Stran 70. Novice. — Osebne vesti. Premeščeni so sodni pristavi gg. dr. Anton Krem ž ar iz Kostanjevice v Ljubljano, Jurij Fajfar iz Črnomlja v Trebnje in dr. Edvard Pa j nič iz Velikih Lašč v Novo mesto. Sodnimi pristavi so imenovani avskultantje Albert L e v i č n i k za Kostanjevico, Rudolf S t e r 1 e za Črnomelj. Jos. Tekavčie za Velike Lašče in dr. Josip Dijak za Šmarje pri Jelšah — Umeščen je bil dne 13. t. m. na župnijo Polja-nico čast. gosp. Al. Jaklitsch, doslej župni upravitelj na Topli Rebri. — Častno občanstvo je občina Adlešiče podelila okrajnemu glavarju v Črnomlju gosp. Jos. Orešku in to v priznanje zaslug, katere si je pridobil za občino. — Poročil seje zdravnik v Celju g dr. A. Praunseis, z gospe. Ivano Kultererjevo, hčerko koroškega rodoljuba dr. Kultererja v Velikovcu Čestitamo! — Mestna posredovalnica za delo in službe v Ljubljani se prav izvrstno razvija. Priporočamo jo zlasti vsem dek dajalcem — Porotno sodišče ljubljansko. Prihodnje zasedanje se začne dne 5. marca. Na vrsto pridejo tudi nekatere tiskovne zadeve. — Prešernov spomenik V dvorani Mestnega doma se razstavijo v kratkem modeli katere so izdelali slovenski kiparji tekmujoči za razpisani nagradi za Prešernov spomenik. Nagrade sta dobila gg. Ivan Zajec na Dunaju in Alojzij Progar v Celovcu. Odbor se odloči bržčas za to, da se napravi spomenik po Progarjevem načrtu. — Zgradba elelektrične cestne železnice v Ljubljani se prične po organih firme Siemens & Halske začetkom meseca marca. — Slovensko gledališče je miooli teden priredilo troje slavnostnih predstav in sicer v proslavo 1000 slavnostne predstave Pri tretji slavnostni predstavi je sodeloval gospod Ignacij Borštnik iz Zagreba. — »Russky Kružok« v Idriji je srečno stopil v življenje. Člani se pridno uče ruskega jezika, in so se ga že toliko naučili, da lahko čitajo in za silo tudi govore, kakor se je pokazalo, ko sta se v Idriji mudila dva ruska učenjaka. Naj bi IdrijČani našli mnogo posnemovalcev. — Ljubljanske obrtne strokovne šole. V šolski odbor je naučno ministrstvo za dobo treh let imenovalo naslednje gg : kanonika Ivana FJisa, trgovca Simona Benedikta in Alojzija Perscheta, tovarnarja in deželnega poslanca Josipa Lenarčiča, realčnega profesorja Ivana Gnjezdo in tovarnarja Gustava Tonnies-a. — Realčni zakon, kakor ga je sklenil deželni zbor kranjski v zadnjem zasedanju, ni dobil cesarske sankcije. — Volitev v cestni odbor novomeški. Mej pristaši narodne in katoliške stranke je bil glede teh volitev dogovorjen kompromis. Pristaši katoliške stranke pa se niso držali dane besede in so skrivaj agitirali, naj se volijo samo njihovi pristaši, kar se je tudi zgodilo. — Slovenski šolski nadzornik za Sp. Štajarsko. Ker sedanji dež. šolski nadzornik že ne zmaguje več svojih, vedno naraščajočih agend, se je vlada odločila, da nastavi še druzega šolskega nadzornika. Naravno je, da se je pri tem ozirala na veliko število slovenskih šol in vsled tega ukrenila, da se dežela razdeli v dve okrožji, katerih vsako bi imelo svojega nadzornika. Za slovenske šole je hotela imenovati slovenskega nadzornika. Proti temu so nacionalci zagnali strašen krik. Priredili so v Gradcu protestni shod in grozili vladi La vse načine tako, da se bojimo, da vlada res opusti svojo namero Taka je nemška nasilnost — Nujna potreba Po vseh bližnjih kronovinah delujejo že dlje časa s prav ugodnim uspehom melijoracijski uradi. Tudi pri nas je tak urad prav nujno potreben, a se ne ustanovi, dasi se je to že opetovano obljubilo. Potrebno bi bilo, da se ta zadeva zopet nekoliko podreza, sicer na zadnje še popolnoma zaspi. — Ljudstvo beži v Ameriko. V zadnjem času se čudovito množi število izseljencev Lahko se skoraj reje, da ljudstvo kar trumoma beži iz naše države, deloma na Nemško, v posebno velikem številu pa v Ameriko. Vse hoče tja. Ljudje zapuščajo svojo domovino nekako tako, kakor jetnik ječo. Mnogo je tudi fantov, ki še niso zadostili vojaški dolžnosti, pa že hočejo v Ameriko. Vsak dan se jih nekaj ujame in ti imajo potem veliko škode Prosili bi zlasti prečastito duhovščino, naj vender ljudstvo malo posreči ! — Celje v dolgovih. Celjani so dali napraviti nov načrt mosta. Ker ni bilo denarja, morali so zopet najeti dolg in to v znesku 13 200 kron. — »Deutsche Wacht« pred celjskimi porotniki. Urednik Deutsche Wacht, Oton Ambrožič, rodom is Vipave, je bil v četrtek dne 15. t. m. radi žaljenja dr. Sernca, dr. Hrašovca in 52 Sokolov obsojen na 100 gld , zaradi cele vrste drugih fakt pa oproščen. — Železnica Prst-Poreč. Delo za bodočo železnico iz Trsta v Poreč so pri Strunjanu in pri Izoli že pričeli. — Upeljava sladne kave, ki se je pričela pred desetimi leti in je dandanes razširjena že po vsem omikanem svetu, kaže vedno bolj splošne svoje dobrodelne posledice za zdravje in narodno gospodarstvo. Nemogoče bi bilo preračuniti, koliko denarja se prihrani in kako zelo pospešuje zdravje in moč ta zdrava, domaČa kavina pijača, katero je splošno uvedla še-le Kathreinerjeva tvrdka. Gotovo pride kmalu čas, ko se bode Kathreiner-Kneippova sladna kava udomačila v vsaki družini, in sicer ali kot primes k bobovi kavi, ali pa tudi sama in nenamešana, kjer bi se bobova kava zdravniško prepovedala Blagrovati moramo vsako gospodinjo, ki je upe-ljala ali ki upeljuje in pospešuje to važno in zdravilno izboljšanje naše vsakdanje udomačene pijače. — Umrla je v Radovljici občespoštovana gospa Josi-pina R oblek rojena Koman v starosti 61 let. Bodi blagi dobrotnici prijazen spomin — Morilec Ravnik, ki je hotel. oni teden pobegniti, pa je bil hitro vjet, je bil kmalu potem prepeljan v Gradiško, od koder se bržčas nikdar več ne vrne Pred odgonom je Še izdal tistega, ki mu je preskrbel pilo, s katero je prežagal križ v oknu in pobegnil na streho. — Poskusen samomor. V Ljubljani se je neki gi-mnazijalec poskusil usmrtiti z žveplenim vodencem, ker je dobil v šoli slabo spričevalo. — Poskusen vlom V Praunseisovo prodajalnico na Mestnem trgu v Ljubljani se je te dni vtihotapil neznan tat. Stri je pač neko pušico, v kateri je bilo okrog 200 K denarja, vzel pa ni ničesar. Stvar je precej sumljiva. — S tira skočil je v sredo na južnem kolodvoru mej prevažanjem eden vagon tovornega vlaka. — Šupo podrla je v torek nevihta Petru Škafarju v črni vasi. Sploh je razsajala po barju huda nevihta in je več streh razkrila. — Ponesrečen stražnik. Na železniškem mostu poleg Stadlaua na Nižjem Avstrijskem so našli kose človeškega telesa. Ponesrečenec je bil stražnik mostu Samuel Schak, katerega je, ko se je izognil vlaku, zgrabil stroj druzega vlaka ter ga razsekal na drobne kose, ki so ležali po progi 60 m daleč okoli. Stran 71. — Influenca razsaja v Monakovu ter je dosegla nevarne demenzije. Nad 60.000 oseb je zbolelo. — Prva polkovna zdravnica gospa dr. Krajewska, zdravnica v Sarajevu, je povišana na splošno začudenje »v polkovno zdravnico avstrijsko-ogrske vojske, ne da bi bila pri tem zavezana izvrševati posle polkovnega zdravnika. Bes, živimo v deželi čudežev. — Koliko je Nemcev ? Po najnovejši statistiki živi na svetu 84,793.000 Nemcev. V Evropi jih živi 73, v Ameriki 11 milijonov^ v Aziji 88.000, Afriki 632 000, Avstraliji 109.500 Štev:lo Nemcev v „Reichu" in v Avstriji je 53,800.000. Seveda je to nemška „statistika" — Razkosano človeško truplo Svojedoboo smo poročali o zločinu v Veroni, kjer so našli razkosano truplo nekega dekleta, ki je imelo ljubavno z^ezo s poročaikom Tri-vulzio. Imenovanega Častnika in babico Friedman so bili zaprli, a sedaj so oba izpustili, ker nedostaje dokazov za njih krivdo, (Hm! Hm! Italija ima pač svojo justico !) — Koliko premoga izkopljejo na svetu? V letu 1899, so izkopali v Angliji 302,054.516 ton, v združenih ameriških državah 197.455.953, v Nemčiji 130 928.400 v Avstro-Ogerski 35039.417, v Franciji 32,439 786, v Belgiji 22,975 093, v Rusiji 12,862.033, in v vseh ostalih državah 30,960.712 ton. Avstrija je tedaj glede premogove produkcije na četrtem mestu. Iz tega je razvidno, kako velikansko škodo povzročajo sedaj ni splošni premogarski štrajki na češkem in Moravskem. Delavci so se organizovali in zahtevajo osemurno delo, zboljšanje plač za 20°/0 in pa minimalni zaslužek Njih zahteve niso pretirane. Brezsrčni kapitalisti (juJje!) se temu na vse načine ustavlja;o. Vlada pa, ki se ni nikoli s temi tako perečimi vprašanji bavila, je popolnoma brez glave! So-djalno vprašanje trka mogočno na vrata avstrijske vlade. Do zdaj je bilo dovolj, da je vlada nadzorovala ulice in trge, od zdaj bo treba nadzorovati tudi tvornice, premogovnike itd., kjer nam ginevajo tisoči in tisoči bednih delavcev. — Črna tkanina za Angležko Koliko žalnih oblek treba zdaj vsled burske vojne na Angleškem, je razvidno iz tega, da angležke tovarne ne m rejo sproti napraviti toliko črnega blaga za žalujoče po v vojni padlih, kakor ga ljudie trebajo. Radi tega morajo naročiti tako blago zunaj Anglije. Te dni je neka dunajska tovarna dobila naročila za 20 000 metrov žalovalnih tkanin. Judom zdaj cvete pšenica! — Za resničnega delavca ni prostora med socijal-nimi demokrati. Osrednje vodstvo socijalnih demokratov v Avstriji in Nemčiji nima ni jednega pravega delavca v svoji sredi. Ravno tako je s socijalno demokratičnimi poslanci. Židov imajo med seboj dovolj, dasi je ta izključno ndelavskaa stranka! — Papirnati goldinarji. Nadzorstvo državnega dolga razglaša, da je dalo sežgati 57,883,361 kosov papirnatih goldinarjev. Iz veljave so prišli ti goldinarji že leta 1894. Pogrešajo pa še 571.978 kosov teh — „zmanjkovcev", kateri so se torej pogubili mej prometom ali pa jih hrani kak nespametni skopuh, ki misli, da pridejo zopet do veljave. Ker pa do zapale "Mobe teh goldinarjev ni bilo dobiti, zapade ta svota v korist državi. — Morilec gluhoneme ljubice. Iz Brna poročajo, da je ondotno porotno sodišče obsodilo na vislice posestnikovega sina Fr. Gottwalda, ker je utopil svojo gluhonemo ljubico Ana Kratochvill. Imel je ž njo dalje časa ljubavno razmerje. Ko pa so se pokazali znaki greha, jo je vrgel v vodo. — Najboljša reklama. Nekemu ameriškemu listu se je dokaj slabo godilo, naročniki ga niso hoteli, edino za to, ker se je list v enomer lagal. To je lastnika lista tako razjezilo, da je sklenil napeti drugo struno. Začel je namreč pole-oiizovati z drugimi listi na levo in desno, nikogar ni pustil pri miru na vsakem je našel napak, kakoršnih je bil najbolj poln on sam. Seveda so mu listi začeli odgovarjati in mu vračati perfidije. Toda kaj se je on zmenil za to, saj je dosegel svoj cilj: prej pozabljeno revše so ga začeli imenovati v javnosti in marsikdo, ki ga prej ni poznal, se je naročil nanj in tako je vzpeval. To je bila najboljša reklama. Pravijo, da to amerikansko reklamo radi posnemajo tudi izvestni — slovenski časniki? — Norec ali hudodelec. Posestnik Cherman v Alf-forstu v pokrajini Eddern na Nizozemskem je oni dan zaklal svojega slugo, 201etnega mladeniča in se s krvijo nedolžnega Človeka operejo vsi grehi. Udaril ga je po glavi s sekiro, potem pa še razmesaril. Ko je krvavel mladenič, so prihiteli še drugi domači grešniki in se „pralia s krvijo nedolžnega. Ko so se vsi „omilia, zapustili so hišo in jo zažgali. Re-darstvo je te norce seveda dejalo pod ključ, ker je mnenja, da je tu več krvoločnosti nego vere, več greha nego pranja od greha- Ne vejse, akojso Cherman in njegovi judje ki so umorili mladeniča — ritualno, kaj tacega je le pri judih mogoče! — Zopet princi? Mladi grški princ Kolokatroni je lansko leto na Kahlenbergu pri Dunaju z revolverjem ustrelil neko dekle (??) Redarstvo je princa prijelo, in ker so zdravniki izjavili, da je slaboumen, so ga dali na opazovališče. Zdaj so poslali domu na Grško kakor res slaboumnega in ga denejo v kako norišnico za prince. — Na plesu ustreljena. Iz Kiela brzojavljajo: V takozvanih „Reicbshallensaleu je priredilo ondotno nemško pevsko društvo sijajen bal. Ko je bil ples v najlepšem teku je počil strel, in smrtnozadeta se je zgrudila hči ječarskega nadzornika Streicha Skozi okno jo je ustrelil neki zaljubljenec, katerega dekle ni maralo. V beli plesni obleki je sreda plesišča izdihnila ustreljena gospica. Ples se seveda ni nadaljeval. — Bombay. V" tetn velikem trgovskem mestu, ki leži na obali arabskega morja, kosi zdaj neusmiljeno smrtna kosa. Vsakojakih bolezni je zdaj ondi. Kuga že gospodari par let, Črne koze in druge vročinske in nalezljive bolezni so na dnevnem redu. katere poberejo ogromno ljudstva. Umrljivost je strašna, vsak dan pokopljejo do 400 mrličev. Bolezen zanaša v mesto največ revno ljudstvo iz dežele, ki prihaja v Bombav iskat si zaslužka in se tu vlači in polega po nezdravih kotih vse polno nesnage, iz katere se potem širi okuženi zrak. — Prosta vožnja in hrana. Dva tička po imenu kos in kalin — pardon! Robert Blau in Adolf Friedl, prvi 22 let star z Dunaja drugi 19 let in iz Karlsbrunna, sta meseca januvarja se utihotapila na Llovdov parnik „Semi-ramis" in se ondi skrila, hoteča se voziti brezplačno v Egipt. Mej potom so jih pa zasačili in seveda brezplačno dovedli na cilj, kakoršen jima gre. — Židovska pravičnost. Dne 5. t. m. je prišel neki jud v Groriei na pošto po pet zavojev blaga, ki je že več dni ležalo na pošti. Žid je moral plačati tri vinarje za dan za-ležnine od vsakega zaboja Poštni uslužbenec se je pa pri zračunjenju zmotil za en zavoj, kar je Žid prav dobro vedel, a lepo molčal. Pri reviziji poštnih spremnic in denarja je pa kontrolor pomoto opazil, radi česar je moral sluga plačati eno krono kazni. Ko Žid v drugič pride po blago, je poštni sluga zahteval od njega da povrne pomoto, ker je žid listek z računom shranil, a žid o tem ni hotel nič vedeti in je trdil, da je plačal pošteno. Reč je sama na sebi neznatna, a razvidi se, da žid najmanjšo priliko porabi, da pokaže svoje — židovsko poštenje. — Žalostna vrnitev. Karla Z. iz Prvačine pri Gorici je bila več let v Egiptu, najbrže je služila. Te dni so jo pripeljali v Trst na parniku „Semiramisu — umobolno. Bolana je bila že dalje časa v Aleksandri j i pod nadzorstvom neke rojakinje, katera jo je tudi zdaj spremila v Trst in domov v Prvačino. Žalostna slika usode Slovencem na tujem! Stran 72. — Oboževanje Burov. Ob&nski zastop v Heilbronu Da Wurttemberškem je skleail, nasvati jedno najlepših ulic: „Burska ulica"- — Grozen samomor. V Zagrebu se je usmrtil stotnik Mijo Poje. Zavžil je veliko množino mcfirja, nato si je pre-rezal vrat z britvijo; ker pa še ni bil mrtev, zgrabil je za sabljo ter si jo porinil v vrat, končno pa je skočil skozi okno na cesto. Umrl je še le v bolnišnici. — Ogrsko žito in moka bo v bodoče še laglje tekmovala z našimi pridelki, kajti ogrski trgovinski minister je znižal voznino za moko in žito po vseh ogrskih železničnih progah ter po morju preko Eeke. — Srbski kralj Aleksander je jako rezoluten mož, ki nikakor ne trpi, da bi poslanci delali po svoji glavi. Tako se je izrazil nedavno temu v konaku, kamor je povabil poslance. V posebno njegovo nemilost je poslanec mesta Kra-gujevca, Ilija Radovic, ker se je „predrznil Čestitati Avaku-movicu in Ribarcu, ko sta, se sprijaznila,,. Kralj ga je jako strogo interpeliral zbok tega, in ko se je poslanec v zadregi Dekaj izgovarjal, udaril je kralj z nogo ob tla ter rekel: „ Jaz ne trpim takih ljudij, ki brez moje vednosti hujskajo narod. Tu za te ni mesta, odstrani se J" Nesrečni poslanec je izginil skozi vrata, a kralj Aleksander se je obrnil k ostalim: „ Jaz zahtevam od Vas brezpogojno pokorščino in ne trpim, da delate po svoji glavi". — Uboga Srbija, kako tužne so tvoje razmere .... « — Brošurica o dosedanji angleški politiki v južni Afriki. Po vplivu in sodelovanju transvaalskega državnega tajnika dra F. W. Reitza je izšla brošurica v holandskem jeziku pod naslovom: „Stoletje polne krivice Pogled na dosedanjo angležko politiko v južni Afriki". Ta brošurica je nekaka zgodovina Transvaala in priča kako brezvestna in brez-častna je angležka politika, ki nima druzega cilja, nego umazano dobičkaželjnost Brošurica završuje z besedami: „Upanje, ki je gorelo v nas leta 1880 in kaj nas je sedaj vspodbujalo na boj za svobodo, bodi tudi sedaj neugasljivo v naših srcih, bodi nam vodilna baklja na n^šem potu, ki skozi solze in kri vodi h ciiju resnično zjedinjenje južne Afrike. Kakor leta 1880 , tudi sedaj z zaupanjem predlagamo svojo stvar vsemu svetu. Naj zmagamo ali naj umrjemo: Svoboda v južni Afriki bo vstajala kakor solnce izza jutranjih oblakov, kakor je vstajala svoboda v Zjedinjenih državah severne Amerike. Potem se bo glasilo ed Zambezija do Simonsbava: „Afrika za Afričana!" — Dvojna mera za Nemce in Slovane V mestu Ogerski Brod, ki, šteje 3671 Čehov in 630 Nemcev, med temi 365 Židov, mora občina zdrževati dve nemški šoli V vseh treb razredih deške šole bilo je lani 36 (šestintrideset) učencev, od katerih pa so bili samo trije kristjani; dekliško šolo pa je pohajalo v istem času 27 (sedemindvajset) učenk, med njimi le štiri kristijanke. Za teh borih 63 otrok, ki so pa vse drugo kot nemški, mora torej o občina zdrževati šest razredov! Koliko razredov že zdržuje nemško (!) Celje za slovenske otroke?! — Koliko velja vojak v raznih državah, kaže ta-le statistika: Stroški za jednega vojaka so v Eusiji 641.60 K, v Nemčiji 1116 K, v Avstroogerski 1128 K, v Italiji 1473 60 K, na Francoskem 1567.68 K, na Angleškem 1963.20 K. Potemtakem iuski vojak velja najmanj, angležki pa največ. Vojaških stroškov na posameznega državljana pride v Eusiji 5.76 K, v Italiji 8.64 K, v Avstroogerski 9.60 K, na Angležkem 11.52 K, na Nemškem 12.58, na Francoskem 17.54 K. — Ljudske knjižnice se na Dunaju lepo razvijajo. Tudi v slovanskih deželah je opazovati v tem oziru napredek. Prvo mesto zavzema Češka. Občinska knjižnica v Pragi je imela koncem julija 1899 leta 2363 čitateljev. Vsega skupaj se je izposodilo 31 520 čitateljem 61.438 knjig. Ali kaj pa na Slovenskem. — Žetev v Severni Ameriki. Sklepno poročila poljedelske pisarne javlja sle lečo cenitev o uspehih zadnje žetve v severni Ameriki. Pšenice 547,304 000, koruze 2.078,144 000, ovsa 796,178 000 bušlov (1 bushel = 30'/4 1). Na vsakem akru (1 acre = 40.5 a.) se je pridelalo povprečno 12.3 pšenice, 25 3 turšice in 30.2 bušlov ovsa.