Dr. Leopold Poljanec: Naraščaj Rdečega križa. Naraščaj jc — to je treba posebe poudarjati — privesek našep-.i državnega društva in to ie član Lige drnštev Rdečega križa«. ki nbsega zda; 38 narodnosti. Naraščaj začne najprirodneie delovati z »Igro za dobro zdravje«, ki pa jo prinierneic imenuicš tekmo. Ta tekma izhaja psihološko pravilno iz zdravega egoizma, ki ga je v ¦vsakem otroku. ter ga tiči paziti na lastno zdravje. Učenec se zaveže, da bo po določenih pravilih gledal na snago telesa, posebno rok, ust m zob, na snaso razreda in stanovanja ter vestno (fair p!ay) zabeležcval ob nadzorstvu staršev, starejšili bratov ali sester tri mesece od dne do dne v posebne razpredelnice s križci vsa ona dela, ki iih >e izvršil po predpisih. Vnemo pri igri izdatno podpira sugestija množice, zakaj ves ra_n.d igra ali vsai večina v razredu in učenec skuša prekositi učfnca. Kadar pa učenci tri mesece ob vedno večiih zahtevah tekmujejo za dobro zdravje, jim prideio glavna pravila zdravstva v rneso in kri, »stara navada postane železna srajca«. Učitelj tekmo modro vodi, svetuje, navdušuie mladino, toda glavni pomen ima vendarle rodovina, sa.i mora nčenec večino predpisanih točk izvršiti doma. K bolnemu otroku pokličemo zaupljivo zdravnika, se posvetujemo /. njim o podrobnostih ter sc ravnamo po izdanih navodilih. Zakaj bi nc bilo enakega tesnega stika med starši in med šolo, ako hoče ta mladiiio vzgajati v zdravju, io varovati bolezni ter rodbini priiiraniti rrmogo skrbi in izdatkov? Mogoče je tako vzajemno delovanje, kakor nam pričaio šolske prilike na Augleškem, in tudi pri nas mora priti do njega. Tekma za lastno zdravje pa otrokom kmalu pokaže in dokaže, da poedinec niti zdravia ne more doseči sam po sebi, temveč da je navezan na družbo, ki se iz nje ne niore in ne sme izločiti. Pazeč na snago v razredu, stanovanju, na ulici skrbi učenec za zdravje součencev, sostanovalcev, someščanov, zatirajoč mrčes in ravnajoč se po higijenskih pravilih ne varuje samo sebo, temveč tudi človeško družbo kužnih bolezni. Učencu, ki v njetn prekipeva zdravia in življenja. učitelj ob spretnem postopku tako lahko vcepi (a težko zapove) altruizem, da se je treba pobrigati tudi za bolnega ali dnigače ncsrečnega součenca ter mn pomagati po najboijših močuh. Obzorie razreda, njega altruistično delovanje se širi; bolezni, siromaštva in nesrečo ni sainu v razredu, temveč jih je toliko v domačem kraju, okraju, pokraiini, državi (glad v Dalmaciii in Crni gori). Sočutje mladine se ne ustavi nili ob državniti mejah, marveč zahrepeni po soroiakih izven našrh meja ter slednjič premeri in objaine ves svet. kakor nam tako lepo dokazuje delovanje naraščaja ameriškega Rdečega križa (The Junior Red Cross). Tekma za dobro zdravje pa že sama vzgaja mladino tudi v odkritosrenos.i, ljubezni do resnice in v altruizmu, zakai na zadnjem mestu omenjenih razpredelnic se skromno skriva (last not least) kakor dišeča vtjolica pod grmovjem najvažnejše vprašanje, kl mora nanj učenec vsak vcčer odgovoriti: »Ali si učinil danes najmanj eno dobro delo?« Vsak večer ie treba izpraševati vest, polagati ra.un in prcsojati delovanjc in nclianjc — matcri in otroku; tekma za dobro zdravjc postane tako brez vsake usiljivosti važna institucija velikuga vzgojnega in nravnega pomena. To ni »igraikanje«; ta nagla in ostra obsodba nas nl pocastila. a je naše odkrite prijatelje onkraj morja, ki vedo, kai delajo, globoko užalila. (Konec. prih.)