CEP Slovenija, Tržič, e-Studentski servis Domžale, Ex3m, Ljubljana. ELplin d.o.o., Domžale, ENERGIJA, Domžale, Feelmax, Kranj, FIM Kovinoplastika, Ivan Fleischmann s.p. Forum, knjigarna in papirnica, Fossecl, Murska Sobota, Frizerski studio B, Kamnik, Gostilna in pizzerija SPAJZA, Kamnik, Gostilna Pri planinskem orlu, Stahovica, Gostinstvo in catering KOREN, Ljubljana, Intersnack d.o.o., Ljubljana Črnuče, Jata Emona d.o.o., Ljubljana, Kemis d.o.o., Preserje pri Radomljah, Ličarstvo Štrukelj Franc, s.p., Radomlje, Medex d.o.o., Medobčinski muzej Kamnik (MMK) , Mesnine Dežele Kranjske d.d. (MDK), Lj, Mizarstvo Darko Golob s.p., Mobitel, Ljubljana, Okrepčevalnica na Sv. Primožu, Okrepčevalnica SAM, Jarše, Piriformis, masažne terapije , Plinko d.o.o. (plinski žari), Pro KOLO šport, Kamnik, ROLTEK d.o.o, Rolete - rolo vrata, Dob, SITAR pneumatic center d.o.o., Kamnik, Špas teater Mengeš, ©pica sport, Kamnik, Športni center VITA-FIT, Kamnik. Tamai Sport, športna oblačila, Vila Triglav, Pokljuka, Zakladnica dobrih idej, Zavod za turizem in šport v občini Kamnik, Klemen Janša, tekač (izdelal kipe), Marjan Novak, slikar, Marko Baloh, ultra kolesar, Matic Romšak, Ironman, Mika Terbovšek, ročna dela, Miro Kregar, triatlonec, Miro Prešeren, izdelal Polžka lige, Sebastjan Zarnik, gorski tekač, Vida Uršič, kolesarka.
Prvi kamniški oviratlonec si lahko tudi ti!
»e si se kdaj želel preizkusiti na enem izmed najbolj prvinskih in atraktivnih preizkusov samega sebe in svojih sposobnosti, imaš sedaj končno priložnost. Na 1. slovenskem oviratlonu, ki bo 16. junija na Pokljuki, se lahko skupaj s kamniško ekipo LENUH.si spopa-des z lastnimi strahovi ter prestaviš meje svojih telesnih in psihičnih zmogljivosti.
Oviratlon je atraktivna oblika športnega udejstvovanja, oblikovana na primeru usposabljanj specialnih enot z vsega sveta. V tujini t. i. »obstacle challenge« že vrsto let privablja številne udeležence obeh spolov, različnih starosti in telesnih zmogljivosti.
Kakšen bo slovenski oviratlon?
Premagati bo treba razdaljo, dolgo od 8 do 10 kilometrov, na kateri bodo pred tabo številne spretnost-ne ter zanimive ovire, tobogani, bazeni z vodo, blatni predeli in še in še. Oviratlonci boste ob medsebojni pomoči vseh nastopajočih preizkusili svojo vzdržljivost, moč, agilnost, psihično trdnost in sposobnost za timsko delo. Čeprav so ovire narejene po vzoru preizkusa in treninga pripadnikov modernih specialnih enot po svetu, jih lahko premaga vsak, ki je dovolj vztrajen, motiviran in sposoben delovanja v timu. Udeleženci ne boste bili bitke s časom, ampak s samim sabo. Vaš
cilj bo torej zmaga - zmaga nad samim sabo.
Z udeležbo prispevaš za nakup opreme za gibalno ovirane otroke
Pomemben del oviratlona je dobrodelnost: Univerzitetnemu rehabilitacijskemu inštitutu Republike Slovenije (Soča), bodo organizatorji od vsake prijavnine namenili 1 evro za nakup plezalne stene, prilagojene gibalno oviranim otrokom. Z udeležbo se zabavaš in pomagaš hkrati!
Sprejmi izziv in se prijavi - do 10. junija ugodnejša startnina
Predstavitev oviratlona na teku trojk na Kongresnem trgu v Ljubljani.
Prijaviš se lahko na spletni strani www.oviratlon.si, prijava pa bo možna tudi na dan dogodka. Prijavnina ob prijavi in plačilu do vključno 10. junija 2012 znaša 16 EUR, za prijave in plačila od 11. do vključno 15. junija pa 20 EUR. Prijavnina na dan dogodka bo 25 EUR. Prijaviš se lahko v eni izmed treh kategorij: posamezniki, ekipe ali naključna skupina.
Nagradno vprašanje za bralce Kamniškega Občana!
Za kakšen pripomoček oziroma za kakšno opremo bodo organizatorji prvega slovenskega oviratlonu inštitutu SOČA prispevali po 1 EUR od vsake prijavnine? Odgovore pošljite do 25. maja na info@lenuh.si in med vsemi pravilnimi odgovori bodo prvi kamniški oviratlonci (iz društva Lenuh) izžrebali 5 nagradnih majic! Nagrajence objavimo v Kamniškem Občanu skupaj z minulo soboto reportažo z Oviratlona!
KAMNIŠKA PIKADO LIGA
Proti koncu 13. sezone v pikado ligi se je videlo, da bo številka 13 usodna za desetkratnega prvaka Bar Bac 1. V letošnjem prvenstvu se je bilo že v jesenskem delu pokazalo, da se bodo za 1. mesto bo-
rile tri favorizirane ekipe: Cona B 2, Peter Pan in Bar Bac 1. Ekipa Cona B 2 se je okrepila in z malo sreče in spretnosti zasluženo osvojila prvi naslov prvaka. Ekipa Peter Pan, z nekaj izkušenimi pikaderji, je bila vse do konca v igri za prvo mesto, toda pritisk prve sezone nastopanja v ligi in prevelika želja po zmagi jih je pokopala. Ekipa Bar Bac 2 je letos malo razočarala, vendar ka-petan ekipe pravi, da bodo z manjšimi korekcijami v ekipi drugo leto naskakovali višja mesta, tudi oni se ponašajo z dvakratnim naslovom prvaka lige. Tu so še ekipe Cona B
24. mekinjski kros privabil veliko število tekmovalcev
1, M Pub, Pivnica na Starem trgu in ekipa Rušovc, ki pa so igrale po svojih zmožnostih.
Sezona 2011/2012 je uspešno zaključena, dobili smo novega prvaka in tudi nekaj novih pikaderjev. Ob tej priliki čestitke ekipam za uspehe in sodelovanje, še enkrat pa bi v imenu ekip Bar Bac čestital ekipi Cona B 2 za zaslužen naslov novega prvaka lige.
BAC
LESTVICA:
IME EKIPE REZULTATI TOČKE
1.	CONA B 2 331:117 50
2.	BAR BAC 1 312:136 46
3.	PETER PAN 278:170 43
4.	BAR BAC 2 255:193 30
5.	CONA B 1 214:234 21
6.	RUŠOVC 226:222 19
7.	PIVNICA S.T. 174:274 12
8.	M PUB	00:448 0
V petek, 27. aprila, je v Mekinjah potekal tradicionalni, tokrat že 24. Mekinjski kros, ki je bil hkrati tudi 6. memorial Mira Petka. Letos je lepo vreme pod Kamniške planine pritegnilo veliko število udeležencev, skupaj v vseh kategorijah jih je nastopilo okoli 200. Najhitreje je v cilj pritekel Gašper Bregar (KGT Papež) s časom 36 minut 50 sekund, drugi je bil Peter Kastelic (AK Domžale) in tretji Jeseničan Janez Mulej (Outwet). Najhitrejša med ženskami je bila Kamničan-ka Klara Krošelj (Mass Ljubljana), sledili pa sta ji Eva in Nataša Aljančič iz AK Domžale.
Rekordna udeležba, zadovoljni tekmovalke in tekmovalci ter veliko število gledalk in gledalcev so rezultat dela ŠKD Mekinje, ki s prostovoljnim delom vsako leto znova pripravlja to in vrsto drugih prireditev. Z izjemo dolgega čakanja na rezultate (zaradi presenetljivo velikega števila prijavljenih) je bila tekma izpeljana na visokem nivoju, za kar pa gre poleg članicam in članom društva zahvala tudi našim zvestim donatorjem, ki nas vsako leto znova podprejo pri naših projektih in
prizadevanjih, med njimi posebej podjetju Calcit, ki je pomagalo pri darilih za vse tekmovalke in tekmovalce, in podjetju Sklednik, ki je tudi letos poskrbelo za pogostitev. Prireditev je s svojim prihodom in podelitvijo medalj in pokalov letos počastil tudi župan občine Kamnik Marjan Šarec. Se vidimo tudi prihodnje leto.
Besedilo Matej Slapar Foto Damjan Hančič
Najhitrejša med ženskami Katja Krošelj.
Najboljši trije absolutno z županom:
zmagovalec Gašper Bregar, 2. mesto Peter Kastelic in 3. mesto Janez Mulej.
Ekipa organizatorjev zadovoljna ob uspešno zaključenem tekaškem dogodku.
Kamniški oßcan	ŠPORT	17. maj 2012 13
Finalov za Calcit Volleyball še ni konec
Mesec maj je v odbojki mesec, ko se zaključujejo tekmovanja v mladih kategorijah. Že lani smo v Calcit Volleyballu s ponosom pisali o uspehih Cakitovih ekip in tudi letos ne moremo mimo tega. Potem, ko so v letošnjih finalih dvakrat igrali člani in članice in ko so se pred dvema tednoma v finale uvrstili še ekipi v mali odbojki, smo se ta teden zopet veselili z našimi mladimi ekipami.
STAREJŠE DEKLICE PRESENETILE
V	LJUBLJANI
Ekipa starejših deklic je po rednem delu v svoji skupini zasedla drugo mesto za ekipo Mladi Jesenice in se tako uvrstila na polfinal-m turnir. Ekipa pod taktirko Žive Cof in Barbare Novak pa je na turnirju na Galjevici presegla vsa pričakovanja. V prvi tekmi so v tretjem setu popolnoma nadigrale zmagovalke druge skupine ekipo Hit Nove Gorice in se tako v tekmi za prvo mesto pomerile z ekipo Mladih Jesenic, ki ji leto še niso bile blizu. A tokrat je bilo drugače.
V	prvem setu ni kazalo najbolje, a so se Kamničanke zbrale in gladko dobile drugi set. V tretjem setu so izredno motivirane in borbene Calcitovke navdušile vse v dvorani in se zasluženo veselile prvega mesta na polfinalem turnirju. Z igro je navdušila tudi Neža Repnik, ki si je priigrala tudi povabilo na širši izbor kadetske reprezentance. Kamničanke so se s prvim mestom ta vikend na Finalnem turnirju izognile ekipi Braslovč, ki je letos blestela v vzhodnem delu prvenstva.
V	polfinalu jih čaka premagljiva ekipa iz Prevalj.
NAJMLAJŠE CALCITOVKE NAVDUŠILE
V	STRANJAH
Športna dvorana v Stranjah je bila premajhna za vse ljubitelje odbojke. V Stranjah se je namreč odvijal polfinalni turnir v mini
odbojki za deklice in prav vsaka ekipa je imela močno podporo s tribun, seveda največjo in najglasnejšo prav Calcitovke, ki pa so svojim navijačem vrnile na najboljši možni način. V treh tekmah so bile enostavno premočne za ekipe Kajuha iz Šoštanja, Vitala iz Ljubljane in Ankarana, ki je bil nosilec polfinalnega turnirja. Kamničanke so tako osvojile pomembno prvo mesto, na finalni turnir pa potujejo
Foto: Kristijan Subelj
še Primorke. Kamničanke v polfinalu čaka ekipa Grosuplja, ki so jo Calcitovke letos že premagale v tretjem krogu.
Mini odbojkarji pa so tekmovanje končali z dvema zmagama in enim porazom in so se tako veselili končnega 10. mesta.
DEČKI Z BRONOM, DEKLICE ČETRTE
Konec tedna pa so v Račah in Ljubljani potekali finalni dvoboji v mali odbojki. Več razlogov za zadovoljstvo imajo dečki, ki so se v Ljubljani veselili tretjega mesta, medtem ko so se dekleta v Račah po dveh izenačenih tekmah morale zadovoljiti s četrtim mestom. Dečki so v prvi tekmi Finalnega turnirja z 2:1 izgubili proti kasnejšim Državnim prvakom ACH Zmajčkom, nato pa v boju za tretje mesto premagali Brezovico z 2:0.
Višje želje pa so imele na Finalnem turnirju v Račah dekleta, ki so branila lanskoletni naslov državnih prvakinj. Na žalost pa so že na prvi tekmi naletele na razpoložene Kanalke, ki so prvi set dobile na razliko, v drugem pa so bile boljše od kamniške ekipe. Kanalke so na koncu tudi postale državne prvakinje. V boju za tretje mesto se je Calcitovkam poznalo razočaranje s prve tekme in nikakor niso več prikazale igre, ki jo znajo. Tako so na koncu po treh setili izgubile proti domačinkam ekipi Formis.
Ta konec tedna bodo v boju za naslov državnih prvakinj še deklice v mini laaHHnasjsjgsgss odbojki in starejša dekleta.
DOKONČEN NE EVROPE
Članski ekipi Calcit Volleyballa še naprej pridno trenirata in se pripravljata že na naslednjo sezono. Moški že trenirajo pod vodstvom novega trenerja Marka Bramna, ki je Kam-ničane že vodil v sezoni 2003/04 in z ekipo osvojil drugo mesto.
Pogovori z igralci in igralakmi pa še potekajo, zato je o sestavi ekip za naslednjo sezono težko govoriti.
Zagotovo pa je, da v naslednji sezoni moška ekipa ne bo igrala Evropskih tekem v kamniški športni dvorani. S sedeža CEV-a je namreč prišla dokončna prepoved igranja tekem pokala CEV v kamniški dvorani. Tako bo kot kaže Calcit Volleyball svoje tekme igral v dvorani Tivoli.
Cicol.
DP V DUATLONU
Konec aprila je v Prekmurju v Tropovcih potekalo državno prvenstvo v Sprint in Super sprint duatlonu. V Sprint duatlonu sta naslova državnih prvakov odšla v Ribnico, pri moških Cebinu, pri ženskah Oražmovi. Najboljši Kamničan (absolutno drugi) je bil Andrej Medved (tekmuje za TK Ljubljana). V kategoriji mladincev je tretje mesto osvojil Jan Lipovšek. Andrej Lindič in Pero Mandič sta v kategoriji članov osvojila drugo in tretje
mesto. V disciplini Super sprint duatlon je pri kadetih naslov državnega prvaka osvojil Matevž Planko, Klemen Bojanc in Mark Mandič sta bila drugi in tretji. Nika Bavčar je pri kadetinjah osvojila tretje mesto. V kategoriji starejših dečkov sta bila Luka Bela Kočar in Domen Obreza drugi in tretji. Pri starejših deklicah pa Tinkara Capuder in Tjaša Vrtačič prav tako druga in tretja.
V Tropovcih je potekal tudi
cici duatlon in duatlon za vsakogar. Mladi kamniški triatlonci so bili odlični. Skoraj vsa mesta na stopničkah so bila v trisportovih barvah.
TRIATLON PTUJ
Minulo nedeljo je na Ptuju potekal prvi letošnji triatlon za slovenski pokal z rekordnim številom tekmovalcev. Med Kamničani je v Sprint triatlonu navdušil Rok Vrhovnik (tudi Tri-sportov trener dečkov in deklic),
Zadnje priprave Aleševe skupine pred tekmo.
MATEJA ©IMIC VSE BLIŽJE OLIMPIJSKEMU NASTOPU
Mateja je bila v Mehiki na tekmi svetovnega pokala osma. Odličen nastop z majhnim zaostankom jo je močno približal olimpijskemu nastopu v Londonu. Mesta za London bodo odločena po se dveh tekmah v maju. DRŽIMO PESTI!
ki je v močni konkurenci osvojil absolutno 8. mesto (3. mesto v kategoriji članov). V nekoliko šibkejši ženski konkurenci se je dobro uvrstila tudi Maruša Klemene, ki je osvojila 2. mesto absolutno in 1. mesto v kategoriji. Liza Uršič je bila pri mlajših mladinkah druga, prav tako Ana Grkman pri članicah. V kate-
Zaključek sezone športno plezalnih tekem Zahodna liga 2012
Zahodna liga je sklop vsakoletnih športno plezalnih tekem, katerih namen je predvsem v tem, da imajo mladi plezalci priložnost poskusiti s tekmovanji in si tako nabirati izkušnje za morebitna nadaljnja leta ukvarjanja s plezanjem. Letos je bilo kar pet tekem in sicer tri v težavnosti, ena tekma je bila balvanska in ena hitrostna.
Mladim kamniškim plezalcem, ki obiskujejo Mladinsko šolo športnega plezanja (klub ŠPO Kamnik), je šlo plezanje na vseh petih tekmah odlično od rok, osvojili so mnogo stopničk in uvrstitevmed deseterico najboljših.
V	nedeljo, 22. aprila, se je na plezalni steni v Šenčurju zaključila letošnja Zahodna liga in tudi tokrat so mladi plezalci dosegli odlične rezultate. V kategoriji mlajših cicibanov je Žan Auersperger dosegel prvo mesto in obenem osvojil prvo mesto tudi v skupni razvrstitvi. V kategoriji mlajših cicibank je zmagala Dominika Kodra, ki je zmagala na vseh tekmah in skupno osvojila prvo mesto. V isti kategoriji je Betka Debevec osvojila četrto mesto, prav tako je bila četrta v skupni razvrstitvi. Pri starejših cicibanih je Aljaž Resnik priplezal na drugo mesto in se skupno uvrstil na 4. mesto, Jakob Ocepek je bil 9., skupno pa dvanajsti. Pri mlajših dečkih je Miha Zorman osvojil 7. mesto, Nejc Sitar pa se je v skupnem seštevku uvrstil na solidno 11. mesto.
V	kategoriji mlajših deklic je Ajda Auersperger dosegla 5. mesto, skupno pa tretje. Lucija Lampe Kastelic je v isti kategoriji prav tako dosegla 5. mesto, skupno pa se je uvrstila na 9. mesto. V kategoriji kadetov je skupina kamniških plezalcev popolnoma dominirala. Peter Jereb je zmagal (skupno 4. mesto), Gregor Spruk je bil drugi (skupno 3. mesto), Marko Blagojevič pa je bil tretji (skupno 1. mesto).
Ob bok dobrim rezultatom naj omenim še to, da se je tekem udeležilo veliko plezalcev iz Mladinske šole plezanja, v povprečju okoli trideset. Prav vse je potrebno pohvaliti, saj so se izkazali z vztrajnostjo, motiviranostjo
in pogumom!
LUKA PODBREŽNIK
Vaterpolisti aktivni v štirih kategorijah
V soboto in nedeljo, 12. in 13. maja, so kamniški vaterpolisti igrali na štirih lokacijah: dečki in deklice do 11 let so v soboto dopoldne na turnirju za državno prvenstvo v Rušah osvojili 6. mesto. Kljub napredku v igri jim ni uspelo premagati nobene ekipe, proti Kopru in Kokri so bili blizu, a je zmanjkalo športne sreče. Fantje in dekleta so eno leto mlajši od tekmecev, zato bomo več lahko pričakovali naslednje leto. Do konca tekmovanj v DP sta še dva turnirja, v Kopru in Kamniku na 19. dnevu vaterpolistov.
Člani so igrali proti AVK Triglav v Kranju. Tekmo so bolje začeli kamniški vaterpolisti z 2:0, razmerje moči se je obrnilo v drugi polovici 1. četrtine, končni rezultat je bil 19:8. V kamniški ekipi je bil zopet strelsko razpolo-
« i
Kamniški vaterpolisti U13.
žen Kristijan Novak, ki je dosegel kar 6 golov, po enega sta prispevala Sebastijan Novak in Urban Stele.
V	nedeljo so Kamničani na turnirju mladincev v Kopru igrali proti Kopru in Olimpiji in dobili obe tekmi, prvo 10:8 drugo 21:4.
V	Mariboru so dečki do 13 let igrali proti vrstnikom iz Ruš in jih premagali 21:4.	DjH
ŠAD MAVRICA TUDI V KAMNIKU
Trisportovke na stopničkah.
goriji veterank je zmagala Ema Štupar.
V	Super sprint triatlonu so na stopničkah stali: Tinkara Capuder, Katarina Humar, Kristina Uršič, Luka Bela Kočar, Domen Obreza, Klemen Bojanc in Jaka Paulič.
V	akvatlonu so stopničke osvojili: Tara Mandič, Žiga in Nejc Podgoršek, Jan Maradin, Neža Mohar Gradišek, Jan Škrjanc in Teo Flis. Tudi vsi ostali tekmovalci TK Trisport so odlično tekmovali in dosegli osebne zmage.
Naslednja tekma za triatlonski pokal bo v Portorožu. Približujeta se tudi polovični Petrol Ironman na Bledu (3.6.) in Ambrož Triatlon Kamnik (24.6.). Več informacij najdete na www. trisport-klub.si.
Romana Capuder Foto: Tomaž Vrtačič
Športno atletsko društvo Mavrica je mlado društvo, ki deluje v smeri zdrave vadbe in gibanja otrok skozi igro. Z nami se igrajo otroci, mladostniki, pri skupini najmlajših pa so vključeni tudi starši in stari starši. Jeseni bodo v Kamniku organizirani mavrični programi, društvo pa zajema tudi starejšo populacijo, ki bo vključena v program zdrave funkcijske vadbe.
V Arboretumu Volčji Potok potekajo brezplačne mavrične delavnice, več na www.sadmavrica.si
Suzana Bijelic
AKCIJSKA PONUDBA
SLADKOR, MOKA, JEDILNO OLJE ŽITARICE
JABOLKA za ozimnico PO UGODNI CENI!
Sprejemamo NAROČILA ZA JARKICE, ENODNEVNE in 1 kg PIŠČANCE
AGROPROMET CERKLJE
j Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40
13. občni zbor Združenja ekoloških kmetov Zdravo življenje
Prava ekipa za uspešno delo
Vsako leto v Združenju ekoloških kmetov Zdravo življenje izberejo drugo lokacijo, kjer pripravijo občni zbor, saj izhajajo njihovi člani iz mnogih občin osrednje Slovenije, tudi iz Kamnika.
Letos so izbrali domžalsko občino in tako se je proti koncu marca v gostilni Mngan zbralo kar lepo število članov. Od vseh povabljenih županov in drugih gostov se je povabilu odzvala samo Lijana Lovše, podžupanja občine Litija. Združenje je bilo, kot vsa leta doslej, tudi lani zelo delavno. Sodelovalo je na raznih prireditvah, sejmih, organizirali so izobraževanja, tečaje, seminar-
je, strokovne ekskurzije. Skrbeli so za obveščenost članov, promocijo, se javljali na razne razpise, da pridobijo čim več sredstev za delovanje ... Nabavljene so bile stojnice, ki jih člani uporabljajo na sejmih, kar se je pokazalo kot dobra ekonomska naložba.
Za tako uspešno in plodno delovanje gre zahvala predvsem odličnemu upravnemu odboru. Prav zato so bili vsi ponovno izvoljeni za naslednji mandat, saj boljših ne bi mogli najti. Kamniško območje zastopa Dragica Kotnik.
Ponovni predsednik Janez Ocepek, ki to funkcijo uspešno opravlja že od samega začetka, je poudaril, da tako širokega obse-
ZA VAS UREJEN DOM ALI LOKAL
pospravljanje, čiščenje, likanje ... opravljam zanesljivo in z izkušnjami. Nudim tudi pomoč starejšim in onemoglim. Tel.: 040/211-701
Veselinka Stevič, Klavčičeva 7, Kamnik
KZC
KMETIJSKA ZADRUGA CERKLJE Z.O.O.
PROGRAM ZA KMETIJO
-	Krmila
■	Gnojila
•	Kmetijska semena
•	Krmna žita
•	Sredstva za varstvo rastlin
•	Kmetijska čistita
PROGRAM ZAVRT
•	Sadike
•	Lončnice . Gnojila
. Orodje za dom in vrt . Hrana in oprema za rnale živali
CERKLJE, Slovenska c. 2, tel.: 04/252 90 20 ŠENČUR, Kranjska c. 2, tel.: 04/251 91 40 VOKLO, Voklo 98, tel.: 04/251 91 41 KOMENDA, Zadružna c. 2, tel.: 01/834 56 80 MORAVČE, Vegova ul. 7, tel.: 01/834 56 84
PROGRAM ZA DOM
*	Gradbeni program
*	Orodje
*	Stroji
PROGRAM ZDRAVE DOMAČE HRANE
UGODNI NAKUPI BALKONSKEGA CVETJA, SADIK, SEHEN ZA POLJE IN VRT
ga dela ne bi bilo možno peljati in obvladovati brez ekipe, ki se dopolnjuje in deluje skupaj. Aktivnosti bodo v enakem obsegu potekale tudi v letošnjem letu, s poudarkom na večji prepoznavnosti. Je pa predsednik pozval k temu, da se čim več kmetij odloči sodelovati pri dnevu odprtih vrat, saj je to ena od najboljših možnosti pridobiti potrošnika in
ga poučiti iz prve roke.
Podžupanja občine Litije je združenju čestitala za uspešno delo in mu zaželela veliko pozitivne energije za nadaljnje delo ter izrazila upanje, da tudi v Litiji čim prej zaživi ekološka tržnica. Po uradnem delu je sledila pogostitev in prijeten družaben klepet z izmenjavo izkušenj.
FRANCKA TOMAN
www.irmi.si C
STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
tel.: 01/722 70 89, 041/956 537,
041/676 198 faks: 01/722 89 98 e-mail: steklarstvo.irmi@siol.net
*	izdelava termopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal
*	izdelava izbočenih stekel
*	peskanje stekel, fuzije - vitraži
*	okvirjanje slik
POGREBNlKd
■oo.
Pogrebne storitve, Dvorje 13,4207 Cerklje TEL.: 04/25-21-424, GSM: 041/624-685, www.pogrebnik.com
•	PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, vmriisko vežico, na upepelitev - po Sloveniji in tujini)
•	PRODAJA POGREBNE OPREME
•	SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA
•	NAROČILA PEVCEV IN TROBENTE
•	POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA
•	FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA
•	OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH
•	IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM
•	UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV
•	VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC
•	PREKOPI
•	NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK
•	OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS)
K
Stomatološka ordinacija Strehovec dr. Jagoda
Aljaževa 30, Ljubljana
Tel.: 0599 37 081, gsm: 040 703 517, 070 736 727 www.stomatologija.si,info@stomatologija.si
Sodobna zobozdravstvena ordinacija, ki vlaga v tehnično opremljenost in strokoven pristop, nadaljuje dobro prakso s področja bolezni zob, ustne votline in čeljustnega sklepa iz Domžal na novi lokaciji v Ljubljani, na Aljaževi ulici.
Še poseben poudarek namenjajo
*	implantologiji - zobni nadomestki, ki se vgradijo v kost kot^ nadomestna korenina naravnega zoba,
*	protetiki
*	beljenju zob.
Sodobno naročanje preko telefona, sms sporočila ali elektronske pošte.
Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek od 13h do 19h, torek in petek od 9h do 14h.
Atletski videz, bogata serijska oprema in odlične vozne lastnosti prebudijo vse čute vašega telesa. Prek večnamenskega zaslona na dotik upravljate z navigacijo in radiem, spremljate opozorila parkirnih senzorjev in se s funkcijo bluetooth povežete na telefon**. Priročna novost so merilniki v višini oči. Zdi se, da je novi peugeot 208 del vašega telesa. Pokličite na brezplačno številko 080 2 208 in se naročite na preizkusno vožnjo!
NOVI PEUGEOT 208
MOTION & EMOTION
PEUGEOT
RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, servis: 01 /729 92 01, prodaja: 01 /729 92 00, 722 81 3 1, 03 I /669 367
Ne mislim na žalost, ampak na lepoto, ki je večna.
(Ana Frank)
ZAHVALA
V 54. letu nas je po težki bolezni zapustil
BRANE JEŽ
Ob prerani izgubi očija, sina, brata in partnerja se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in
sveče ter podporo. Še posebej se zahvaljujemo trobentaču, pevcem ze lepo petje in motoristom za ganljive besede in spremstvo na zadnji poti našega dragega Braneta.
Vsi njegovi
Maj 2012
Zdaj ne trpiš več, dragi Peter, počivaš tam, kjer ni skrbi, naš dom je prazen in tu roben, odkar te več med nami ni.
ZAHVALA
V 57. letu se je od nas poslovil nas dragi
PETER KEMPERL
iz Županjih njiv
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, pastirjem in pašni skupnosti Mala planina za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala g. župniku Antonu Prijatelju za lepo opravljen pogrebni
obred in pevcem. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: Vsi njegovi
April 2012
Ne da zelišča vrt, ki naj pregnal bi smrt.
(lat.)
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil dragi mož, oče in brat
AVGUŠTIN ŠILER
častnik Slovenske vojske
Pokopali smo ga v družinskem^ krogu 3. maja 2012 na
ljubljanskih Žalah. Hvala stanovalcem Kersnikove ulice, Jurjevčevim in Vidmarjevim za prekrasen venec.
Žalujoči vsi njegovi
Maj 2012
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v 87. letu zapustila
STANISLAVA KUHAR
iz Sovinje Peči
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala dr. Jermanovi, patronažni službi ZD Kamnik za pomoč ob njeni dolgotrajni bolezni. Hvala cerkvenim pevcem, g. župniku in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
Maj 2012
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj je svojo življenjsko pot sklenil naš dragi brat, stric in nečak
ALOJZ LANIŠEK
rojen 1955, iz Krivčevega
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom, našim sedanjim in nekdanjim sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, besede tolažbe, podarjeno cvetje, sveče in svete maše.
Iskrena hvala podjetju Kam Bus d.d. Kamnik, vsem njegovim sodelavcem, govorniku gospodu Golobu za poslovilne besede, gospodu županu in sodelavcem Občine Kamnik, njegovi osebni zdravnici dr. Jani Plavc in sestri Emi, gospodu župniku Pavlu
Piberniku, pevcem, trobentaču in nosačem. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
April 2012
Ogenj je ugasnil, veter se je ustavil, človek je utihnil in se obrnil nazaj, odprla se je noč, zemlja je ladja v čudežni kraj. (E. Kocbek)
ZAHVALA
V 83. letu življenja je prenehalo biti srce nase mami
HEMIPODBEVŠEK
z Duplice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom z Duplice, vasčanom Trnove, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, pomoč, besede tolažbe, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete mase.
Za vso skrb in pomoč v času dolgotrajnega zdravljenja posebna zahvala patronažni sestri Romani, dr. Ahlinu, sestri Marjani in negovalkam zavoda Pristan. Hvala gospodu župniku Janezu Gerkmanu za daritev sv. mase in lepo opravljen pogrebni obred.
Hvaležni smo vsem, ki ste imeli našo mamo radi in ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot.
Vsi njeni
April 2012
Med nami ljubljen bil si iz vsega srca -ljubljen bodi tudi tam, kjer si zdaj doma!
ZAHVALA
V 50. letu je po težki bolezni tiho odšel
JOŽKO PRELESNIK
iz Bistričice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vasčanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, sočustvovali in molili z nami, darovali cvetje, sveče in za svete mase. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete pesmi, Nini Cestnik Pavlič za lepe poslovilne besede ter Stanetu Kregarju, ki mu je se zadnjič zaigral na harmoniko. Posebna zahvala Mihi Griljcu in Joži
Zobavnik za vso pomoč. Vsem in vsakemu se enkrat hvala, ker ste ga spoštovali, imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Žalujoči: mama Mihaela ter sestri Bernarda in Ema z družinama Maj 2012
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
V 80. letu nas je zapustil nas dragi mož, oče, stari ata in praded
JOŽE CAJHEN
iz Kamnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete mase. Posebna zahvala velja dr. Jani Plavc in medicinski sestri Emi ter patronažni sestri Majdi za dolgoletno nego in skrb, gospodu župniku pa za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: Vsi njegovi
April 2012
Brez pritožb bili so dnevi bolečin, a zdaj ti dnevi so le še spomin. Zaspalo tvoje je utrujeno srce, a ne glede na vse gorje, blagoslovljena bila je tvoja pot, zdaj duša tvoja je v objemu božjih rok.
ZAHVALA
V dopolnjenem 79. letu nas je tiho zapustil nas dragi mož, ati, tast in stari ata
FRANC TRAVEN
iz Tunjiške mlake
Iskreno se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše ter darove za ureditev parka okrog pokopališča v Tunjicah.
Hvaležni smo župnikoma g. Razingerju in g. Koželju ter p. Lovrenciju za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru in Tunjiškemu oktetu za zapete žalostinke
ter trobentaču za odigrano Tišino. Iskrena hvala sosedom za nesebično pomoč, PGD Tunjice za spremstvo na njegovi zadnji poti ter govornikoma za izrečene poslovilne besede. Hvala tudi vsem ostalim društvom za izkazano spoštovanje ob slovesu.
Hvala vsem, ki ste našega dragega v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči: Vsi njegovi
Maj 2012
Življenje z marsičem nas prizadene. ^oj^k	nas nosi sem in tja kot val morja.
^^^^^^^^^^^ je tebi povzročilo mnoge rane.
ki so skelele te skoz leta vsa.
ZAHVALA
^	dragega moža> očeta, dedija
v i	iz Lipe pri Blagovici
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala župniku Avguštinu Klopčarju za lepo opravljen obred in poslovilne besede ter pogrebnemu zavodu Vrbančič za skrbno pripravljeno pogrebno slovesnost. Govornikom hvala za izbrane besede v slovo in praporščakom za zadnji poklon. Hvala patronažni sestri Irmi Markovšek za nego na domu, dr. Dolenčevi in sestri Jani iz ZD Kamnik za
strokovno pomoč. Iskrena hvala CD Lukovica, vsem Lovskim družinam, ki ste ga pospremile na zadnji poti, še posebej LD Tuhinj za lepo organiziran poslednji sprevod.
Vsi njegovi
Maj 2012
Bil si bitke za domovino, pravičnost in svet brez laži. Ljubil domačo si zemljo, ljubil gredice svoje polne si rož. jih vonjal in božal nič več ne boš. krasile zdaj grob bodo le tvoj.
ZAHVALA
Za vedno se je poslovil od nas in zaprl svoje trudne oči naš dragi
JANEZ REMS
Iskreno se zahvaljujemo vsem in vsakomur posebej, ki ste našega očeta pospremili na njegovi zadnji poti in s tem pokazali, da ste ga imeli radi in ga spoštovali. Hvala vsem za nesebično pomoč pri lajšanju bolečin in vsem, ki ste kakorkoli pomagali in sodelovali ob njegovem slovesu. Zahvaljujemo se za darovano cvetje, sveče in svete mese. Za vedno bo ostal v naših srcih.
Vsi njegovi najdražji
Tunjice, maj 2012
Ni prijatelja, ki v dobrih časih te pozna, le v dneh trpljenja spoznaš prijatelja življenja.
ZAHVALA
V 78. letu življenja nas je po dolgi bolezni zapustil nas dragi mož, ati, stari ata, pradedek, tast, brat in stric
IVAN ERJAVŠEK
z Vegrada - Stahovica
Vedno bos živel v naših srcih, spominjali se bomo tvoje ljubezni, nasmeha, pridnih in ustvarjalnih rok, ki nas
spremljajo na vsakem koraku. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku.
Žalujoči: žena Mihaela, otroci Brigita, Ema in Roman z družinami, vnuki Jani, Nina, Ksenija, Marjeta in Janja, pravnuki Lucija, Lucas, Lissa
Stahovica, Kamnik, Mekinje, Buč, april 2012
Zlato srce je nehalo biti, smejoče oči so se zaprle. Izpred oči izginil je tvoj obraz in ne sliši več se ljubeči glas. Nihče ne more te nadomestiti, nikoli te ne bomo nehali ljubiti.
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustila draga mami, tašča in babica
BRIGITA ELMAZOVIC
(1960-2012)
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem ŠCRM Kamnik in bivšim sodelavcem Eti Svit za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in denarne darove.
Posebna zahvala gospodu župniku Janezu Juhantu, govornikom in pevcem, ki ste poskrbeli za ganljivo zadnje slovo ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Hvala vsem, ki ste v njenem kratkem življenju pustili nasmeh na njenem obrazu.
Hči Tina z družino in sin Gregor z Brigito
April 2012
		
		Vsako slovo je težko, a zadnje je najtežje.
		
	Včiii	ZAHVALA
		V 86. letu nas je zapustila draga mama, babica, prababica, sestra in teta
ANA SEDUŠAK		
po domače Komovčeva mama iz Tunjic		
Iskreno se zahvaljujemo vsem za pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete mase. Hvala vsem, ki ste se poslovili od nje in jo pospremili na zadnji poti.		
		Vsi njeni
		Tunjice, april 2012
Vse poti so večno stare, vse gredo nasproti smrti. Vsem je na začetku rojstvo. Vsak korak je večno nov.
(K. Kovič)
ZAHVALA
V 77. letu je za vedno tiho odšla draga mama in stara mama
VIDA ŽIBERT
roj. Repanšek, s Steletove 15 v Kamniku
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku, pevcem in trobentaču.
Žalujoči: vsi njeni
April 2012
»Bog lonaj, ker smo prjatli!«
ZAHVALA
Svoje tuzemsko življenje je 15. aprila 2012 sklenil nas dragi mož, oči, ata, brat, stric in tast
METOD HUMAR
iz Šmarce, Orehova ulica 3
Hvala vsem prijateljem, sosedom, alpinistom, gorskim reševalcem in gospodu župniku za sočutne besede ob slovesu ter darovano, cvetje, sveče in za svete mase.
Žena Ada, hčerki Ada in Katarina, vnuki Žiga, Špela, Martin in Klemen ter drugo sorodstvo
April 2012
Srce in misli so se utrudile, zato le mirno spi. Saj niti solza, niti roka topla, te več ne prebudi.
ZAHVALA
V pomladnem jutru je v 92. letu tiho zaspala naša mama
JULKA ŠUNKAR
Hvala sorodnikom, prijateljem, sovasčanom in znancem za spremstvo na njeni zadnji poti, za izrečena in pisna sožalja,
darovane sveče, cvetje in svete mase. Hvala Domu starejših občanov v Kamniku za skrbno nego, gospodu župniku Antonu Dularju za opravljen obred, pevcem Kvarteta Grm, praporščakom in Komunalnemu podjetju Kamnik.
Hvala vsem, ki se je boste spominjali
Vsi njeni
April, 2012
Vse seje ponovno prebudilo. vse zraslo na novo. iz starega novo. Brezčasnost. Večnost.
HVALA.
ZAHVALA
V 89. letu je dotrpel dragi brat, stric, prastric in praprastric
FRANCE PEVEC
iz Kosiš
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in sveče ter spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala g. Tonetu Dularju, župniku na Šutni, za daritev pogrebne svete mase in spremstvo. Lepa zahvala pevcem Krt. Priporočamo ga v molitev.
Vsi njegovi
Maj 2012
ROJSTNI DAN
I sparIq] KAMNIK
IN CENTRA QLANDIJE sobota, 19.05.2012
Od 10.ure dalje:
ansambel Srčev As
nastop otrok vrtca Duplica in predaja donacije
nastop pevke Maje Oderlap animacija za otroke: Teater Cizamo
Od 15.ure dalje:
-	nastop godbe Stranje in Kamniških mažoretk
-	ansambel Mladi upi
-	nastop pevke Mance Špik
-	animacija za otroke: Klovn Žare
Ne zamudite tudi maskote Sparky z baloni in bonboni, nagradnega žrebanja ob kolesu sreče in razreza rojstnodnevne torte!
SPAR SLOVENIJA d.o.o. Ljubljana, Letališka cesta 26,
Vljudno vabljeni!
Po modno obutev v Kamnik
O
• QLANDIA
Dežela nakupov
1 210 225-vel. 36-42
vsak model
90€
1210 964-vel. 36-42
www.deichmann.com